Na podlagi 18. člena Zakona o Javnem skladu Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10), prvega odstavka
22. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS,
št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08 in 4/10) ter 4. in 5. člena v
zvezi s petim odstavkom 54. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št.
77/08, 68/09 in 8/10 - ZSKZ-B) je Vlada Republike Slovenije sprejela
AKT
o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(ustanovitev)
(1) Ustanovitelj Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske
kulturne dejavnosti s tem aktom zagotovi, da bo ta sklad nadaljeval delo kot
javna ustanova z imenom Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
(v nadaljnjem besedilu: sklad) na podlagi Zakona o Javnem skladu Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10; v nadaljnjem
besedilu: ZJSKD), Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 68/09 in
8/10 - ZSKZ-B) in tega akta.
(2) Sklad je pravna oseba javnega prava in je ustanovljen za
nedoločen čas.
(3) Sklad je subjekt vpisa v sodnem registru Okrožnega
sodišča v Ljubljani z matično številko 1233661000.
2. člen
(ustanovitelj)
(1) Ustanovitelj sklada je Republike Slovenija.
(2) Ustanoviteljske pravice v skladu izvršuje Vlada Republike
Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(3) Ministrstvo, pristojno za področje delovanja sklada, je
ministrstvo, pristojno za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
3. člen
(firma in sedež)
(1) Firma sklada je: Javni sklad Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti.
(2) Skrajšana firma sklada je: JSKD.
(3) Firma sklada v angleščini je: Public Fund for Cultural
Activities of the Republic of Slovenija. Skrajšana firma sklada v angleščini
je: JSKD.
(4) Sedež sklada je v Ljubljani.
(5) Naslov sklada: Štefanova ulica 5.
(6) Sprememba naslova sklada ne pomeni spremembe akta o
ustanovitvi.
4. člen
(žig)
(1) Sklad pri poslovanju uporablja enobarven žig okrogle
oblike s premerom 30 mm, obrobljen s koncentričnim krogom, s kratico JSKD v
sredini in naslednjim besedilom v koncentričnem krogu: »Javni sklad RS za
kulturne dejavnosti, Štefanova ulica 5, Ljubljana«.
(2) Žigu območnih izpostav je v koncentričnem krogu za imenom
sklada dodano ime območne izpostave.
II. NAMEN, POSLOVANJE IN DEJAVNOST SKLADA
5. člen
(namen)
(1) Sklad deluje z namenom spodbujanja razvoja na področju
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, spodbujanja ustvarjalnosti na kulturnem
področju in izvajanja drugih dejavnosti, določenih z nacionalnim programom za
kulturo in z zakonom.
(2) Sklad izvaja nacionalni kulturni program kot temeljni
strateški dokument slovenske kulturne politike na področju ljubiteljske
kulturne dejavnosti. Sklad opravlja strokovne in razvojne naloge v zvezi s
spodbujanjem ljubiteljske kulturne dejavnosti in kulturne ustvarjalnosti na
celotnem slovenskem etničnem prostoru, izvaja izobraževalne programe za vse
zvrsti kulturnih dejavnosti, dodeljuje finančna sredstva in opravlja druge
naloge, določene v zakonu in tem aktu. Sklad lahko na podlagi pogodbe,
sklenjene s samoupravno lokalno skupnostjo, opravlja naloge s področja
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti tudi zanjo.
(3) Sklad opravlja naloge v javnem interesu z namenom
zagotavljati trajne možnosti za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti ter
neodvisno odločati o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz
proračuna Republike Slovenije, skladno s poslovno politiko sklada ter splošnimi
pogoji poslovanja sklada.
6. člen
(poslovanje)
(1) Za vsa vprašanja glede uresničevanja javnega interesa se
uporablja ZJSKD in zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo.
(2) Za vsa vprašanja glede delovanja in poslovanja sklada, ki
niso urejena v ZJSKD, se uporabljajo določbe Zakona o javnih skladih, razen
določb o namenskem premoženju, kapitalu in insolventnosti. Javni sklad nima
namenskega premoženja.
(3) Sklad posluje skladno s poslovno politiko za naslednje
srednjeročno obdobje, ki jo na predlog direktorja in na podlagi mnenja
nadzornega sveta sprejme ustanovitelj.
7. člen
(naloge)
Poleg nalog, ki jih sklad opravlja na podlagi ZJSKD ter
zakona, ki ureja uresničevanje javnega interesa za področje kulture, sklad
izvaja tudi naslednje naloge:
-
spodbuja ustvarjalnost na področju kulture z dodeljevanjem štipendij, šolnin,
nagrad, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud,
-
izvaja znanstveno-raziskovalne dejavnosti za področje ljubiteljskih
kulturnih dejavnosti,
-
opravlja knjižnično dejavnost v okviru specializirane knjižnice za
področje kulturnih dejavnosti,
-
upravlja stvarno premoženje, ki ga skladu v upravljanje dodeli
ustanovitelj s sklepom,
-
opravlja dejavnost rezidenčnih centrov.
8. člen
(dejavnost po standardni klasifikaciji)
Sklad opravlja naloge iz prejšnjega člena v okviru naslednjih
dejavnosti skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list
RS, št. 69/07 in 17/08):
-
J/58.110 izdajanje knjig,
-
J/58.140 izdajanje revij in druge periodike,
-
J/58.190 drugo založništvo,
-
J/59.110 produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
-
J/59.120 postprodukcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video
filmov, televizijskih oddaj,
-
J/59.140 kinematografska dejavnost,
-
J/59.200 snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij,
-
J/63.110 obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,
-
J/63.120 obratovanje spletnih portalov,
-
L/68.200 oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,
-
L/68.320 upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi,
-
M/70.210 dejavnost stikov z javnostjo,
-
M/72.200 raziskovalno-razvojna dejavnost v družboslovju in humanistiki,
-
M/74.200 fotografska dejavnost,
-
M/74.900 druge nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti,
-
N/77.400 dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup,
razen avtorsko zaščitenih del,
-
N/82.190 fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične
pisarniške dejavnosti,
-
N/82.300 organiziranje razstav, sejmov in srečanj,
-
N/82.990 drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za
poslovanje,
-
O/84.110 splošna dejavnost javne uprave,
-
P/85.520 izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v kulturi
in umetnosti,
-
R/90.010 umetniško uprizarjanje,
-
R/90.020 spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje,
-
R/90.030 umetniško ustvarjanje,
-
R/90.040 obratovanje objektov za kulturne prireditve,
-
R/91.011 dejavnost knjižnic,
-
R/91.012 dejavnost arhivov,
-
R/91.030 varstvo kulturne dediščine.
9. člen
(nadzor nad uresničevanjem ciljev kulturne politike)
Ministrstvo ima za uresničevanje ciljev kulturne politike
pristojnosti, da nadzira usklajenost delovanja sklada z vidika teh ciljev in
spremlja ter ocenjuje njihovo doseganje.
III. ORGANI SKLADA
10. člen
(organi sklada)
Organa sklada sta nadzorni svet sklada (v nadaljnjem
besedilu: nadzorni svet) in direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem
besedilu: direktor).
1. Nadzorni svet
11. člen
(nadzorni svet)
(1) Nadzorni svet ima sedem članov oziroma članic (v
nadaljnjem besedilu: člani nadzornega sveta), ki jih imenuje in razrešuje vlada
za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Člane nadzornega sveta imenuje vlada izmed strokovnjakov
s področja dela sklada, financ in pravnih zadev, tako da so upoštevani
enakomerna regionalna sestava nadzornega sveta, enotni slovenski kulturni
prostor in zastopanost različnih kulturnih dejavnosti s področja dela sklada.
Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v skladu, in druge
osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v
nadzornem svetu.
(3) Prvo sejo nadzornega sveta skliče direktor, vodi pa jo
najstarejši član nadzornega sveta. Nadzorni svet na prvi seji izmed svojih
članov oziroma članic izvoli predsednika ali predsednico (v nadaljnjem
besedilu: predsednik) in namestnika ali namestnico predsednika (v nadaljnjem
besedilu: namestnik). Predsednik oziroma namestnik nadzornega sveta je
izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta.
12. člen
(imenovanje članov nadzornega sveta)
(1) Vlada imenuje v nadzorni svet štiri svoje predstavnike,
in sicer:
-
tri člane na predlog ministra ali ministrice, pristojne za kulturo (v
nadaljnjem besedilu: minister), izmed katerih je en član usposobljen za pravno
področje, in
-
enega člana na predlog ministra, pristojnega za finance, ki člana
predlaga izmed funkcionarjev ali funkcionark ali javnih uslužbencev ali javnih
uslužbenk ministrstva, pristojnega za finance, ki je usposobljen oziroma
usposobljena za računovodsko ali finančno področje.
Preostale tri člane imenuje vlada na predlog
Zveze kulturnih društev Slovenije in drugih zvez ljubiteljskih kulturnih
društev.
(2) Direktor mora obvestiti vlado in Zvezo kulturnih društev
Slovenije o poteku mandata članov nadzornega sveta najmanj šest mesecev pred
potekom njihovega mandata. V tem času sklad objavi javni poziv, v katerem
pozove druge zveze ljubiteljskih kulturnih društev, naj predlagajo kandidate za
imenovanje članov nadzornega sveta izmed strokovnjakov s področja dela sklada,
financ in pravnih zadev. Javni poziv se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
Zveza kulturnih društev Slovenije mora dati svoje predloge direktorju
najpozneje 30 dni po prejemu obvestila, druge zveze ljubiteljskih kulturnih
društev pa najpozneje 30 dni po objavi poziva. Po poteku rokov iz prejšnjega
stavka direktor pošlje ministru predloge za kandidate ali pa obvestilo, da
predlogi niso bili dani.
(3) Če Zveza kulturnih društev Slovenije ali druge zveze
ljubiteljskih kulturnih društev v zahtevanem roku ne pošljejo zadostnega
števila predlogov, imenuje vlada manjkajoče člane na predlog ministra.
(4) Nadzorni svet je veljavno konstituiran, ko so imenovani
vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji.
13. člen
(pristojnosti nadzornega sveta)
Nadzorni svet:
-
skrbi, da javni sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bil
ustanovljen,
-
pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo sklada,
-
sprejme splošne pogoje poslovanja sklada,
-
izvede javni natečaj za imenovanje direktorja,
-
predlaga ustanovitelju imenovanje in razrešitev direktorja,
-
daje mnenje k poslovni politiki sklada za naslednje srednjeročno
obdobje,
-
sestavi pisna poročila ustanovitelju, v katerih zavzame stališče do
poslovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila sklada,
-
predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja
presežka odhodkov nad prihodki sklada,
-
daje mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom
partnerskih projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,
-
daje soglasje k notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest
sklada,
-
daje predhodno mnenje k predlogu za ustanovitev ali ukinitev območne
izpostave,
-
daje predhodno mnenje k določitvi mreže programskih koordinacij območnih
izpostav,
-
sprejme poslovnik nadzornega sveta,
-
sprejme splošni akt o vrstah nagrad in priznanj ter postopku in pravilih
za njihovo podeljevanje,
-
sprejme splošni akt o načinu dela strokovno-programskih komisij,
-
daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi članov
strokovno-programskih komisij,
-
predlaga imenovanje revizorja ali revizorke,
-
na zahtevo ustanovitelja pripravi poročilo o posameznih poslih javnega
sklada,
-
daje ustanovitelju in direktorju sklada predloge in mnenja o posameznih
vprašanjih s področja ljubiteljske kulturne dejavnosti,
-
ministru na njegovo zahtevo predloži informacije, potrebne za izvajanje
nadzora,
-
odloča o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu ali tem aktu.
14. člen
(sklic in odločanje nadzornega sveta)
(1) Nadzorni svet se mora sestati najmanj štirikrat v enem
poslovnem letu.
(2) Seje nadzornega sveta praviloma sklicuje predsednik
nadzornega sveta. Sejo nadzornega sveta skliče direktor javnega sklada, če tako
zahtevata najmanj dva člana nadzornega sveta. Seje nadzornega sveta vodi
predsednik nadzornega sveta, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik, in sicer
z enakimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi, kakršne ima predsednik
nadzornega sveta.
(3) Nadzorni svet je sklepčen, če so na njem prisotni vsaj
štirje člani. Odločitve sprejema z večino glasov vseh članov. Če je rezultat
neodločen, odloči glas osebe, ki je vodila sejo.
(4) Glasovanje o predlogu za imenovanje ali razrešitev
direktorja je tajno.
(5) Na sejah nadzornega sveta lahko sodeluje tudi direktor,
vendar brez pravice glasovanja.
(6) Način dela nadzorni svet podrobneje opredeli s
poslovnikom.
15. člen
(pravice in odgovornosti članov nadzornega sveta)
(1) Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s
skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
(2) Člani nadzornega sveta ustanovitelju odgovarjajo za
škodo, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja ali kršitve njihovih pristojnosti
ali obveznosti.
(3) Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in
povračila drugih stroškov skladno s predpisom, ki ga izda vlada na predlog
ministra, pristojnega za finance.
(4) Nadzorni svet mora ustanovitelju na njegovo zahtevo
predložiti poročilo s pripadajočo dokumentacijo v zvezi z zadevami, povezanimi
s poslovanjem sklada.
16. člen
(predčasna razrešitev člana nadzornega sveta)
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen:
-
če poda pisno odstopno izjavo,
-
če ravna v nasprotju s 15. členom tega akta,
-
če je zamenjal zaposlitev ali je začel opravljati funkcijo ali
dejavnost, ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu,
-
če kot predsednik nadzornega sveta pred prenehanjem mandata ali
odpovednega roka direktorja javnega sklada ne izvede vseh predpisanih postopkov
za imenovanje novega direktorja javnega sklada.
2. Direktor
17. člen
(imenovanje direktorja)
(1) Direktorja imenuje vlada na predlog nadzornega sveta
sklada za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Javni natečaj za direktorja oblikuje in objavi nadzorni
svet najmanj 60 dni pred potekom direktorjevega mandata. Rok za vlaganje prijav
na javni natečaj ne sme biti krajši od osmih dni od dneva objave javnega
natečaja.
(3) Odločbo o imenovanju direktorja in obvestilo neizbranim
kandidatom pošlje vlada.
(4) Na podlagi odločbe o imenovanju direktorja sklene
minister z izbranim kandidatom pogodbo o zaposlitvi.
18. člen
(pogoji za imenovanje direktorja)
(1) Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje
naslednje pogoje:
-
ima najmanj visokošolsko izobrazbo druge stopnje ali izobrazbo, v skladu
z veljavnimi predpisi ustrezno tej izobrazbeni ravni,
-
ima vsaj osem let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih
delovnih mestih podobne zahtevnosti,
-
pozna področje dela sklada in ima sposobnost za organizacijo in vodenje
dela,
-
ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, pa obsodba ni pogojna,
-
izkaže aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni in še najmanj
enega svetovnega jezika na osnovni ravni.
(2) Kandidat mora prijavi na javni natečaj poleg dokazil o
izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega odstavka priložiti tudi program razvoja in
vizijo dela sklada za mandatno obdobje, za katero se prijavlja.
19. člen
(pristojnost in odgovornost direktorja)
(1) Direktor zastopa in predstavlja sklad, organizira in vodi
delo ter poslovanje sklada ter je odgovoren za zakonitost dela.
(2) Direktor zagotavlja, da sklad posluje skladno z zakonom,
tem sklepom in splošnimi akti sklada.
(3) Direktor:
-
izdaja splošne akte sklada, ki so v njegovi pristojnosti,
-
izdaja akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti sklada, če s predpisi
ni določeno drugače,
-
predlaga ustanovitelju poslovno politiko sklada,
-
na podlagi mnenja nadzornega sveta in ob predhodnem soglasju vlade
določi ustanovitev ali ukinitev posamezne območne izpostave,
-
imenuje svete območnih izpostav,
-
po predhodnem mnenju nadzornega sveta določi mrežo programskih
koordinacij območnih izpostav,
-
oblikuje predloge splošnih aktov, ki jih sprejme nadzorni svet,
-
daje predloge nadzornemu svetu in uresničuje njegove sklepe,
-
po predhodnem mnenju nadzornega sveta imenuje in razrešuje člane
strokovno-programskih komisij sklada,
-
odloča o (so)financiranju programov in projektov na podlagi mnenj in
ocen strokovnoprogramskih komisij skladno s poslovno politiko sklada in
splošnimi pogoji poslovanja ter z izbranimi izvajalci sklepa pogodbe o financiranju
ali sofinanciranju,
-
poroča nadzornemu svetu o izvajanju poslovne politike sklada, izboru
sofinanciranih programov in projektov ter drugih zadevah, pomembnih za
poslovanja sklada,
-
ministru na njegovo zahtevo posreduje informacije, potrebne za izvajanje
nadzora,
-
imenuje projektne in delovne skupine za izvedbo posameznih strokovnih
nalog,
-
sklepa pogodbe o zaposlitvi in odloča o drugih vprašanjih, povezanih z
delovnimi razmerji,
-
opravlja druge naloge skladno s tem aktom, drugimi splošnimi akti sklada,
zakoni in drugimi predpisi.
(4) Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil,
določenih z zakonom in tem aktom, s pisnim pooblastilom prenese opravljanje
posameznih zadev na uslužbenca sklada. Prav tako lahko s pisnim pooblastilom
uslužbence sklada pooblasti za podpisovanje pogodb in drugih listin. Ne glede
na dana pooblastila uslužbencem direktor obdrži vsa pooblastila in
odgovornosti, ki jih ima po zakonu in tem aktu.
(5) Direktor je za svoje delo odgovoren pristojnemu ministru
in ustanovitelju.
(6) Za skrbnost in odgovornost direktorja javnega sklada ter
odškodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo
določila zakona, ki ureja gospodarske družbe.
20. člen
(predčasna razrešitev in potek mandata direktorja)
(1) Direktor je lahko predčasno razrešen:
-
če poda pisno odstopno izjavo,
-
če ustanovitelj ne sprejme letnega poročila javnega sklada, ker meni, da
so navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče ali dajejo
napačno sliko stanja sklada, te domneve pa potrdi Računsko sodišče Republike
Slovenije ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje
ustanovitelj,
-
če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o
ustanovitvi javnega sklada, ali ni izpolnil cilja ali ciljev, določenih v
poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada.
(2) Če direktor umre, postane poslovno nesposoben ali je
razrešen iz krivdnih razlogov, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega
direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to
pooblasti ustanovitelj, vendar najdlje 90 dni. V času, ko član nadzornega sveta
opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.
(3) Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat,
mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega
direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata
direktorja javnega sklada.
IV. STROKOVNOPROGRAMSKE KOMISIJE
21. člen
(imenovanje in mandat strokovnoprogramskih komisij)
(1) Strokovnoprogramske komisije (v nadaljnjem besedilu:
komisije) so posvetovalna telesa direktorja.
(2) Komisija ima predsednika ali predsednico (v nadaljnjem
besedilu: predsednik komisije) ter člane ali članice komisij (v nadaljnjem
besedilu: člani komisij), ki jih po njihovem predhodnem soglasju in predhodnem
mnenju nadzornega sveta imenuje in razrešuje direktor za dobo treh let z
možnostjo ponovnega imenovanja.
(3) Način dela komisij se podrobneje uredi s splošnim aktom,
ki ga na predlog direktorja sprejme nadzorni svet.
22. člen
(člani komisij)
(1) Člani komisij so iz vrst uglednih strokovnjakov, ki
delujejo na področjih dela sklada.
(2) Člani komisij ne morejo biti člani nadzornega sveta,
direktor ali uslužbenec sklada.
23. člen
(pristojnosti strokovnoprogramskih komisij)
(1) Strokovnoprogramske komisije:
-
dajejo mnenja in ocene o predlogih programov in projektov s področja
ljubiteljskih kulturnih dejavnosti pri razdeljevanju javnih sredstev ter
oblikujejo predloge (so)financiranja teh programov in projektov,
-
predlagajo ukrepe kulturne politike, predloge razvojne politike in druge
razvojne ukrepe, ki se nanašajo na področje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti.
(2) Člani komisij ne smejo sodelovati pri odločanju o
zadevah, s katerimi so kakor koli poslovno ali osebno povezani.
(3) Komisije imajo pravico biti obveščene o zadevah, o
katerih so dale svoje mnenje.
24. člen
(predčasna razrešitev članov strokovnoprogramskih komisij)
(1) Direktor lahko razreši predsednika ali člana komisije
pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
-
sam zahteva razrešitev,
-
pri svojem delu ne ravna skladno s predpisi in sklepom o imenovanju,
-
ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno,
-
ravna v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov,
-
s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo, zanemarja
ali malomarno opravlja svoje naloge.
(2) Ob predčasni razrešitvi člana se do poteka mandata
komisije imenuje nov član.
(3) Pri spremembi direktorja lahko novi direktor še pred
potekom mandatov strokovnoprogramskih komisij imenuje nove člane.
V. NOTRANJA ORGANIZACIJA SKLADA
25. člen
(notranja organizacija sklada)
(1) Sklad ima osrednjo strokovno službo in območne izpostave.
(2) Osrednja strokovna služba opravlja strokovne,
organizacijske, finančne in administrativno-tehnične naloge.
(3) Območne izpostave opravljajo naloge sklada za območje, za
katero so organizirane.
(4) Območne izpostave se lahko povezujejo v programske
koordinacije.
(5) Notranjo organizacijo sklada določa akt o notranji
organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sklada, ki ga sprejme direktor po
predhodnem soglasju nadzornega sveta.
26. člen
(ustanovitev območne izpostave)
(1) Območna izpostava se ustanovi s sklepom o ustanovitvi, ki
ga sprejme direktor na podlagi mnenja nadzornega sveta in samoupravne lokalne
skupnosti, kjer bo sedež območne izpostave, ter po predhodnem soglasju vlade.
(2) Območna izpostava se lahko ustanovi, če izpolnjuje
naslednja merila:
-
pokritost kulturno, socialno in geografsko zaokroženega območja,
-
izkazovanje pogojev za samostojno organizacijo ustreznega obsega
kulturnih prireditev in izobraževanj območnega in regijskega pomena vsako leto,
-
delovanje ustreznega števila kulturnih društev in/ali skupin na
področju, ki ga pokriva območna izpostava,
-
zagotovljeno sofinanciranje s strani samoupravnih lokalnih skupnosti za
izvedbo njenega programa,
-
zagotovljeni ustrezni brezplačni prostori, vključno z materialnimi
stroški, za njeno delo.
(3) Območna izpostava mora navedena merila izpolnjevati
trajno.
(4) Izjemoma lahko na podlagi utemeljenih razlogov direktor
ustanovi območno izpostavo tudi, če niso izpolnjeni vsi pogoji iz drugega
odstavka tega člena.
27. člen
(svet območne izpostave)
(1) Pri območnih izpostavah se ustanovijo sveti območnih
izpostav, ki so posvetovalna telesa direktorja sklada. Svet območne izpostave
ima najmanj tri člane, ki jih imenuje direktor na predlog samoupravnih lokalnih
skupnosti z območja, ki ga pokriva. Mandat članov traja štiri leta z možnostjo
ponovnega imenovanja.
(2) Samoupravne skupnosti oblikujejo predlog na podlagi
poziva kulturnim društvom, zvezam kulturnih društev ter posameznikom s področja
kulturnih dejavnosti, ki delujejo v posamezni samoupravni lokalni skupnosti.
Samoupravne lokalne skupnosti morajo predložiti svoje predloge direktorju
najpozneje 60 dni po prejemu neposrednega poziva direktorja za vložitev
predlogov.
(3) Svet območne izpostave se konstituira na svoji prvi seji,
ki jo skliče direktor najpozneje v 30 dneh, ko so imenovani najmanj trije
člani. Člani med seboj izvolijo predsednika in namestnika. Če predsednik ni
izvoljen, opravlja do izvolitve njegove naloge najstarejši član sveta območne
izpostave. Članom sveta začne mandat teči z dnem konstituiranja sveta.
(4) Svet območne izpostave je sklepčen, če je navzoča večina
njegovih članov. Svet območne izpostave odloča z večino glasov navzočih članov.
(5) Način dela območnih izpostav se podrobneje uredi s
splošnim aktom, ki ga sprejme svet območne izpostave.
28. člen
(naloge svetov območnih izpostav)
Naloge svetov območnih izpostav:
-
dajejo predhodno mnenje k programu dela ter letnemu poročilu območne
izpostave, ki zadevajo njihovo območje,
-
dajejo predloge in pobude direktorju in nadzornemu svetu sklada za
obravnavo vprašanj, ki zadevajo njihovo območje,
-
dajejo predloge in pobude za sklepanje pogodb z lokalnimi skupnostmi,
-
dajejo mnenja direktorju k izbiri uslužbenca za vodenje območne
izpostave.
29. člen
(ukinitev območne izpostave)
(1) Če se ugotovi, da območna izpostava ne izpolnjuje več
vseh meril iz 26. člena, sprejme direktor po predhodnem mnenju nadzornega sveta
in občine, kjer je sedež območne izpostave, ter po predhodnem soglasju vlade
sklep o ukinitvi te območne izpostave.
(2) Izjemoma se lahko direktor, če območna izpostava ne
izpolnjuje več vseh meril iz drugega odstavka 26. člena, na podlagi utemeljenih
razlogov odloči, da se izpostava ne ukine.
30. člen
(ustanovitev koordinacije območnih izpostav)
(1) Za oblikovanje in izvajanje regijskega programa se več
območnih izpostav poveže v programsko koordinacijo.
(2) Mrežo programskih koordinacij določi direktor po
predhodnem mnenju nadzornega sveta.
(3) Vodjo koordinacije imenuje direktor izmed vodij,
zaposlenih v območnih izpostavah, ki so povezane v programsko koordinacijo.
(4) Merila za oblikovanje koordinacije so:
-
pokritost kulturno, socialno in geografsko zaokroženega območja,
-
izpolnjevanje pogojev za samostojno organizacijo ustreznega obsega
kulturnih prireditev in izobraževanj regijskega pomena vsako leto,
-
delovanje ustreznega števila kulturnih društev in/ali skupin na območju,
ki ga pokriva,
-
zagotovljenost financiranja za izvajanje regijskega programa s strani
samoupravnih lokalnih skupnosti.
(5) Izjemoma lahko na podlagi utemeljenih razlogov direktor
ustanovi koordinacijo tudi, če niso izpolnjena vsa merila iz prejšnjega
odstavka.
31. člen
(naloge, način delovanja in vodenja koordinacije)
(1) Naloge koordinacij so:
-
priprava programsko-razvojne strategije za koordinacijo skladno s
srednjeročno poslovno politiko sklada,
-
zagotavljanje usklajenega dela programskih enot na območju koordinacije
in doseganje programskih ciljev organizacije, opredeljenih v razvojni
strategiji ter poslovnem načrtu sklada,
-
usklajevanje in izvajanje regijskih programov ter uresničevanje
konkretnih programskih nalog,
-
priprava poročil o izvajanju regijskih programov na območju delovanja
koordinacije.
(2) Vodjo koordinacije izmed vodij območnih izpostav, ki
sestavljajo koordinacijo, imenuje direktor s sklepom.
(3) Način dela koordinacije se opredeli v aktu, ki ureja
notranjo organizacijo sklada.
VI. FINANCIRANJE
32. člen
(financiranje)
(1) Sklad pridobiva sredstva:
-
iz sredstev proračuna Republike Slovenije;
-
iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, v skladu s
tretjim odstavkom tega člena;
-
iz sredstev Evropske unije,
-
iz lastnih prihodkov, kakor so vstopnine, prijavnine, kotizacije,
prodaja publikacij in podobno,
-
iz donacij in sponzoriranja,
-
iz drugih virov.
(2) Ustanovitelj zagotavlja:
-
sredstva za sofinanciranje programa in projektov sklada,
-
sredstva za finančne transferje, ki se razdeljujejo na podlagi javnih
pozivov in javnih razpisov,
-
sredstva za izplačilo plač zaposlenih in drugih materialnih stroškov,
povezanih z delom zaposlenih, ter za izplačilo sejnin in drugih povračil članom
nadzornega sveta in strokovno-programskih komisij,
-
sredstva za kritje splošnih stroškov delovanja,
-
sredstva za programske materialne stroške,
-
sredstva za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme,
-
poslovne prostore osrednje službe sklada.
(3) Samoupravne lokalne skupnosti, za katere sklad izvaja
naloge skladno s tem aktom in ki so dogovorjene s pogodbami med samoupravno
lokalno skupnostjo in skladom, skladu na podlagi pogodb zagotavljajo:
-
sredstva za sofinanciranje programov in projektov, ki jih izvajajo
njegove območne izpostave,
-
sredstva za izplačilo plač dodatno zaposlenih na njegovih območnih
izpostavah ter za druge materialne stroške, povezane z delom dodatno
zaposlenih,
-
brezplačne prostore za delo njegovih območnih izpostav in njihovo
vzdrževanje,
-
sredstva za kritje materialnih stroškov, povezanih s prostori območnih
izpostav,
-
dodatno opremo za delovanje njegovih območnih izpostav in vzdrževanje te
opreme.
VII. SREDSTVA SKLADA
33. člen
(namensko premoženje)
(1) Za sklad se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne
sklade, o namenskem premoženju, kapitalu in insolventnosti in nima namenskega
premoženja.
(2) Sklad upravlja z naslednjimi nepremičninami:
-
poslovni prostori v skupni izmeri 132,36 m² v visokem pritličju poslovne
stavbe na naslovu Cankarjeva ulica 5 v Ljubljani, stoječa na parc. št. 2906, k.
o. Ajdovščina, (ID št. stavbe 414),
-
poslovni prostori v skupni izmeri 214,00 m² na podstrešju poslovne
stavbe na naslovu Cankarjeva ulica 5 v Ljubljani, stoječa na parc. št. 2906, k.
o. Ajdovščina, (ID št. stavbe 414),
-
poslovni prostori v izmeri 288,34 m² v stavbi na naslovu Štefanova ulica
5 v Ljubljani, stoječa na parc. št. 2837, k. o. Ajdovščina, (ID št. dela stavbe
90, ID št. stavbe 378), ki se ne štejejo za kapital sklada.
VIII. NADZOR
34. člen
(nadzor nad javnim skladom)
(1) Nadzor nad delom in poslovanjem sklada opravlja minister.
(2) Minister lahko od direktorja ali nadzornega sveta javnega
sklada zahteva kakršne koli informacije, potrebne za izvajanje nadzora.
Direktor ali predsednik nadzornega sveta pošlje zahtevane informacije ministru.
35. člen
(nadzor nad porabniki proračunskih sredstev)
(1) Sklad nadzira namensko porabo javnih sredstev ter
primernost in strokovnost dela izvajalcev kulturnih programov in projektov, ki
pridobijo javna sredstva na podlagi sklenjenih pogodb s skladom, ter drugih
oseb, za katere tako določa zakon.
(2) Način nadziranja se opredeli s splošnimi pogoji
poslovanja sklada.
IX. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI SKLADA
36. člen
(odgovornost za obveznosti sklada)
Sklad je odgovoren za svoje obveznosti z vsem svojim
premoženjem. Subsidiarno je za njegove obveznosti odgovoren ustanovitelj, in
sicer do višine enoletnih finančnih sredstev, ki jih sklad dobi iz državnega
proračuna v tekočem letu.
X. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(delovanje organov sklada)
(1) Dosedanji direktor sklada nadaljuje svoje delo do izteka
mandata, za katerega je bil imenovan.
(2) Dosedanjim članom nadzornega sveta preneha mandat z dnem
konstituiranja novega nadzornega sveta skladno tem aktom. Novi nadzorni svet
sklada se konstituira najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega akta.
(3) Dosedanji člani strokovno programskih komisij opravljajo
naloge do imenovanja novih strokovnoprogramskih komisij v skladu z Zakonom o
Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št.
29/10) in tem aktom.
(4) Dosedanji člani svetov območnih izpostav opravljajo svoje
naloge do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.
38. člen
(rok za uskladitev aktov sklada)
Sklad uskladi svoje akte z Zakonom o Javnem skladu Republike
Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 29/10) in tem aktom v
šestih mesecih po uveljavitvi tega akta.
39. člen
(nadaljevanje dela Javnega sklada Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti)
(1) Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti,
ustanovljen z Aktom o ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za
kulturne dejavnosti, (Uradni list RS, št. 96/00), nadaljuje svoje delo skladno
z Zakonom o Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list
RS, št. 29/10) in tem aktom.
(2) Območne izpostave sklada, ki so ustanovljene na podlagi
Zakona o Skladu Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti (Uradni
list RS, št. 1/96 in 22/00 - ZJS) in Akta o ustanovitvi Javnega sklada
Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni list RS, št. 96/00),
nadaljujejo svoje delo.
40. člen
(vpis sprememb v sodni register)
Predlog za vpis sprememb v sodni register predloži direktor
sklada.
41. člen
(razveljavitev akta)
Z dnem uveljavitve tega akta preneha veljati Akt o
ustanovitvi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (Uradni
list RS, št. 96/00).
42. člen
(začetek veljavnosti)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 01401-2/2010
Ljubljana, dne 2. septembra 2010
EVA 2010-3511-0018
Vlada Republike Slovenije
Borut Pahor l.r.
Predsednik