Akt o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo obsega:

-       Ustanovitveni akt Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 112/04 z dne 15. 10. 2004),

-       Akt o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 11/07 z dne 9. 2. 2007),

-       Akt o spremembah in dopolnitvi Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 43/08 z dne 5. 5. 2008),

-       Akt o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 71/09 z dne 11. 9. 2009).

USTANOVITVENI AKT

Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(preoblikovanje sklada)

S tem ustanovitvenim aktom se v skladu z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 40/04) (v nadaljnjem besedilu: zakon) Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, ki je bil ustanovljen z Aktom o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (Uradni list RS, št. 96/00, 108/00 in 23/04), preoblikuje v Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, skrajšano ime Slovenski podjetniški sklad.

2. člen

(oblika sklada)

Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: sklad) je pravna oseba javnega prava, ustanovljena kot javni sklad po Zakonu o javnih skladih.

Sklad je ustanovljen za nedoločen čas.

Ustanoviteljica sklada je Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj), pravice in obveznosti ustanovitelja izvaja Vlada Republike Slovenije.

3. člen

(firma in sedež sklada)

Firma sklada je: Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo.

Skrajšana firma: Slovenski podjetniški sklad.

V mednarodnem poslovanju sklad uporablja angleški prevod firme, ki se glasi Slovene Enterprise Fund.

Sedež sklada je v Mariboru.

Naslov sklada je Trubarjeva 11, Maribor.

Sprememba naslova ne pomeni spremembe akta o ustanovitvi.

4. člen

(storitveni znak)

Sklad pri svojem poslovanju poleg firme uporablja storitveni znak, zaščiten s storitveno znamko, prijavljeno pri pristojnem organu.

II. NAMEN DELOVANJA IN DEJAVNOST SKLADA

5. člen

(namen delovanja sklada)

Namen delovanja sklada je izboljšanje dostopa mikro, malih in srednje velikih podjetij (v nadaljnjem besedilu: podjetje) do virov financiranja razvojnih naložb v skladu s programom ukrepov za spodbujanje podjetništva iz 4. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: program ukrepov) in razvojnimi dokumenti ministrstev za spodbujanje podjetništva.

6. člen

(področje delovanja sklada)

Sklad razvija in izvaja storitve ter finančne spodbude v skladu s programom ukrepov in drugimi razvojnimi dokumenti na naslednjih področjih:

-       zagotavljanje storitev in začetnega kapitala za hitrejše nastajanje in zagon novih podjetij z neposrednimi spodbudami za začetno financiranje podjetniških projektov v fazi nastajanja in zagona podjetij;

-       zagotavljanje ugodnejših virov financiranja za razvojne naložbe podjetij s subvencijami, ugodnimi finančnimi viri in garancijami;

-       spodbujanje zasebnih vlaganj in financiranja podjetniških projektov v vseh fazah razvoja z lastniškim kapitalom, z zagotavljanjem ugodnih kreditnih virov in garancij za investitorje.

Sklad izvaja ukrepe v obliki storitev, neposrednih finančnih spodbud sklada in posrednih finančnih spodbud preko poslovnih bank, skladov tveganega kapitala in drugih finančnih institucij, subjektov inovativnega okolja ter drugih pravnih oseb javnega in zasebnega prava.

Pri zagotavljanju začetnega kapitala in spodbujanju zasebnih vlaganj z lastniškim kapitalom iz prvega odstavka tega člena, lahko sklad vlaga kapitalske naložbe v imenu Republike Slovenije ali v svojem imenu, skladno s predpisi, ki urejajo vlaganje javnih sredstev.

Sklad izvaja naloge in programe za oblikovanje in razvoj inovativnega okolja na nacionalni ravni.

7. člen

(dejavnost sklada)

Dejavnosti sklada po Standardni klasifikaciji dejavnosti so:

-       84.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje

-       70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

-       64.910 Dejavnost finančnega zakupa

-       64.920 Drugo kreditiranje

-       64.300 Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov.

8. člen

(instrumenti sklada)

Sklad uresničuje namen, za katerega je ustanovljen, in opravlja dejavnosti iz prejšnjega člena z naslednjimi instrumenti:

-       ugodnimi posrednimi in neposrednimi krediti mikro, malim in srednje velikim podjetjem;

-       garancijami mikro, malim in srednje velikim podjetjem;

-       subvencijami obrestnih mer, stroškov kreditiranja in stroškov garancij;

-       subvencijami fizičnim osebam za ustanovitev in zagon podjetij;

-       subvencijami za razvojne projekte podjetij;

-       vlaganja v razvoj poslovne infrastrukture za pospeševanje naložb;

-       kapitalskimi naložbami;

-       finančnim zakupom (leasing), kot ga opredeljuje zakon, ki ureja bančništvo ter financiranje stroškov in izdajanje garancij za finančni zakup (leasing);

-       oblikami financiranja, kjer je možno spremeniti obliko financiranja v časovno opredeljenem okvirju iz kreditne in garancijske pogodbe v lastniški delež v podjetju, v zvezi z instrumenti iz prejšnjih alinej (»mezzanin« oblike financiranja.).

9. člen

(poslovna politika sklada)

Sklad posluje skladno s poslovno politiko za naslednje srednjeročno obdobje, ki jo na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta sprejme ustanovitelj.

Poslovna politika sklada vsebuje najmanj osnovne smernice glede ciljnih skupin prejemnikov spodbud za pravne in fizične osebe, skupnega obsega spodbud in naložb v naslednjih poslovnih letih, merljivih kazalcev rezultatov delovanja sklada ter vrednosti in strukture naložb sklada.

Podrobnejši obseg, namen in način usmerjanja finančnih spodbud in storitev se določi v Poslovnem načrtu sklada, ki ga na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta sprejme ustanovitelj.

10. člen

(splošni pogoji poslovanja sklada)

Merila za določitev upravičencev do spodbud, pogoje za pridobitev spodbud, obseg spodbud, medsebojne pravice in obveznosti sklada in upravičenca po dodelitvi spodbud ter postopke za izbor upravičencev in podeljevanje spodbud sklada se določijo v splošnih pogojih poslovanja, ki jih na predlog direktorja sprejme nadzorni svet in se posredujejo ustanovitelju v soglasje.

Splošne pogoje poslovanja sklad objavi na svojih spletnih straneh.

III. SREDSTVA SKLADA

11. člen

(viri sredstev za opravljanje dejavnosti)

Viri sredstev za opravljanje dejavnosti sklada so:

-       namensko premoženje sklada, ki ga zagotavlja in prenaša na sklad v obliki sredstev in stvarnega premoženja države ustanovitelj;

-       sredstva proračuna, ki jih ustanovitelj prenese na sklad za izvajanje sprejetih ukrepov;

-       mednarodni viri in prispevki pravnih in fizičnih oseb.

Sredstva proračuna za razvoj storitev in izvajanje instrumentov iz 8. člena pridobiva sklad na podlagi pogodb, ki jih sklene s posameznimi ministrstvi in ki določajo način izvajanja ukrepov. Sredstva se uporabljajo za dodeljevanje neposrednih subvencij države za podjetniške projekte, razvojne naložbe podjetij in za oblikovanje rezervacij za kritje rizikov iz naslova izdanih garancij, kreditov in kapitalskih naložb.

12. člen

(namensko premoženje in kapital slada ob ustanovitvi)

Ob ustanovitvi znaša vrednost namenskega premoženja in kapitala sklada sklada 36.383.984,22 eurov.

Namensko premoženje in kapital sklada iz prejšnjega odstavka, kakor tudi povečanje in zmanjšanje namenskega premoženja in kapitala sklada, se vpiše v sodni register.

13. člen

(predmet namenskega premoženja)

Predmet namenskega premoženja sklada ob ustanovitvi je premoženje Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva v:

-       denarju,

-       vrednostnih papirjih,

-       terjatvah in

-       drugem finančnem premoženju (kratkoročne in dolgoročne finančne naložbe).

14. člen

(financiranje sklada in razporejanje rezultata poslovanja)

Presežek prihodkov nad odhodki sklada za preteklo poslovno leto se najprej nameni za financiranje delovanja sklada v tekočem poslovnem letu. Morebitni preostanek presežka prihodkov nad odhodki pa se lahko:

-       nameni za povečanje namenskega premoženja in kapitala sklada ali

-       pusti nerazporejen.

Če presežek prihodkov nad odhodki sklada ne zadostuje za financiranje delovanja sklada v tekočem poslovnem letu, se za pokrivanje primanjkljaja najprej porabi morebitni nerazporejen presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Če tega ni, ustanovitelj zagotovi manjkajoča sredstva iz svojega proračuna ali sprejme sklep o zmanjšanju kapitala sklada.

Presežek odhodkov nad prihodki iz poslovanja sklada v preteklem poslovnem letu se najprej pokriva iz nerazporejenih presežkov prihodkov nad odhodki preteklih let. Če teh ni ali ne zadostujejo, se ustanovitelj lahko odloči, da za ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki zmanjša kapital sklada ali pa presežek odhodkov nad prihodki pokrije iz svojega proračuna.

O uporabi presežka prihodkov nad odhodki sklada in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki sklada odloča ustanovitelj na podlagi predloga nadzornega sveta.

IV. SREDSTVA ZA DELO SKLADA

15. člen

(sredstva za delo sklada)

Ob ustanovitvi znaša vrednost sredstev za delo sklada 760.576,62 eurov, po revidiranih računovodskih izkazih na dan 31. decembra 2003.

Sredstva za delo sklada ob ustanovitvi so:

-       denarna sredstva za izplačilo plač ter drugih materialnih stroškov, povezanih z delom zaposlenih, in za izplačilo sejnin in drugih povračil članom nadzornega sveta;

-       denarna sredstva za kritje stroškov pisarniškega materiala in drugega drobnega inventarja;

-       oprema in poslovni prostori.

16. člen

(črtan)

17. člen

(črtan)

V. ODGOVORNOST SKLADA ZA OBVEZNOSTI

18. člen

(odgovornost sklada za obveznosti)

Sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

Ustanovitelj za obveznosti sklada ne odgovarja.

VI. ORGANI SKLADA

19. člen

(organi sklada)

Organa sklada sta nadzorni svet in direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor).

20. člen

(nadzorni svet)

Nadzorni svet ima sedem članov.

Vsaj en član nadzornega sveta mora biti strokovnjak za računovodsko in finančno področje, vsaj en član pa strokovnjak za pravno področje.

Člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje ustanovitelj na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo, in sicer:

-       dva predstavnika ministrstva, pristojnega za gospodarstvo;

-       enega predstavnika ministrstva, pristojnega za finance;

-       enega predstavnika Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropske zadeve;

-       enega predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije;

-       enega predstavnika Obrtne zbornice Slovenije in

-       enega predstavnika Združenja Bank Slovenije.

Člani so imenovani za dobo štirih let in so lahko ponovno imenovani.

Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, ki so zaposlene v skladu, ter druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je v skladu z zakonom nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.

21. člen

(pristojnosti nadzornega sveta)

Nadzorni svet:

-       skrbi, da sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je ustanovljen;

-       pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo sklada;

-       sprejme splošne pogoje poslovanja sklada;

-       daje mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom partnerskih projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami;

-       predlaga imenovanje in razrešitev direktorja sklada;

-       daje soglasje direktorju k notranji organizaciji sklada;

-       sestavi pisna poročila ustanovitelju, v katerih zavzame stališča do poslovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila sklada;

-       predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki sklada;

-       predlaga imenovanje revizorja;

-       na zahtevo ustanovitelja pripravi poročilo o posameznih poslih sklada;

-       odloča o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu oziroma tem aktu.

Nadzorni svet lahko pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo sklada.

Direktor mora nadzornemu svetu na njegovo zahtevo predložiti poročilo o posameznih poslih v zvezi z upravljanjem namenskega premoženja oziroma drugimi zahtevami, povezanimi s poslovanjem sklada.

22. člen

(dolžnosti in odgovornosti članov nadzornega sveta)

Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost sklada.

23. člen

(povrnitev stroškov dela)

Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin ter povračila drugih stroškov v skladu s predpisom Vlade Republike Slovenije, ki ureja sejnine in povračila stroškov članom nadzornih svetov javnih skladov.

24. člen

(odgovornost članov nadzornega sveta)

Člani nadzornega sveta ustanovitelju odgovarjajo za škodo, ki nastane zaradi neizpolnjevanja njihovih obveznosti ali kršitev njihovih pristojnosti.

25. člen

(črtan)

26. člen

(poslovnik nadzornega sveta)

Način dela, sklicevanje sej ter druga vprašanja, povezana z delovanjem nadzornega sveta, se določijo v Poslovniku nadzornega sveta, ki ga sprejme nadzorni svet z večino glasov vseh članov.

27. člen

(predčasna razrešitev članov nadzornega sveta)

Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen:

-       če poda pisno odstopno izjavo;

-       če ravna v nasprotju s 17. členom Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08);

-       če je zamenjal zaposlitev oziroma je začel opravljati funkcijo ali dejavnost, ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu;

-       če kot predsednik nadzornega sveta pred prenehanjem mandata oziroma odpovednega roka direktorja sklada ne izvede vseh prepisanih postopkov za imenovanje novega direktorja sklada.

28. člen

(direktor)

Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj na predlog nadzornega sveta sklada.

Nadzorni svet oblikuje predlog za imenovanje direktorja na podlagi javnega natečaja. Pogoje in merila javnega natečaj določi nadzorni svet.

Ustanovitelj imenuje direktorja za dobo štirih let. Po poteku mandata lahko ustanovitelj na podlagi javnega natečaja isto osebo ponovno imenuje za direktorja sklada.

Ustanovitelj lahko za direktorja imenuje osebo, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, vsaj osem let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih podobne zahtevnosti, in ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pa obsodba ni pogojna.

Vsak član nadzornega sveta ali oseba, ki izkaže pravni interes, lahko sodišču poda predlog za odpoklic direktorja sklada, če meni, da direktor na dan imenovanja ni izpolnjeval pogojev iz prejšnjega odstavka. Sodišče mora odločiti o predlogu v roku 30 dni od prejema.

29 člen

(postopek imenovanja direktorja)

Javni natečaj za direktorja na predlog nadzornega sveta pripravi in objavi sklad najmanj 90 dni pred potekom mandata direktorja.

Formalni preizkus prispelih vlog opravi pooblaščeni delavec sklada, ki pripravi preglednico prispelih vlog za obravnavo na nadzornem svetu.

Nadzorni svet po proučitvi popolnih in pravočasno prispelih vlog in po morebitnih osebnih razgovorih s kandidati oblikuje predlog za imenovanje direktorja sklada, ki ga posreduje ustanovitelju skupaj s prispelimi vlogami.

Sklep o izboru kandidata in obvestila neizbranim kandidatom posreduje kandidatom ustanovitelj v zakonsko določenem roku.

Na podlagi sklepa o imenovanju direktorja predsednik nadzornega sveta sklene z direktorjem pogodbo o zaposlitvi.

30. člen

(pristojnosti, obveznosti in odgovornosti direktorja)

Direktor zastopa in predstavlja sklad.

Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje sklada in izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti sklada.

Za skrbnost in odgovornost direktorja sklada ter odškodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe.

31. člen

(predčasna razrešitev direktorja)

Direktor je lahko predčasno razrešen:

-       če poda pisno odstopno izjavo;

-       če ustanovitelj ne sprejme letnega poročila sklada, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče oziroma dajejo napačno sliko stanja sklada, te domneve pa potrdi Računsko sodišče ali pooblaščen revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanovitelj;

-       če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in ta akt, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu sklada.

Če direktor umre, postane poslovno nesposoben ali je razrešen iz krivdnih razlogov, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar najdlje 90 dni. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.

Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat, mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata direktorja sklada.

VII. MINISTRSTVO, PRISTOJNO ZA PODROČJE DELOVANJA SKLADA IN NADZOR

32. člen

(črtan)

33. člen

(nadzor nad delom sklada)

Nadzor nad delom in poslovanjem sklada izvaja ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

Ustanovitveni akt Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 112/04) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»VIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

34. člen

(pravno nasledstvo)

Sklad je pravni naslednik Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva in prevzame vse njegove zaposlene delavce, vsa sredstva, pravice in obveznosti, notranje akte, dokumentacijo in arhiv.

Direktor Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva opravlja funkcijo direktorja sklada do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Člani nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva opravljajo funkcijo članov nadzornega sveta sklada do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.

35. člen

(razveljavitev dosedanjega akta)

Z dnem uveljavitve tega ustanovitvenega akta preneha veljati Akt o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva (Uradni list RS, št. 96/00, 108/00 in 23/04).

36. člen

(uveljavitev)

Ta ustanovitveni akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Akt o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 11/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Akt o spremembah in dopolnitvi Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 43/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Akt o spremembah in dopolnitvah Ustanovitvenega akta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo (Uradni list RS, št. 71/09) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

23. člen

Direktor Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, ki je bil imenovan pred uveljavitvijo tega akta, opravlja funkcijo do izteka svojega mandata.

Člani nadzornega sveta Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo, ki so bili imenovani pred uveljavitvijo tega akta, opravljajo svojo funkcijo do imenovanja novega nadzornega sveta v skladu s tem aktom.

24. člen

Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.