Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Vladi Republike Slovenije obsega:

-       Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93 z dne 16. 1. 1993),

-       Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94 z dne 18. 11. 1994),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-A (Uradni list RS, št. 23/96 z dne 29. 4. 1996),

-       Zakon o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-B (Uradni list RS, št. 47/97 z dne 1. 8. 1997),

-       Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-C (Uradni list RS, št. 119/00 z dne 22. 12. 2000),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev – ZODPM-C (Uradni list RS, št. 30/01 z dne 26. 4. 2001),

-       Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-D (Uradni list RS, št. 123/04 z dne 18. 11. 2004),

-       Zakon o Vladi Republike Slovenije – uradno prečiščeno besedilo – ZVRS-UPB1 (Uradni list RS, št. 24/05 z dne 11. 3. 2005),

-       Zakon o dopolnitvi Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-E (Uradni list RS, št. 109/08 z dne 19. 11. 2008),

-       Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije – ZUKN (Uradni list RS, št. 38/10 z dne 14. 5. 2010),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-F (Uradni list RS, št. 8/12 z dne 3. 2. 2012),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-G (Uradni list RS, št. 21/13 z dne 13. 3. 2013),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1G (Uradni list RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013),

-       Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-H (Uradni list RS, št. 65/14 z dne 5. 9. 2014),

-       Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-I (Uradni list RS, št. 55/17 z dne 6. 10. 2017),

-       Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-J (Uradni list RS, št. 163/22 z dne 27. 12. 2022).

ZAKON

o Vladi Republike Slovenije (ZVRS)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 17)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije.

2. člen

Vlada v skladu z ustavo, z zakoni in z drugimi splošnimi akti Državnega zbora določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države. V ta namen izdaja predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne, organizacijske in druge ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih iz pristojnosti države.

Vlada predlaga Državnemu zboru v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja iz pristojnosti države.

S proračunskim memorandumom predstavi vlada Državnemu zboru temeljne cilje in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike vlade ter globalne okvire celotnih javnih financ za naslednje leto. Proračunski memorandum vsebuje tudi globalne cilje politike javnih financ za naslednja leta kot izhodišče za sestavo predloga državnega proračuna.

3. člen

Vlada je samostojna pri opravljanju svojih funkcij v okviru ustave in zakonov, državnega proračuna ter načelnih in dolgoročnih usmeritev Državnega zbora.

4. člen

Vlada je odgovorna Državnemu zboru za politiko države, ki jo vodi, in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države; odgovorna je tudi za izvajanje zakonov in drugih predpisov Državnega zbora ter za celotno delovanje državne uprave.

Za vlado so skupno odgovorni vsi njeni člani, za delo posameznega ministrstva pa pristojni minister.

5. člen

Vlada usmerja državno upravo prek ministrov.

Vlada nadzoruje delo ministrstev, jim daje smernice za izvajanje politike in za izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvršujejo svoje naloge.

Vlada lahko zadrži izvršitev predpisa ministra, če oceni, da ni v skladu z ustavo, z zakonom ali z drugim predpisom Državnega zbora ali z njenim predpisom.

Vlada odloča o sporih glede pristojnosti med ministrstvi ter med ministrstvi in nosilci javnih pooblastil.

Vlada ureja delovni čas v državni upravi ter sprejema organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za delo vlade in ministrstev.

6. člen

Vlada izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. (delno se preneha uporabljati)

7. člen

Vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. (delno se preneha uporabljati)

Vlada upravlja z nepremičninami in z drugim premoženjem Republike Slovenije, če glede posameznih nepremičnin s posebnim zakonom ni drugače določeno. (delno se preneha uporabljati)

Ne glede na določbe prejšnjega odstavka z nepremičninami in drugim premoženjem, ki je v uporabi Državnega zbora, upravlja Državni zbor. (delno se preneha uporabljati)

II. SESTAVA IN DELO VLADE

8. člen

V vladi so ministrice ali ministri (v nadaljnjem besedilu: ministri) za:

-       finance,

-       notranje zadeve,

-       zunanje in evropske zadeve,

-       obrambo,

-       pravosodje,

-       javno upravo,

-       zdravje,

-       solidarno prihodnost,

-       okolje, podnebje in energijo,

-       vzgojo in izobraževanje,

-       visoko šolstvo, znanost in inovacije,

-       gospodarstvo, turizem in šport,

-       kulturo,

-       kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

-       delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,

-       infrastrukturo,

-       naravne vire in prostor,

-       kohezijo in regionalni razvoj,

-       digitalno preobrazbo.

Vlada ima v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43/06 in 76/10) ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu.

Poleg ministra brez resorja iz prejšnjega odstavka ima lahko vlada največ dva ministra brez resorja, ki pomagata predsedniku vlade pri usklajevanju dela in opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.

Predsednik vlade lahko da pooblastila za pomoč pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev tudi resornemu ministru.

Funkcijo podpredsednika vlade opravlja eden ali več ministrov, ki jih na predlog predsednika vlade imenuje vlada. Minister, ki opravlja funkcijo podpredsednika, nadomešča predsednika vlade, če je ta odsoten ali zadržan, pri predstavljanju vlade, pri vodenju vladnih sej in usmerjanju uprave, ne more pa ga nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitev ministrov.

9. člen

Število ministrstev, njihove pristojnosti in organizacijo ministrstev ter drugih upravnih organov določa zakon.

10. člen

Predsednik vlade in ministri ne morejo hkrati opravljati funkcij v državnih organih, sodiščih, organih lokalnih skupnosti in drugih javnih funkcij niti opravljati drugih dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo člana vlade.

11. člen

Predsednik vlade mora predlagati imenovanje ministrov v roku petnajst dni po svoji izvolitvi.

Če predsednik vlade v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži sestave vlade, mu lahko Državni zbor določi rok, v katerem mora predložiti predlog za sestavo vlade. Če tudi po izteku tega roka predsednik vlade ne predloži predloga za imenovanje članov vlade, Državni zbor ugotovi, da je predsedniku vlade prenehala funkcija.

Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če je imenovanih več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Predsednik vlade mora v desetih dneh po nastopu funkcije vlade predlagati še neimenovane ministre, oziroma obvestiti Državni zbor, katere resorje bo začasno, vendar ne dlje kot za tri mesece, prevzel sam ali jih poveril drugemu ministru.

Če Državni zbor tudi v treh mesecih po nastopu funkcije vlade ne imenuje še neimenovanih ministrov, Državni zbor ugotovi, da je funkcija predsedniku vlade in ministrom prenehala.

12. člen

Predsednik vlade in posamezen minister lahko odstopi; predsednik mora o svojem odstopu obvestiti ministre, minister pa predsednika vlade.

Predsednik vlade in vsak minister ima pravico svoj odstop obrazložiti v Državnem zboru.

13. člen

Predsednik vlade lahko predlaga razrešitev posameznega ministra.

14. člen

Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje.

Predsednik vlade lahko daje ministrom obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov. Če minister meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz usmeritev vlade lahko zahteva, da vlada obravnava sporno vprašanje.

Ministri morajo obveščati vlado o vseh vprašanjih, ki so pomembna za določanje in izvajanje vladne politike.

15. člen

Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti.

Predsednika vlade ni mogoče nadomeščati pri opravljanju nalog, ki se nanašajo na zaupnico vladi ter na imenovanje in razrešitve ministrov.

16. člen

Vlada dela in odloča na sejah.

Vlada sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov ter sprejema sklepe in druge odločitve z večino glasov vseh članov. V primeru sodega števila članov vlade je ob polovici prisotnih članov ta sklepčna, če je prisoten tudi predsednik vlade, odločitev pa je sprejeta, če je zanjo glasovala polovica članov vlade, zanjo pa je glasoval tudi predsednik vlade.

Način dela in odločanja vlade ter morebitne drugačne kvorume ali postopek ponovnega obravnavanja in odločanja o že sprejeti odločitvi v primeru nestrinjanja predsednika vlade ali posameznega ministra z njo, lahko za posamezne vrste vprašanj določi poslovnik vlade.

17. člen

Ministri so odgovorni za odločitve in stališča vlade ter za njihovo izvajanje, za svoje odločitve pri vodenju ministrstev, kakor tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih morali sprejeti.

18. člen

Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.

19. člen

(črtan)

20. člen

Vlada ima Svet za nacionalno varnost kot svoje posvetovalno in usklajevalno telo za področje obrambe, varnostnega sistema, sistema zaščite in reševanja ter za druga vprašanja nacionalne varnosti.

Za podporo Svetu za nacionalno varnost deluje sekretariat Sveta za nacionalno varnost, ki operativno usklajuje aktivnosti za delovanje Sveta za nacionalno varnost in zagotavlja usklajeno izvedbo njegovih stališč. V kompleksni krizi lahko vlada odloči, da sekretariat Sveta za nacionalno varnost opravlja tudi naloge usklajevanja odziva na kompleksno krizo med ministrstvi, vladnimi službami in podsistemi sistema nacionalne varnosti ter pripravlja predloge ukrepov za odzivanje na kompleksno krizo.

Operativna skupina sekretariata Sveta za nacionalno varnost, razen v primeru iz osmega odstavka tega člena, zagotavlja analitično in strokovno podporo delovanju sekretariata Sveta za nacionalno varnost. Operativna skupina sekretariata Sveta za nacionalno varnost pripravlja celovito analizo stanja nacionalne varnosti po posameznih področjih in izvaja dejavnosti, ki so potrebne za učinkovito delovanje teles iz tega člena.

V kompleksnih krizah in ob drugih pojavih ali dogodkih v državi oziroma v regionalnem ali mednarodnem okolju, ki lahko pomembno ogrozijo nacionalno varnost, ter v drugih primerih v skladu s predpisi Nacionalni center za krizno upravljanje za delovanje vlade in teles iz tega člena zagotavlja prostorske, tehnične, informacijske in telekomunikacijske pogoje. Nacionalni center za krizno upravljanje pripravlja tudi redna poročila o stanju na področju nacionalne varnosti za sekretariat Sveta za nacionalno varnost in operativno skupino sekretariata Sveta za nacionalno varnost.

Za zagotavljanje analitične in strokovne podpore pri izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi se vzpostavi medresorska analitična skupina. Medresorska analitična skupina v kompleksni krizi spremlja in ocenjuje varnostne razmere ter potek dogodkov, pripravlja zbirne ocene stanja in prihodnjega razvoja dogodkov. V primeru iz osmega odstavka tega člena se v delovanje medresorske analitične skupine vključijo posamezni člani operativne skupine sekretariata Sveta za nacionalno varnost.

Za kompleksno krizo po tem členu se šteje pojav, dogodek ali situacija hujšega ogrožanja temeljnih družbenih vrednot in hujše naravne ali druge nesreče ter s tem povezane velike negotovosti in razmeroma kratek čas za ukrepanje, ki presega odzivne zmožnosti posameznih ministrstev, vladnih služb in podsistemov sistema nacionalne varnosti. Pri tem temeljne družbene vrednote vključujejo ohranjanje neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti države, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustavno demokracijo, učinkovito delovanje pravne in socialne države, zagotavljanje javnega reda in miru, učinkovito delovanje gospodarstva, zaščito zdravja in življenja prebivalcev ter visoko stopnjo varnosti, učinkovito varovanje okolja, ohranjanje naravnih in zagotavljanje strateških virov ter ohranjanje kulturne dediščine.

Krizno upravljanje in vodenje po tem členu pomeni organizacijo in ukrepe, katerih cilj sta učinkovito odzivanje na kompleksno krizo in njeno obvladovanje.

Odločitev o izvajanju kriznega upravljanja in vodenja v kompleksni krizi sprejme vlada na obrazložen predlog pristojnega ministra.

Vlada podrobneje uredi sestavo, imenovanje, naloge in delovanje teles iz tega člena ter krizno upravljanje in vodenje iz sedmega odstavka tega člena.

III. PRAVNI AKTI

21. člen

Z uredbo vlada lahko podrobneje ureja in razčlenjuje v zakonu ali v drugem aktu Državnega zbora določena razmerja v skladu z namenom in s kriteriji zakona oziroma drugega predpisa.

Uredbo za uresničevanje pravic in obveznosti državljanov in drugih oseb lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu.

Z odlokom ureja vlada posamezna vprašanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo splošen pomen, ter sprejema druge odločitve, za katere je z zakonom ali z uredbo določeno, da jih ureja vlada z odlokom.

Svojo notranjo organizacijo in delo ureja vlada s poslovnikom in sklepi.

O imenovanjih in razrešitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, kakor tudi o drugih posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti izdaja vlada odločbe.

Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme vlada sklep.

Za izvrševanje predpisov Evropske unije vlada izdaja uredbe in druge akte iz svoje pristojnosti.

IV. ORGANIZACIJA VLADE

22. člen

(črtan)

23. člen

Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge in delovno področje strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega področja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja ter svetujejo in pripravljajo mnenja za predsednika vlade.

Člane strateškega sveta imenuje predsednik vlade.

Z ustanovitvijo strateškega sveta se seznani vlada na prvi naslednji seji po ustanovitvi.

24. člen

Vlada lahko na predlog predsednika vlade ali ministra brez resorja imenuje državno sekretarko ali državnega sekretarja (v nadaljevanju: državni sekretar), ki pomaga predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil.

V kabinetu predsednika vlade se imenuje državni sekretar, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud.

Minister brez resorja ima lahko največ enega državnega sekretarja.

Državnemu sekretarju preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je predlagal v imenovanje.

25. člen

Za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev lahko vlada ustanavlja vladne službe. Predsednik vlade lahko za te naloge pooblasti tudi resorno ministrstvo.

Vladno službo vodi minister brez resorja, državni sekretar ali direktorica oziroma direktor (v nadaljevanju: direktor). Direktor vladne službe je odgovoren predsedniku vlade, ministru ali generalni sekretarki oziroma generalnemu sekretarju (v nadaljevanju: generalni sekretar) vlade.

Kot vladna služba deluje tudi generalni sekretariat vlade. Generalni sekretariat vlade vodi generalni sekretar, ki ga imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. Generalnemu sekretarju vlade preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade.

Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Če je predstojnik kabineta predsednika vlade direktor, ga imenuje in razreši predsednik vlade. Položaj mu preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade, za postopek njegove izbire pa se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence.

25.a člen

Vlada z ustrezno teritorialno organizacijo ministrstev in drugih organov državne uprave preko območnih enot in izpostav zagotavlja enakomerno dostopnost upravnih storitev na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

25.b člen

(črtan)

25.c člen

(prenehal veljati)

Zakon o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

31. člen

Organizacijo in delovno področje ministrstev in drugih upravnih organov je treba prilagoditi določbam tega zakona najkasneje v treh mesecih po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.

32. člen

Do roka iz prejšnjega člena nadaljujejo z delom z dosedanjim delovnim področjem in organi v njihovi sestavi, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:

-       Ministrstvo za notranje zadeve,

-       Ministrstvo za zunanje zadeve,

-       Ministrstvo za finance,

-       Ministrstvo za obrambo,

-       Ministrstvo za promet in zveze,

-       Ministrstvo za kulturo,

-       Ministrstvo za šolstvo in šport,

-       Ministrstvo za znanost in tehnologijo,

-       Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora kot Ministrstvo za okolje in prostor,

-       Ministrstvo za pravosodje in upravo kot Ministrstvo za pravosodje,

-       Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo,

-       Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, Ministrstvo za malo gospodarstvo, Ministrstvo za energetiko in Ministrstvo za turizem in gostinstvo kot Ministrstvo za gospodarske dejavnosti,

-       Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za planiranje kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,

-       Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo kot Ministrstvo za zdravstvo,

-       Ministrstvo za delo in Ministrstvo za borce in vojaške invalide kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

33. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:

-       Ministrstvo za zakonodajo kot Služba vlade za zakonodajo,

-       Ministrstvo za informiranje kot Urad vlade za informiranje,

-       Republiška uprava za kadre, kot Kadrovska služba vlade,

-       Republiška uprava skupnih služb, kot Servis skupnih služb vlade,

-       Republiški zavod za informatiko, kot Center vlade za informatiko.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal državno statistiko, nadaljuje Zavod Republike Slovenije za statistiko z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91).

Predstojnika Službe vlade za zakonodajo in Zavoda Republike Slovenije za statistiko sta neposredno odgovorna vladi in predsedniku vlade:

34. člen

Ministrstvo za finance opravlja poleg nalog po zakonu o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), tudi strokovne naloge, ki se nanašajo na skupne naloge republiških upravnih organov in vladnih služb pri opravljanju finančno računovodskih služb.

35. člen

Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi gospodarske zadeve, ki se nanašajo na sistem ekonomskih odnosov s tujino ter na zunanjetrgovinski režim; na zunanjetrgovinsko poslovanje, promet blaga in storitev s tujino in opravljanje gospodarske dejavnosti v tujini; na vlaganje sredstev tujih oseb v domača podjetja in druge organizacije; na dolgoročno proizvodno kooperacijo in poslovno tehnično sodelovanje ter na obmejno gospodarsko sodelovanje.

36. člen

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi zadeve, ki se nanašajo na položaj in celovito družbeno zaščito invalidov, mladine in družine; na socialno varstvo in socialno skrbstvo, na družbeno pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam prebivalstva; na usposabljanje otrok z motnjami v razvoju; na varstvo oseb, ki niso zmožne skrbeti zase; na varstvo družinskih članov, katerih hranilec je v obvezni vojaški službi.

37. člen

Ministrstvo za šolstvo in šport opravlja poleg nalog, ki jih opravlja na podlagi 32. člena tega zakona, tudi zadeve, ki se nanašajo na položaj in družbeno zaščito otrok.

38. člen

Ministrstva, ki prevzamejo na podlagi prejšnjih členov naloge, ki so jih do uveljavitve tega zakona opravljali drugi upravni organi, prevzamejo tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali te naloge. Prehod delavcev iz upravnega organa oziroma vladne službe v ministrstva se opravi na podlagi dogovora ministrov oziroma predstojnikov služb najkasneje 30 dni po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.

39. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje Varnostno-informativna služba, ki je notranja organizacijska enota Ministrstva za notranje zadeve, z delom kot vladna služba z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, 27/91) in zakonom o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88 in 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91 in 4/92).

Pravice, dolžnosti in pooblastila ministra za notranje zadeve iz zakona o notranjih zadevah, ki se nanašajo na delo Varnostno-informativne službe, izvršuje njen predstojnik.

Posebna tričlanska komisija, ki jo imenuje vlada izmed svojih članov, spremlja izvajanje pravic, dolžnosti in pooblastil predstojnika Varnostno-informativne službe iz prejšnjega odstavka in mu daje smernice za delo Varnostno-informativne službe.

Predstojnik Varnostno-informativne službe mora v štiriindvajsetih urah obvestiti komisijo iz prejšnjega odstavka o uporabi pravic in pooblastil iz drugega odstavka tega člena.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal varnostno-informativno službo, veljajo za delavce varnostno-informativne službe določbe zakona o notranjih zadevah.

40. člen

Z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.

Določba četrtega odstavka 25. člena tega zakona velja tudi za predstojnike organov v sestavi ministrstev in predstojnike vladnih služb, ki opravljajo to funkcijo na dan uveljavitve tega zakona.

41. člen

Za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92).

Za pravice državnih sekretarjev in predstojnikov organov v sestavi ministrstev ter predstojnikov vladnih služb do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I).

Generalni sekretar vlade, predstojnik organa v sestavi ministrstva ter predstojnik vladne službe, ki mu funkcija preneha, mora opravljati tekoče posle do imenovanja novega funkcionarja, pravice iz prejšnjih odstavkov v zvezi s prenehanjem mandata pa mu gredo od naslednjega dne po dnevu imenovanja novega funkcionarja.

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za člane vlade, ki jim je prenehala funkcija z dnem konstituiranja državnega zbora, in za funkcionarje, ki jim preneha funkcija po 40. členu tega zakona. Pravice po prenehanju mandata jim gredo od naslednjega dne po dnevu prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, oziroma po dnevu imenovanja drugih funkcionarjev.

42. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-       določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88), ki se nanašajo na Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, razen določb 244. in 245. člena;

-       določbe zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), ki so v nasprotju s tem zakonom.

43. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94) spreminja 32. člen zakona tako, da se glasi:

»32. člen

Do roka iz prejšnjega člena nadaljujejo z delom z dosedanjim delovnim področjem in organi v njihovi sestavi, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:

-       Ministrstvo za notranje zadeve,

-       Ministrstvo za zunanje zadeve,

-       Ministrstvo za finance,

-       Ministrstvo za obrambo,

-       Ministrstvo za promet in zveze,

-       Ministrstvo za kulturo,

-       Ministrstvo za šolstvo in šport,

-       Ministrstvo za znanost in tehnologijo,

-       Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora kot Ministrstvo za okolje in prostor,

-       Ministrstvo za pravosodje in upravo kot Ministrstvo za pravosodje,

-       Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo kot Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

-       Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, Ministrstvo za malo gospodarstvo, Ministrstvo za energetiko in Ministrstvo za turizem in gostinstvo kot Ministrstvo za gospodarske dejavnosti,

-       Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za planiranje kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,

-       Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo kot Ministrstvo za zdravstvo,

-       Ministrstvo za delo in Ministrstvo za borce in vojaške invalide kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.«;

spreminja 34. člen zakona tako, da se glasi:

»34. člen

(prenehal veljati)«;

spreminja 35. člen zakona tako, da se glasi:

»35. člen

(prenehal veljati)«;

spreminja 36. člen zakona tako, da se glasi:

»36. člen

(prenehal veljati)«;

spreminja 37. člen zakona tako, da se glasi:

»37. člen

(prenehal veljati)«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»29. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-A (Uradni list RS, št. 23/96) spreminja VII. poglavje zakona tako, da se glasi:

»V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE«;

spreminja 31. člen zakona tako, da se glasi:

»26. člen

Organizacijo in delovno področje ministrstev in drugih upravnih organov je treba prilagoditi določbam tega zakona najkasneje v treh mesecih po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.«;

spreminja 32. člen zakona tako, da se glasi:

»27. člen

Do roka iz prejšnjega člena nadaljujejo z delom z dosedanjim delovnim področjem in organi v njihovi sestavi, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:

-       Ministrstvo za notranje zadeve,

-       Ministrstvo za zunanje zadeve,

-       Ministrstvo za finance,

-       Ministrstvo za obrambo,

-       Ministrstvo za promet in zveze,

-       Ministrstvo za kulturo,

-       Ministrstvo za šolstvo in šport,

-       Ministrstvo za znanost in tehnologijo,

-       Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora kot Ministrstvo za okolje in prostor,

-       Ministrstvo za pravosodje in upravo kot Ministrstvo za pravosodje,

-       Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo kot Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

-       Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, Ministrstvo za malo gospodarstvo, Ministrstvo za energetiko in Ministrstvo za turizem in gostinstvo kot Ministrstvo za gospodarske dejavnosti,

-       Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za planiranje kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,

-       Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo kot Ministrstvo za zdravstvo,

-       Ministrstvo za delo in Ministrstvo za borce in vojaške invalide kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.«;

spreminja 33. člen zakona tako, da se glasi:

»28. člen

Do uveljavitve predpisov, s katerimi bo vlada določila organizacijo in delovno področje posameznih vladnih služb, nadaljujejo z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:

-       Ministrstvo za zakonodajo kot Služba vlade za zakonodajo,

-       Ministrstvo za informiranje kot Urad vlade za informiranje,

-       Republiška uprava za kadre, kot Kadrovska služba vlade,

-       Republiška uprava skupnih služb, kot Servis skupnih služb vlade,

-       Republiški zavod za informatiko, kot Center vlade za informatiko.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal državno statistiko, nadaljuje Zavod Republike Slovenije za statistiko z delom s položajem vladne službe z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91).

Predstojnika Službe vlade za zakonodajo in Zavoda Republike Slovenije za statistiko sta neposredno odgovorna vladi in predsedniku vlade:«;

spreminja 38. člen zakona tako, da se glasi:

»29. člen

Ministrstva, ki prevzamejo na podlagi prejšnjih členov naloge, ki so jih do uveljavitve tega zakona opravljali drugi upravni organi, prevzamejo tudi delavce, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali te naloge. Prehod delavcev iz upravnega organa oziroma vladne službe v ministrstva se opravi na podlagi dogovora ministrov oziroma predstojnikov služb najkasneje 30 dni po zaprisegi ministrov, imenovanih po tem zakonu.«;

spreminja 39. člen zakona tako, da se glasi:

»30. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje Varnostno-informativna služba, ki je notranja organizacijska enota Ministrstva za notranje zadeve, z delom kot vladna služba z delovnim področjem, določenim z zakonom o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, 27/91) in zakonom o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88 in 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91 in 4/92).

Pravice, dolžnosti in pooblastila ministra za notranje zadeve iz zakona o notranjih zadevah, ki se nanašajo na delo Varnostno-informativne službe, izvršuje njen predstojnik.

Posebna tričlanska komisija, ki jo imenuje vlada izmed svojih članov, spremlja izvajanje pravic, dolžnosti in pooblastil predstojnika Varnostno-informativne službe iz prejšnjega odstavka in mu daje smernice za delo Varnostno-informativne službe.

Predstojnik Varnostno-informativne službe mora v štiriindvajsetih urah obvestiti komisijo iz prejšnjega odstavka o uporabi pravic in pooblastil iz drugega odstavka tega člena.

Do uveljavitve zakona, ki bo urejal varnostno-informativno službo, veljajo za delavce varnostno-informativne službe določbe zakona o notranjih zadevah.«;

spreminja 40. člen zakona tako, da se glasi:

»31. člen

Z dnem prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov in generalnemu sekretarju vlade.

Določba četrtega odstavka 25. člena tega zakona velja tudi za predstojnike organov v sestavi ministrstev in predstojnike vladnih služb, ki opravljajo to funkcijo na dan uveljavitve tega zakona.«;

spreminja 41. člen zakona tako, da se glasi:

»32. člen

Za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92).

Za pravice državnih sekretarjev in predstojnikov organov v sestavi ministrstev ter predstojnikov vladnih služb do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91 in 2/91-I).

Generalni sekretar vlade, predstojnik organa v sestavi ministrstva ter predstojnik vladne službe, ki mu funkcija preneha, mora opravljati tekoče posle do imenovanja novega funkcionarja, pravice iz prejšnjih odstavkov v zvezi s prenehanjem mandata pa mu gredo od naslednjega dne po dnevu imenovanja novega funkcionarja.

Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za člane vlade, ki jim je prenehala funkcija z dnem konstituiranja državnega zbora, in za funkcionarje, ki jim preneha funkcija po 40. členu tega zakona. Pravice po prenehanju mandata jim gredo od naslednjega dne po dnevu prisege ministrov, imenovanih po tem zakonu, oziroma po dnevu imenovanja drugih funkcionarjev.«;

spreminja 42. člen zakona tako, da se glasi:

»33. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-       določbe zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87, 18/88), ki se nanašajo na Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije, razen določb 244. in 245. člena;

-       določbe zakona o organizaciji in delovnem področju republiške uprave (Uradni list RS, št. 27/91), ki so v nasprotju s tem zakonom.«;

spreminja 43. člen zakona tako, da se glasi:

»34. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«;

ter vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»13. člen

Od dneva uveljavitve tega zakona opravljata z zakonom o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94) določene upravne naloge:

-       vodenje evidence javnih glasil in vodenje evidence  samostojnih novinarjev – Ministrstvo za kulturo,

-       akreditacijo tujih dopisništev in dopisnikov – Ministrstvo za  notranje zadeve.

14. člen

Predpise, s katerimi bo določena organizacija in delovno področje posameznih vladnih služb, sprejme vlada najkasneje v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

15. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-B (Uradni list RS, št. 47/97) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji – ZSOVA (Uradni list RS, št. 23/99) spreminja 30. člen zakona tako, da se glasi:

»30. člen

(prenehal veljati)«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»56. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-C (Uradni list RS, št. 119/00) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»5. člen

Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97 in 60/99) se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v šestih mesecih od dne, ko prisežejo ministri.

6. člen

Od dne, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve zakona iz 5. člena tega zakona nadaljujejo z delom:

-       Ministrstvo za gospodarske dejavnosti kot Ministrstvo za gospodarstvo z delovnimi področji Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, razen delovnega področja nadzora nad državnimi pomočmi in delovnega področja Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize, Ministrstva za gospodarske dejavnosti in delom delovnega področja Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki se nanaša na tehnologijo, ter Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, kot jih določajo prvi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 4. člena, 6. člen, prvi odstavek 16. člena in 17.a člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev;

-       Ministrstvo za šolstvo in šport kot Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport z delovnima področjema Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za znanost in tehnologijo, razen tistega dela delovnega področja, ki se nanaša na tehnologijo, kot ju določata 14. in 16. člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev;

-       Ministrstvo za promet in zveze kot Ministrstvo za promet z delovnim področjem Ministrstva za promet in zveze, kot ga določa 13. člen zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, razen delovnega področja Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije, področja poštnega in telekomunikacijskega prometa ter telekomunikacijskih zvez in sistemov ter področja inšpekcijskega nadzora za poštni in telekomunikacijski promet, telekomunikacijske sisteme in zveze v delovnem področju prometnega inšpektorata Republike Slovenije;

-       Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj kot vladna služba, ki jo vodi direktor, ki je neposredno odgovoren predsedniku vlade.

Delovno področje Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki se nanaša na nadzor nad državnimi pomočmi, preide v delovno pristojnost Ministrstva za finance.

S prevzemom delovnih področij Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem po prvem odstavku tega člena, ta ministrstva prenehajo delovati.

7. člen

Z dnem prisege ministra za informacijsko družbo prične z delom Ministrstvo za informacijsko družbo. V njegovi sestavi sta:

-       Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije in

-       Inšpektorat Republike Slovenije za pošto in telekomunikacije.

Ministrstvo za informacijsko družbo opravlja zadeve, ki se nanašajo na informatiko in informacijske sisteme, na razvoj informacijske tehnologije, pospeševanje informacijske družbe in elektronskega poslovanja, na poštni in telekomunikacijski promet, na telekomunikacijske zveze in sisteme ter inovacije.

Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije opravlja zadeve, ki se nanašajo na upravljanje radijskega frekvenčnega spektra, na telekomunikacijske sisteme in naprave, na urejanje telekomunikacijskih storitev ter druge zadeve v zvezi s telekomunikacijami.

Inšpektorat Republike Slovenije za pošto in telekomunikacije nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo poštni in telekomunikacijski promet, telekomunikacijske zveze in sisteme.

8. člen

Ministrstvo za informacijsko družbo z dnem prisege ministra za informacijsko družbo prevzame vse zaposlene, dokumentacijo in materialna sredstva, s katerimi razpolaga Uprava Republike Slovenije za telekomunikacije znotraj Ministrstva za promet in zveze, kot tudi tiste zaposlene, dokumentacijo in materialna sredstva, s katerimi se znotraj Ministrstva za promet in zveze ter Prometnega inšpektorata Republike Slovenije opravljajo naloge, ki jih prevzema Ministrstvo za informacijsko družbo.

Ministrstva in Urad za makroekonomske analize in razvoj, ki na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena tega zakona prevzamejo naloge ministrstev iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, prevzamejo tudi delavce, ki so na dan prisege pristojnih ministrov opravljali te naloge.

9. člen

Vlada v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi organizacijo in naloge vladnih služb s tem zakonom.

Direktorji tistih vladnih služb, ki nadaljujejo z delom po reorganizaciji, se imenujejo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, razen tisti, ki jim v skladu z zakonom mandat še ni potekel. Na mesto direktorja je lahko brez javnega natečaja imenovan dotedanji predstojnik vladne službe, če izpolnjuje predpisane pogoje.

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev – ZODPM-C (Uradni list RS, št. 30/01) spreminja 27. člen zakona tako, da se glasi:

»27. člen

Do roka iz prejšnjega člena nadaljujejo z delom z dosedanjim delovnim področjem in organi v njihovi sestavi, kolikor ni s tem zakonom drugače določeno:

-       Ministrstvo za notranje zadeve,

-       Ministrstvo za zunanje zadeve,

-       Ministrstvo za finance,

-       Ministrstvo za obrambo,

-       Ministrstvo za promet in zveze,

-       Ministrstvo za kulturo,

-       Ministrstvo za šolstvo in šport,

-       Ministrstvo za znanost in tehnologijo,

-       Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora kot Ministrstvo za okolje in prostor,

-       Ministrstvo za pravosodje in upravo kot Ministrstvo za pravosodje,

-       Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo kot Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,

-       Ministrstvo za industrijo in gradbeništvo, Ministrstvo za malo gospodarstvo, Ministrstvo za energetiko in Ministrstvo za turizem in gostinstvo kot Ministrstvo za gospodarske dejavnosti,

-       Ministrstvo za trgovino in Ministrstvo za planiranje kot Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj,

-       Ministrstvo za zdravje, družino in socialno varstvo kot Ministrstvo za zdravje,

-       Ministrstvo za delo in Ministrstvo za borce in vojaške invalide kot Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»27. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 25. c člena zakona določa:

»83. člen

[…]

Z zaprisego ministrov po prvih parlamentarnih volitvah od uveljavitve tega zakona preneha veljati 25.c člen zakona o vladi; s tem dnem se začnejo uporabljati določbe 17. člena tega zakona.«,

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»84. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-D (Uradni list RS, št. 123/04) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»8. člen

Minister za informacijsko družbo in minister za šolstvo, znanost in šport nadaljujeta z opravljanjem funkcije do nastopa funkcije nove vlade.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o dopolnitvi Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-E (Uradni list RS, št. 109/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

2. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije – ZUKN (Uradni list RS, št. 38/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»45. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-F (Uradni list RS, št. 8/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

3. člen

V Zakonu o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odločba US, 126/07 – ZUP-E, 48/09 in 8/10 – ZUP-G; v nadaljnjem besedilu: Zakon o državni upravi) se prvi odstavek 17. člena spremeni tako, da se glasi:

»V ministrstvu se lahko imenujeta največ dve državni sekretarki oziroma državna sekretarja (v nadaljnjem besedilu: državni sekretar).«.

4. člen

Zakon o državni upravi se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v treh mesecih od dne, ko prisežejo ministri, imenovani po tem zakonu.

Od dne, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom:

-       Ministrstvo za gospodarstvo kot Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z delovnimi področji Ministrstva za gospodarstvo, razen delovnega področja energetike, rudarstva in učinkovite rabe energije, in delom delovnega področja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki se nanaša na tehnologijo, pošto ter meroslovje, kot jih določata 30. in 39.a člen Zakona o državni upravi,

-       Ministrstvo za šolstvo in šport kot Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport z delovnimi področji Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za kulturo in delom delovnega področja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki se nanaša na visoko šolstvo, znanost in raziskovanje, kot jih določajo 33., 39. in 39.a člen Zakona o državni upravi,

-       Ministrstvo za promet kot Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z delovnimi področji Ministrstva za promet, delom delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanaša na prostor, delom delovnega področja Ministrstva za gospodarstvo, ki se nanaša na energetiko, rudarstvo in učinkovito rabo energije, in delom delovnega področja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki se nanaša na elektronske komunikacije, pospeševanje informacijske družbe na področjih, ki ne sodijo v delovna področja drugih ministrstev, ter usklajevanje dela na področju informacijske družbe, kot jih določajo 30., 36., 38. in 39.a člen Zakona o državni upravi,

-       Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot Ministrstvo za kmetijstvo in okolje z delovnimi področji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter delom delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanaša na okolje, kot jih določata 32. in 36. člen Zakona o državni upravi,

-       Ministrstvo za pravosodje kot Ministrstvo za pravosodje in javno upravo z delovnimi področji Ministrstva za pravosodje, razen delovnega področja organizacije in statusa državnega tožilstva in nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva, in delovnimi področji Ministrstva za javno upravo, kot jih določata 31. in 37. člen Zakona o državni upravi.

Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prvega odstavka tega člena preide:

-       del delovnega področja Ministrstva za pravosodje, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva in nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva, v pristojnost Ministrstva za notranje zadeve,

-       del delovnega področja Ministrstva za zunanje zadeve, ki se nanaša na gospodarsko diplomacijo, v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,

-       del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki se nanaša na področje lokalne samouprave, v pristojnost Ministrstva za pravosodje in javno upravo,

-       del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki se nanaša na področje regionalnega razvoja in evropske kohezijske politike, v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,

-       del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, ki se nanaša na področje razvoja, v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,

-       del delovnega področja Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, ki se nanaša na področje evropskih zadev, v pristojnost Ministrstva za zunanje zadeve.

S prevzemom delovnih področij Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter delovnih področij Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve, ta ministrstva in službi prenehajo delovati.

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje do 1. aprila 2012. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva iz drugega in tretjega odstavka tega člena prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo prostore in pravice proračunske porabe. Potek prevzema podrobneje ureja vlada.

Minister za gospodarstvo, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, minister za pravosodje, minister za javno upravo, minister za promet, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, minister za okolje in prostor, minister za kulturo, minister za šolstvo in šport, minister brez resorja za razvoj in evropske zadeve in državni sekretar za lokalno samoupravo in regionalno politiko nadaljujejo z opravljanjem tekočih poslov do zaprisege nove Vlade Republike Slovenije.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-G (Uradni list RS, št. 21/13) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

3. člen

Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odločba US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G in 21/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o državni upravi) se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v treh mesecih od dne, ko prisežejo ministri, imenovani po tem zakonu.

Od dne, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom:

-       Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport kot Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z delovnimi področji Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, razen delovnega področja, ki se nanaša na naloge ustvarjanja, umetnosti, kulture, kulturne dediščine, medijev, slovenskega jezika in verskih skupnosti, kot jih določa 39. člen Zakona o državni upravi;

-       Ministrstvo za pravosodje in javno upravo kot Ministrstvo za pravosodje z delovnimi področji Ministrstva za pravosodje in javno upravo, razen delovnega področja, ki se nanaša na naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, elektronskega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države ter naloge na področju lokalne samouprave, in delom delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva, pravosodni nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, pravosodno upravo za področje državnega tožilstva, mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč v delu, ki se nanaša na državna tožilstva, kot jih določata 37. in 34. člen Zakona o državni upravi;

-       Ministrstvo za notranje zadeve kot Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo z delovnimi področji Ministrstva za notranje zadeve, razen delovnega področja, ki se nanaša na organizacijo in status državnega tožilstva, pravosodni nadzor nad poslovanjem državnega tožilstva, pravosodno upravo za področje državnega tožilstva, mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč v delu, ki se nanaša na državna tožilstva, in delom delovnega področja Ministrstva za pravosodje in javno upravo, ki se nanaša na naloge na področjih javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, elektronskega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države ter naloge na področju lokalne samouprave, kot jih določata 34. in 37. člen Zakona o državni upravi.

Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, se ustanovi Ministrstvo za kulturo in s tem dnem pridobi status proračunskega uporabnika. Ministrstvo opravlja naloge na področjih ustvarjanja, umetnosti, kulture, kulturne dediščine, medijev, slovenskega jezika in verskih skupnosti.

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva iz drugega in tretjega odstavka tega člena prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe. Potek prevzema podrobneje ureja vlada.

Kandidati za ministra za izobraževanje, znanost in šport, ministra za kulturo, ministra za notranje zadeve in javno upravo ter ministra za pravosodje se predstavijo delovnim telesom Državnega zbora Republike Slovenije za tista delovna področja, na katerih bodo v skladu z Zakonom o državni upravi in določbami drugega in tretjega odstavka tega člena opravljali funkcijo ministra.

Minister, pristojen za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, minister, pristojen za notranje zadeve, minister, pristojen za pravosodje in javno upravo ter minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, nadaljujejo z opravljanjem tekočih poslov do prisege nove Vlade Republike Slovenije.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1G (Uradni list RS, št. 47/13) vsebuje naslednjo končno določbo:

»20. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-H (Uradni list RS, št. 65/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

3. člen

Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13 in 12/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o državni upravi) se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v 90-ih dneh, od dne, ko prisežejo ministri, imenovani po tem zakonu.

Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom, kot isti proračunski uporabnik:

-       Ministrstvo za infrastrukturo in prostor kot Ministrstvo za infrastrukturo z delovnim področjem Ministrstva za infrastrukturo in prostor, razen delovnega področja prostora in stanovanjske politike, kot ju določa 38. člen Zakona o državni upravi;

-       Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z delovnim področjem Ministrstva za kmetijstvo in okolje, razen delovnega področja varovanja okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, podnebnih sprememb, javnih služb varstva okolja, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, varstva pred ionizirajočimi sevanji, odprave posledic naravnih nesreč in investicij v okoljsko ter vodno infrastrukturo, kot jih določa 32. člen Zakona o državni upravi.

Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prvega odstavka tega člena preide:

-       del delovnega področja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se nanaša socialno podjetništvo, v pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo;

-       del delovnega področja Ministrstva za notranje zadeve, ki se nanaša na javno upravo, sistemsko urejanje organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistem javnih uslužbencev, plačni sistem v javnem sektorju, volilno in referendumsko zakonodajo, sistemsko urejanje splošnega upravnega postopka, upravno poslovanje, elektronsko poslovanje javne uprave, dostop do informacij javnega značaja, delovanje nevladnih organizacij, lokalno samoupravo, kakovost javne uprave, boljšo zakonodajo ter odpravo administrativnih ovir, v pristojnost Ministrstva za javno upravo;

-       del delovnega področja Ministrstva za pravosodje, ki se nanaša na sistemsko urejanje gospodarskih javnih služb, sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, načrtovanje in koordiniranje prostorskih potreb pravosodnih organov in organov državne uprave, vodenje investicij za potrebe dveh ali več organov državne uprave oziroma za potrebe posameznega organa državne uprave na podlagi pooblastila in druge naloge na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu z zakonom ali aktom vlade, v pristojnost Ministrstva za javno upravo.

Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, se ustanovi:

-       Ministrstvo za okolje in prostor in s tem dnem pridobi status proračunskega uporabnika. Ministrstvo opravlja naloge s področja varovanja okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, podnebnih sprememb, javnih služb varstva okolja, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, varstva pred ionizirajočimi sevanji, odprave posledic naravnih nesreč in investicij v okoljsko ter vodno infrastrukturo in naloge s področja prostora in stanovanjske politike.

-       Ministrstvo za javno upravo in s tem dnem pridobi status proračunskega uporabnika. Ministrstvo opravlja naloge s področja javne uprave, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, volilne in referendumske zakonodaje, političnega sistema, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, upravnega poslovanja, elektronskega poslovanja javne uprave, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge s področja sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb ter naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb pravosodnih organov in organov državne uprave, vodenja investicij za potrebe dveh ali več organov državne uprave oziroma za potrebe posameznega organa državne uprave na podlagi pooblastila in druge naloge na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu z zakonom ali aktom vlade.

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje do 1. januarja 2015. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe.

Kandidati za ministra za javno upravo, ministra za okolje in prostor, ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministra za notranje zadeve, ministra za pravosodje, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministra za infrastrukturo se predstavijo delovnim telesom Državnega zbora Republike Slovenije za tista delovna področja, na katerih bodo v skladu z Zakonom o državni upravi in določbami drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravljali funkcijo ministra.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, minister za kmetijstvo in okolje, minister za notranje zadeve, minister za infrastrukturo in prostor, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter minister za pravosodje nadaljujejo z opravljanjem tekočih poslov do zaprisege nove Vlade Republike Slovenije.

4. člen

Do začetka uporabe rebalansa proračuna države, sprememb proračuna države oziroma novega proračuna države se sredstva za delovanje prenesenih delovnih področij in novoustanovljenih ministrstev zagotavljajo v okviru ministrstev, katerih del so bila ta delovna področja do uveljavitve tega zakona.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-I (Uradni list RS, št. 55/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Vlada podrobneje uredi vsebine iz devetega odstavka spremenjenega 20. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona. Do takrat Svet za nacionalno varnost in sekretariat Sveta za nacionalno varnost delujeta v skladu z Zakonom o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G in 65/14) in Odlokom o Svetu za nacionalno varnost (Uradni list RS, št. 76/14), Nacionalni center za krizno upravljanje in medresorska analitična skupina pa v skladu z Uredbo o organizaciji in delovanju Nacionalnega centra za krizno upravljanje (Uradni list RS, št. 9/06).

3. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-J (Uradni list RS, št. 163/22) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

2. člen

Zakon o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21; v nadaljnjem besedilu: Zakon o državni upravi) se uskladi z določbami tega zakona najkasneje v štirih mesecih od dne, ko prisežejo ministri, imenovani po tem zakonu.

Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom kot isti proračunski uporabnik:

1.     Ministrstvo za zunanje zadeve kot Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve z delovnim področjem Ministrstva za zunanje zadeve kot ga določa 41. člen Zakona o državni upravi.

2.     Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport kot Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje z delovnim področjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kot ga določa 39. člen Zakona o državni upravi, razen delovnega področja visokega šolstva, znanosti, raziskovanja in športa.

3.     Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport z delovnim področjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo kot ga določa 30. člen Zakona o državni upravi, razen delovnega področja regionalnega razvoja, tehnologije in oskrbe z naftnimi derivati.

4.     Ministrstvo za okolje in prostor kot Ministrstvo za naravne vire in prostor z delovnim področjem Ministrstva za okolje in prostor kot ga določa 38.a člen Zakona o državni upravi, razen delovnega področja varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, sistemskega urejanja javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov ter stanovanjske politike.

Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, pa do dne uveljavitve Zakona o državni upravi iz prvega odstavka tega člena preide:

-       del delovnega področja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se nanaša na delovno področje tehnologije, v pristojnost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije;

-       del delovnega področja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki se nanaša na delovno področje visokega šolstva, znanosti in raziskovanja, v pristojnost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije;

-       del delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanaša na delovno področje stanovanjske politike, v pristojnost Ministrstva za solidarno prihodnost;

-       del delovnega področja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki se nanaša na delovno področje športa, v pristojnost Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport;

-       del delovnega področja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se nanaša na delovno področje oskrbe z naftnimi derivati, v pristojnost Ministrstva za okolje, podnebje in energijo;

-       del delovnega področja Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se nanaša na delovno področje regionalnega razvoja, v pristojnost Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj;

-       del delovnega področja Ministrstva za zdravje, ki se nanaša na delovno področje dolgotrajne oskrbe, v pristojnost Ministrstva za solidarno prihodnost;

-       del delovnega področja Ministrstva za infrastrukturo, ki se nanaša na delovno področje rudarstva, v pristojnost Ministrstva za naravne vire in prostor;

-       del delovnega področja Ministrstva za infrastrukturo, ki se nanaša na delovno področje javnega potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, prometne politike, energetike, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, v pristojnost Ministrstva za okolje, podnebje in energijo;

-       del delovnega področja Ministrstva za okolje in prostor, ki se nanaša na delovno področje varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, sistemskega urejanja javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov, v pristojnost Ministrstva za okolje, podnebje in energijo;

-       del delovnega področja Ministrstva za javno upravo, ki se nanaša na delovno področje upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov, centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis, v pristojnost Ministrstva za digitalno preobrazbo;

-       delovno področje Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v pristojnost Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj;

-       delovno področje Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo v pristojnost Ministrstva za digitalno preobrazbo.

Z dnem, ko prisežejo pristojni ministri, se ustanovi in s tem dnem pridobi status proračunskega uporabnika:

-       Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki opravlja naloge z delovnega področja javnega potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, prometne politike, energetike, oskrbe z naftnimi derivati, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, varovanja okolja, celovite presoje vplivov na okolje, upravnih postopkov na področju okolja, sistemskega urejanja javnih služb varstva okolja, ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi, podnebnih sprememb, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov;

-       Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki opravlja naloge z delovnega področja dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike, razvijanja in promocije modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih, udeležbe delavcev pri dobičku ter ostalih politik ekonomske demokracije;

-       Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ki opravlja naloge z delovnega področja visokega šolstva, znanosti, raziskovanja, razvoja tehnologij in inovacij;

-       Ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki opravlja naloge z delovnega področja informacijske družbe, elektronskih komunikacij, upravljanja z informacijsko komunikacijskimi sistemi in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov, centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis;

-       Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki opravlja naloge z delovnega področja regionalnega razvoja, evropske kohezijske politike in razvojnega načrtovanja z nacionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in evropske kohezijske politike, na podlagi katerih lahko Republika Slovenija prejema kohezijska sredstva iz evropskega proračuna, naloge upravljanja za potrebe evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki izhajajo iz pravnega reda Evropske unije s področja kohezijske politike, ter naloge upravljanja za potrebe drugih finančnih mehanizmov.

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe.

Kandidati za ministra za infrastrukturo, ministra za vzgojo in izobraževanje, ministra za gospodarstvo, turizem in šport, ministra za naravne vire in prostor, ministra za solidarno prihodnost, ministra za okolje, podnebje in energijo, ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministra za zdravje, ministra za javno upravo, ministra za digitalno preobrazbo ter ministra za kohezijo in regionalni razvoj se predstavijo delovnim telesom Državnega zbora Republike Slovenije za tista delovna področja, na katerih bodo v skladu z Zakonom o državni upravi in določbami drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravljali funkcijo ministra.

Minister za zunanje zadeve, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, minister za okolje in prostor, minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, nadaljujejo z opravljanjem tekočih poslov do zaprisege nove Vlade Republike Slovenije.

3. člen

Z dnem ustanovitve Ministrstva za digitalno preobrazbo do uskladitve določb Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17 in 189/21 – ZDU-1M), Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo, 19/15 in 189/21 – ZDU-1M), Zakona o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18, 95/21 – ZInfV-A in 189/21 – ZDU-1M), Zakona o digitalni radiodifuziji (Uradni list RS, št. 102/07, 85/10, 47/12, 109/12 – ZEKom-1 in 189/21 – ZDU-1M), Zakona o pogojnem dostopu do zaščitenih elektronskih storitev (Uradni list RS, št. 43/04 in 189/21 – ZDU-1M), Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 41/11 in 189/21 – ZDU-1M), Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21 – ZDU-1M) in Zakona o kritični infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/17 in 189/21 – ZDU-1M) s tem zakonom, naloge službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije, oziroma službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za informacijsko družbo, po teh zakonih opravlja ministrstvo, pristojno za digitalno preobrazbo, naloge predstojnika te službe pa minister, pristojen za digitalno preobrazbo.

4. člen

Do začetka uporabe rebalansa proračuna države ali sprememb proračuna države ali novega proračuna države se sredstva za delovanje prenesenih delovnih področij in novoustanovljenih ministrstev zagotavljajo v okviru ministrstev oziroma služb Vlade Republike Slovenije, katerih del so bila ta delovna področja do uveljavitve tega zakona.

5. člen

Z dnem ustanovitve Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj in Ministrstva za digitalno preobrazbo prenehata veljati:

-       Odlok o ustanovitvi in nalogah Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (Uradni list RS, št. 15/14, 69/14, 24/17 in 78/20),

-       Odlok o ustanovitvi in nalogah Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo (Uradni list RS, št. 121/21).

6. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.