Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa
predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne
jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Minimalnih standardov za
izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih obsega:
-
Minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
(Uradni list RS, št. 95/10 z dne 29. 11. 2010),
-
Akt o spremembi Minimalnih standardov za izvolitev v nazive
visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na
visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 17/11 z dne 11. 3. 2011).
MINIMALNI STANDARDI
za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. VSEBINA IN NAMEN
1. člen
(namen)
S tem aktom svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za
kakovost v visokem šolstvu (v nadaljevanju: svet agencije) določa minimalne
standarde oziroma pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev,
znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih.
2. člen
(oblikovanje meril visokošolskih zavodov)
Minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih
učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju:
minimalni standardi) morajo pri postopkih za izvolitev v nazive upoštevati vsi
visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji.
Visokošolski zavodi na podlagi minimalnih standardov in v
skladu z Zakonom o visokem šolstvu (v nadaljevanju: zakon) oblikujejo
lastna merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev in visokošolskih sodelavcev, vendar morajo biti pogoji za izvolitev v
naziv enaki ali zahtevnejši od minimalnih standardov.
II. NAZIVI
3. člen
(nazivi)
Izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško in
strokovno delo na visokošolskih zavodih opravljajo visokošolski učitelji,
znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH UČITELJEV SO:
-
redni profesor,
-
izredni profesor,
-
docent,
-
lektor (za izvajanje jezikovnega pouka);
za izvajanje visokošolskih strokovnih programov tudi:
-
višji predavatelj,
-
predavatelj.
NAZIVI ZNANSTVENIH DELAVCEV SO:
-
znanstveni svetnik,
-
višji znanstveni sodelavec,
-
znanstveni sodelavec.
NAZIVI VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV SO:
-
asistent,
-
bibliotekar,
-
strokovni svetnik,
-
višji strokovni sodelavec,
-
strokovni sodelavec,
-
učitelj veščin.
a. Trajanje naziva
4. člen
(trajanje naziva)
Visokošolski učitelji in znanstveni ter umetniški delavci, z
izjemo rednih profesorjev in znanstvenih svetnikov, so izvoljeni v naziv za
obdobje petih let (v nadaljevanju: volilno obdobje).
Ponovno so lahko izvoljeni v isti naziv za isto volilno obdobje
po pogojih za ponovno izvolitev.
Asistenti so izvoljeni v naziv za obdobje treh let.
Redni profesorji in znanstveni svetniki so izvoljeni v trajni
naziv.
b. Razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi
5. člen
(razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi)
Znanstveni delavec je lahko izvoljen v naziv visokošolskega
učitelja, če izpolnjuje pogoj pedagoške usposobljenosti za izvolitev v ustrezni
naziv.
Znanstveni svetnik je lahko pod pogojem iz prvega odstavka
izvoljen v naziv rednega profesorja, višji znanstveni sodelavec v naziv
izrednega profesorja, znanstveni sodelavec pa v naziv docenta. V takem primeru
velja pedagoški naziv do poteka znanstvenega naziva, na temelju katerega je
prišlo do izvolitve v naziv visokošolskega učitelja.
6. člen
(področja za izvolitev v nazive)
Kandidati so lahko izvoljeni v nazive za področja, ki jih
opredeli visokošolski zavod.
Kandidat je lahko izvoljen v naziv za eno ali več področij.
III. MINIMALNI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIV
A. Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv
7. člen
(kumulativno izpolnjevanje minimalnih standardov)
Kandidat za izvolitev v naziv mora kumulativno izpolnjevati
temeljne, splošne in posebne minimalne standarde za izvolitev v naziv.
8. člen
(temeljni minimalni standardi)
Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv so pogoji,
ki jih mora izpolnjevati vsak kandidat za izvolitev v naziv.
9. člen
(temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv)
Temeljni minimalni standardi za izvolitev v naziv so:
-
ustrezna izobrazba ali ustrezen znanstveni oziroma strokovni naslov,
-
usposobljenost za strokovno ali umetniško delo,
-
pedagoška usposobljenost,
-
pozitivna ocena večine poročevalcev o usposobljenosti kandidata,
-
aktivno znanje vsaj enega razširjenega tujega jezika.
Pedagoške usposobljenosti niso dolžni izkazati kandidati za
izvolitev v nazive znanstvenega delavca, strokovnega svetnika, višjega
strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca, bibliotekarja in asistenta ob
prvi izvolitvi.
10. člen
(izkazovanje usposobljenosti)
Kandidat izkazuje usposobljenost za strokovno delo z
dokumentiranimi objavami znanstvenih in strokovnih del, dokumentiranimi
raziskovalnimi in strokovnimi dosežki, dokumentiranim sodelovanjem pri
znanstvenih ali strokovnih projektih, podeljenimi patenti in drugimi dokumentiranimi
dosežki, ki se na področju posamezne stroke štejejo za dokaz izvirnosti in
kakovosti.
Usposobljenost za umetniško delo se izkazuje z dokumentiranimi
javnimi ali javnosti dostopnimi izvedbami avtorskih del, javnimi ali javnosti
dostopnimi predstavitvami ali objavami umetniških del in drugimi
dokumentiranimi dosežki, ki se na posameznem umetniškem področju štejejo za
dokaz izvirnosti in kakovosti.
11. člen
(izkazovanje pedagoške usposobljenosti)
Pedagoška usposobljenost se pri prvi izvolitvi v naziv visokošolskega
učitelja izkazuje s preizkusnim predavanjem.
Pri vsaki izvolitvi visokošolskega učitelja in visokošolskega
sodelavca v višji naziv ali ponovni izvolitvi mora kandidat predložiti mnenje
študentskega sveta, ki temelji na rezultatih študentske ankete ali drugih
instrumentov preverjanja pedagoškega dela.
12. člen
(izkazovanje aktivnega znanja razširjenega tujega jezika)
Aktivno znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje z
dokazilom institucije, pristojne za izdajanje tovrstnih potrdil, ali z mednarodno
uveljavljenim potrdilom o znanju določenega jezika.
Kandidat za izvolitev v naziv, ki je diplomiral, magistriral
ali doktoriral na tuji univerzi po programu, ki je potekal v enem od
razširjenih tujih jezikov, in je tudi diplomsko oziroma magistrsko delo ali
doktorsko disertacijo napisal v tem jeziku, ni dolžan predložiti dokazil o
aktivnem znanju razširjenega tujega jezika.
Znanje razširjenega tujega jezika se izkazuje samo pri prvi
izvolitvi v naziv.
B. Splošni minimalni standardi za izvolitev v naziv
13. člen
(splošni minimalni standardi za izvolitev v naziv)
Splošni minimalni standardi so formalni pogoji, ki jih mora
poleg temeljnih minimalnih standardov izpolnjevati kandidat za izvolitev v
posamezni naziv.
V naziv:
1.
rednega profesorja, izrednega profesorja, docenta, znanstvenega
svetnika, višjega znanstvenega sodelavca in znanstvenega sodelavca je lahko
izvoljen, kdor ima doktorat znanosti;
2.
rednega profesorja, izrednega profesorja in docenta na umetniškem
področju je lahko izvoljen, kdor ima priznana umetniška dela in izobrazbo
najmanj druge stopnje;
3.
višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge
stopnje;
4.
predavatelja tujega jezika na nejezikovnih smereh študija je lahko
izvoljen, kdor ima 5 let ustrezne prakse in izobrazbo najmanj druge stopnje;
5.
predavatelja za predmete, pri katerih je težišče na posebnih strokovnih
znanjih, je lahko izvoljen, kdor ima 5 let uspešnega strokovnega dela v praksi
in izobrazbo najmanj druge stopnje;
6.
lektorja je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo druge stopnje in 3 leta
pedagoške prakse;
7.
asistenta je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in
je med študijem dosegel povprečno oceno najmanj prav dobro (8);
8.
strokovnega svetnika je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge
stopnje in 15 let ustrezne strokovne prakse na področju, povezanem s področjem,
za katerega se voli v naziv;
9.
višjega strokovnega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo
najmanj druge stopnje in 10 let ustrezne prakse na področju, povezanem s
področjem, za katerega se voli v naziv;
10. strokovnega
sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 2 leti
ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v
naziv;
11. učitelja
veščin je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje in 5 let
ustrezne prakse na področju, povezanem s področjem, za katerega se voli v
naziv;
12. bibliotekarja
je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo najmanj druge stopnje, 3 leta ustrezne
prakse in izkazano sposobnost za samostojno strokovno delo.
a. Elementi usposobljenosti za področje izvolitve v naziv
14. člen
(vsebinski elementi)
Vsebinski elementi za presojo usposobljenosti za področje
izvolitve v naziv so:
-
uspešnost pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih ali
strokovnih problemov;
-
aktivno delovanje v mednarodnem prostoru;
-
izkušnje pri delu v poklicnem okolju ipd..
15. člen
(usposobljenost za izvolitev)
Usposobljenost na področju izvolitve v naziv se izkazuje z:
-
ustrezno bibliografijo na področju, za katerega želi kandidat biti
izvoljen,
-
dokazili o uspešnem sodelovanju v mednarodnem prostoru,
-
dokazljivimi navedki v znanstveni literaturi in
-
pozitivnimi ocenami poročevalcev.
16. člen
(objava del)
Kandidatova dela morajo biti objavljena oziroma predstavljena
na način, ki ga priznava stroka za uveljavitev v domači in mednarodni strokovni
javnosti na področju, za katerega želi biti kandidat izvoljen.
Kandidat lahko dela z mednarodno pomembnostjo nadomesti z
deli, ki so pomembna za narodno ali državno samobitnost in kulturo na področjih
izvolitve, kjer nastopi v mednarodnem prostoru niso mogoči oziroma niso
primerni kot merilo kakovosti. Ta področja sprejme senat visokošolskega zavoda.
17. člen
(mednarodna odmevnost)
Kandidat izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela zlasti z
naslednjimi kazalci mednarodne odmevnosti:
-
dokazljivimi citati v znanstveni literaturi,
-
vabljenimi predavanji na mednarodnih znanstvenih srečanjih,
-
članstvom v uredniških odborih mednarodnih revij,
-
članstvom v tujih akademijah,
-
nosilstvom predmeta v mednarodnih dodiplomskih ali podiplomskih
programih ter
-
pedagoškim sodelovanjem pri izvedbi dodiplomskih ali podiplomskih
študijskih programov na tujih univerzah.
Seznam kazalcev mednarodne odmevnosti in njihove količinske
vrednosti za posamezna področja sprejme senat visokošolskega zavoda.
18. člen
(mednarodna odmevnost umetniškega dela)
Kandidat izkazuje mednarodno odmevnost svojega umetniškega
dela z naslednjimi kazalci mednarodne odmevnosti:
-
predstavitvijo svojih del na festivalih ali drugih enakovrednih
prireditvah v tujini,
-
članstvom v mednarodnih žirijah.
Podrobne kriterije mednarodne odmevnosti sprejme senat
visokošolskega zavoda.
19. člen
(vrsta objave)
Za objavo z mednarodno odmevnostjo se šteje besedilo,
objavljeno v enem od razširjenih tujih jezikov v eni od revij, indeksiranih v
SSCI ali SCI z IF>0 ter AHCI, ali v revijah, ki so po mnenju stroke po
kakovosti in mednarodni odmevnosti primerljive s temi revijami. Seznam teh
revij sprejme senat visokošolskega zavoda.
20. člen
(avtorstvo)
Prvo ali vodilno avtorstvo je razvidno iz vrstnega reda
avtorjev; v kolikor ni razvidno, morajo soavtorji napisati izjavo o tem, kdo je
vodilni avtor.
Na področjih, na katerih prvo oziroma vodilno avtorstvo ne
obstaja (npr. kjer so avtorji razvrščeni po abecednem vrstnem redu), se prvo
oziroma vodilno avtorstvo ne upošteva.
b. Elementi umetniške usposobljenosti
21. člen
(presoja umetniške usposobljenosti)
Elementi za presojo umetniške usposobljenosti za področje
izvolitve so:
-
javne izvedbe avtorskih del,
-
javne predstavitve umetniškega dela,
-
nagrade in priznanja za umetniško delo in
-
aktivno delovanje v mednarodnem prostoru.
22. člen
(izkazovanje umetniške usposobljenosti)
Umetniška usposobljenost za področje izvolitve se izkazuje s:
-
kritikami o umetniškem delovanju,
-
nagradami za umetniško delovanje,
-
članstvom v mednarodnih ansamblih in žirijah,
-
sodelovanjem na uveljavljenih domačih in tujih festivalih, tekmovanjih
in prireditvah,
-
vabili na gostovanja v tujini,
-
sodelovanjem z uveljavljenimi domačimi in tujimi umetniškimi
institucijami in
-
pozitivnimi ocenami poročevalcev.
c. Elementi pedagoške usposobljenosti
23. člen
(presoja pedagoške usposobljenosti)
Elementi za presojo pedagoške usposobljenosti kandidata za
izvolitev v naziv so:
-
razumljivost ter sistematičnost predavanj, vaj, seminarjev, konzultacij
ter preverjanj znanja;
-
uspešno mentorstvo pri diplomah, specializacijah, magisterijih,
doktoratih in vseživljenjskem ter drugem podiplomskem izobraževanju, mentorstvo
študentom v izmenjavi in pri študentskem raziskovalnem delu;
-
odnos do študentov;
-
spodbujanje k znanstvenemu, umetniškemu, pedagoškemu in strokovnemu
delu;
-
priprava, strokovna, pedagoška in metodična oziroma didaktična vrednost
pedagoških pripomočkov, študijskih gradiv in učbenikov;
-
razvijanje laboratorijev ali drugih specializiranih enot, ki podpirajo
pedagoški proces;
-
z dokazili potrjeno pedagoško usposabljanje po splošnih programih
pedagoškega usposabljanja ali individualnih programih visokošolskega zavoda.
C. Posebni minimalni standardi za izvolitev v naziv
24. člen
(posebni minimalni standardi za izvolitev v naziv)
Posebni minimalni standardi so kakovostni in količinski
pogoji, ki jih mora poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov
izpolnjevati kandidat za izvolitev v naziv.
Redni profesor in znanstveni svetnik
25. člen
(redni profesor in znanstveni svetnik)
V naziv rednega profesorja in znanstvenega svetnika je lahko
izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov
izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
Kakovostni pogoji:
-
je sposoben samostojno znanstveno, umetniško in raziskovalno-razvojno
delovati na področju, za katerega želi biti izvoljen, ter prispevati nova
znanja ali stvaritve ter izkazati mednarodno odmevnost svojega dela;
-
je po opravljenem doktoratu najmanj 3 mesece neprekinjeno raziskovalno
ali pedagoško deloval na kakovostni tuji univerzi ali raziskovalni ustanovi;
-
je po priznanju pomembnih umetniških del najmanj 3 mesece neprekinjeno
umetniško ali pedagoško deloval na tuji univerzi ali pomembni umetniški
ustanovi. Enako kot delovanje na tuji univerzi ali umetniški ustanovi se
vrednoti sodelovanje v žiriji pri pomembnih mednarodnih umetniških tekmovanjih
ali natečajih ali na mednarodnih prireditvah, ki so glede na prostor in kraj
dogajanja izjemnega pomena;
-
poglablja in dopolnjuje znanstvene in umetniške dosežke ter skrbi za
njihovo uporabo oziroma bogati slovensko in mednarodno znanje in kulturo;
-
je bil mentor pri vsaj eni zaključeni doktorski disertaciji ali somentor
pri dveh oziroma mentor pri vsaj enem posebnem umetniškem dosežku, kjer
mentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije;
-
je objavil znanstvena ali umetniška dela (monografija, knjiga, učbenik),
ki so pomembna za razvoj stroke v mednarodnem in nacionalnem okviru;
-
je vodil raziskovalne projekte;
-
ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Količinski pogoji:
-
je objavil vsaj 14 člankov (od tega najmanj 7 od zadnje izvolitve v
nižji naziv), pri katerih je prvi ali vodilni avtor (oz. dokazuje, da je njegov
prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja); od tega
mora biti najmanj 6 člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z
IF>0 oziroma AHCI. Če je za področje za izvolitev značilno, da revije,
indeksirane v SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za
preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni
odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski
zavod in ga potrdi senat visokošolskega zavoda.
Kandidat lahko največ 8 člankov iz prve alineje prejšnjega
odstavka, ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah,
indeksiranih v SSCI in SCI z IF>0 oziroma AHCI, nadomesti z znanstveno
monografijo, delom znanstvene monografije, učbenikom ali strokovnim dosežkom.
Avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 2 članka. Avtorsko dela znanstvene
monografije pa nadomešča en članek. Dva od člankov, ki jih kandidat nadomešča z
znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z
recenziranim univerzitetnim učbenikom. Avtorstvo recenziranega univerzitetnega
učbenika se šteje kot en članek. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z
znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z
vrhunskim raziskovalnim, strokovnim (prenos tehnologij, podeljen patent s
preizkusom ipd.) ali športnim dosežkom.
26. člen
(redni profesor na umetniškem področju)
V naziv rednega profesorja na umetniškem področju je lahko
izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov
izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
-
izkazuje najmanj 14 mednarodno odmevnih del oziroma 14 vrhunskih
umetniških dosežkov z javno predstavitvijo (od tega najmanj 7 od zadnje
izvolitve v nižji naziv);
-
s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo
lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti štiri dela
iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
27. člen
(javno predavanje)
Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja mora pred
izvolitvijo opraviti javno predavanje.
Kandidat za izvolitev v naziv rednega profesorja umetniškega
področja lahko namesto javnega predavanja predstavi svoje umetniško delo na za
konkretno umetniško področje običajen način.
Izredni profesor in višji znanstveni sodelavec
28. člen
(izredni profesor in višji znanstveni sodelavec)
V naziv izrednega profesorja in višjega znanstvenega
sodelavca je lahko izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih
standardov izpolnjuje tudi naslednje posebne minimalne standarde:
Kakovostni pogoji:
-
je sposoben samostojno znanstveno, umetniško ali raziskovalno-razvojno
delovati na področju, za katerega se izvoli, ter na njem prispevati nova znanja
ali stvaritve. Ta sposobnost se izkazuje z ustrezno bibliografijo na področju
izvolitve v naziv;
-
je uspešno deloval v strokovnem okolju;
-
izkazuje mednarodno odmevnost svojega dela;
-
je po opravljenem doktoratu raziskovalno ali pedagoško deloval na tuji
univerzi ali raziskovalni ustanovi neprekinjeno najmanj 3 mesece ali je po
priznanju pomembnih umetniških del najmanj 3 mesece neprekinjeno umetniško ali
pedagoško deloval na tuji univerzi ali pomembni umetniški ustanovi. Enako kot
delovanje na tuji univerzi ali umetniški ustanovi se vrednoti sodelovanje v
žiriji pri pomembnih mednarodnih umetniških tekmovanjih ali natečajih,
mentorstvo študentom, ki dosežejo mednarodna priznanja na mednarodnih
tekmovanjih ali na mednarodnih prireditvah, ki so glede na prostor in kraj
dogajanja izjemnega pomena;
-
je bil somentor pri najmanj eni zaključeni doktorski disertaciji, kjer
somentorstvo šteje tudi v primeru utemeljeno zavrnjene doktorske disertacije;
ali je sicer ustrezno prispeval k vzgoji strokovnjakov na svojem področju. Za
tak prispevek se šteje:
• uspešno
zaključeno mentorstvo pri vsaj enem študentskem delu, nagrajenem z
univerzitetno nagrado oziroma nacionalno strokovno ali mednarodno nagrado;
• mentorstvo
študentom pri posebnih umetniških dosežkih, na tekmovanjih in v okviru
poklicnih umetniških ansamblov ali skupin;
• glavno
mentorstvo pri dveh zaključenih magistrskih delih; mentorstvo šteje tudi v
primeru utemeljeno zavrnjenega magistrskega dela;
• vodenje
raziskovalnega projekta;
-
ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Količinski pogoji:
-
je objavil vsaj 7 člankov (od tega najmanj 4 od zadnje izvolitve v nižji
naziv), pri katerih mora biti prvi ali vodilni avtor (oz. dokazuje, da je
njegov prispevek k članku enakovreden prispevku prvega ali vodilnega avtorja),
od tega morajo biti najmanj 3 članki objavljeni v revijah, indeksiranih v SSCI,
SCI z IF>0 oziroma AHCI. Če je za izvolitveno področje značilno, da revije,
indeksirane s SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za
preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni
odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski
zavod in ga potrdi senat zavoda.
Kandidat lahko največ 4 članke iz prve alineje prejšnjega
odstavka (ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah,
indeksiranih v SSCI in SCI z IF>0 ter AHCI) nadomesti z znanstveno
monografijo, delom znanstvene monografije, učbenikom, raziskovalnim ali
strokovnim dosežkom (prenos tehnologij, podeljeni patent ipd.). Pri tem avtorstvo
znanstvene monografije nadomešča 2 članka, avtorstvo dela znanstvene
monografije pa 1 članek. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z
monografijo ali delom monografije, lahko nadomesti z recenziranim
univerzitetnim učbenikom. Enega od člankov, ki jih kandidat nadomešča z
znanstveno monografijo ali delom znanstvene monografije, lahko nadomesti z
vrhunskim raziskovalnim, strokovnim ali športnim dosežkom.
29. člen
(izredni profesor za umetniško področje)
V naziv izrednega profesorja na umetniškem področju je lahko
izvoljen kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje
tudi naslednje posebne minimalne standarde:
-
z najmanj 7 mednarodno odmevnimi deli oziroma sedmimi vrhunskimi
umetniškimi dosežki z javno predstavitvijo (od tega najmanj 4 od zadnje
izvolitve v nižji naziv);
-
s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo
lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti tri od del
iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Docent in znanstveni sodelavec
30. člen
(docent in znanstveni sodelavec)
V naziv docenta in znanstvenega sodelavca je lahko izvoljen
kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi
naslednje posebne minimalne standarde:
Kakovostni pogoji:
-
je uspešen pri reševanju znanstvenih, raziskovalno-razvojnih, umetniških
ali strokovnih problemov;
-
aktivno deluje v mednarodnem prostoru;
-
ima soglasje komisije za izvolitev v naziv.
Količinski pogoji:
-
je objavil vsaj 3 članke, pri katerih je bil prvi ali vodilni avtor, od
tega mora biti najmanj 1 članek objavljen v revijah, indeksiranih v SSCI, SCI z
IF>0 oziroma AHCI. Če je za področje izvolitve značilno, da revije,
indeksirane s SSCI, SCI z IF>0 oziroma AHCI, niso edino zanesljivo merilo za
preverjanje odmevnosti, se upoštevajo revije, ki so po kakovosti in mednarodni
odmevnosti primerljive z naštetimi revijami. Seznam revij pripravi visokošolski
zavod in ga potrdi senat zavoda.
Kandidat lahko največ 2 članka iz prve alineje prejšnjega
odstavka (ki pa ne nadomeščata obveznega članka, objavljenega v reviji,
indeksirani v SSCI in SCI z IF>0 ter AHCI) nadomesti z znanstveno
monografijo ali delom znanstvene monografije. Pri tem avtorstvo znanstvene
monografije nadomešča 2 članka, avtorstvo v delu znanstvene monografije
nadomešča 1 članek.
31. člen
(docent za umetniško področje)
V naziv docenta za umetniško področje je lahko izvoljen
kandidat, ki poleg temeljnih in splošnih minimalnih standardov izpolnjuje tudi
naslednje posebne minimalne standarde:
-
izkazuje najmanj tri mednarodno odmevna dela oziroma tri vrhunske
umetniške dosežke;
-
s svojim umetniškim delom je uveljavljen v mednarodnem prostoru.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo
lahko po presoji poročevalcev o umetniški usposobljenosti nadomesti dve od del
iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Višji predavatelj
32. člen
(višji predavatelj)
V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki
ima:
-
izkazana strokovna dela in objave, ki dokazujejo njegovo strokovno
uveljavljenost na področju, na katerem želi biti izvoljen v naziv;
-
izkazano pedagoško usposobljenost.
Predavatelj
33. člen
(predavatelj)
V naziv predavatelja je lahko izvoljen kandidat, ki se je
strokovno uveljavil na področju, za katerega želi biti izvoljen v naziv, in ima
pozitivne ocene večine poročevalcev.
Lektor
34. člen
(lektor)
V naziv lektorja je lahko izvoljen kandidat, ki:
-
ima 3 leta ustrezne pedagoške prakse in, če gre za žive jezike, vsaj 3
mesece neprekinjenega strokovnega oziroma pedagoškega delovanja v ustreznem
jezikovnem okolju;
-
ima ustrezno bibliografijo, ki obsega dela in stvaritve, ki jih priznava
stroka kot ustrezni način predstavitve s področja, za katerega želi biti
izvoljen;
-
je pokazal sposobnost za strokovno in pedagoško delo;
-
izkazuje pedagoško usposobljenost.
Asistent
35. člen
(asistent)
V naziv asistenta je lahko izvoljen kandidat, ki je:
-
dokončal zadnji študij s povprečno oceno najmanj prav dobro (8), tako da
se pri izračunu povprečja upoštevajo ocene vseh opravljenih izpitov, vaj in
drugih ocenjenih študijskih obveznosti;
-
za svoje zaključno delo, če je to pogoj za zaključek študija, dosegel
najmanj oceno prav dobro (8);
-
pokazal sposobnost za strokovno, znanstveno, raziskovalno-razvojno ali
umetniško delo.
IV. MINIMALNI STANDARDI ZA PONOVNO IZVOLITEV
a. Ponovna izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in
znanstvenega delavca
36. člen
(ponovna izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in
znanstvenega delavca)
Pri ponovni izvolitvi v naziv visokošolskega učitelja in
znanstvenega delavca za isto izvolitveno področje mora kandidat od zadnje
izvolitve v naziv izpolniti vsaj polovico pogojev, ki jih zahteva zavod pri
prvi izvolitvi v naziv.
37. člen
(izvolitev v nižji naziv)
Če kandidat ne izpolni pogojev za ponovno izvolitev, lahko
zaprosi za izvolitev v nižji naziv, če je bil pred tem že izvoljen v ta naziv.
Pri tem mora izpolnjevati pogoje, ki so potrebni za ponovno izvolitev v nižji
naziv.
b. Ponovna izvolitev v naziv asistenta
38. člen
(ponovna izvolitev v naziv asistenta)
Če je asistent dokazal uspehe v izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem
oziroma umetniškem delu ter ima dokazila o pedagoški usposobljenosti, je lahko
v isti naziv izvoljen trikrat. Pri nadaljnjih izvolitvah se zahteva doktorat
znanosti.
Asistent pri umetniških disciplinah je izvoljen v isti naziv
četrtič, če je ustvarjalen in ima priznana pomembna umetniška dela.
V. PREDČASNA IZVOLITEV V NAZIV IN IZVOLITEV MIMO VRSTNEGA
REDA
39. člen
(predčasna izvolitev)
Kandidat se izjemoma lahko izvoli v naziv pred potekom
veljavnega naziva oziroma v naziv, pri katerem se ne upošteva vrstni red
nazivov.
Za predčasno izvolitev v naziv mora kandidat imeti izjemne
dosežke.
40. člen
(izvolitev mimo vrstnega reda)
Za izjemni dosežek kandidata, ki utemeljuje predčasno
izvolitev v naziv ali izvolitev v naziv mimo vrstnega reda, se štejejo prejem
pomembne, splošno znane mednarodne nagrade, izjemno pomembna dela z dokazano
veliko odmevnostjo pri nas in v tujini ali odločilen prispevek k razvoju
pomembnega novega področja raziskav ali umetniške dejavnosti.
41. člen
(ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenih nazivov)
Za visokošolske učitelje, ki imajo v tujini pridobljeno izvolitev
v naziv, se na podlagi minimalnih standardov izvede postopek ugotavljanja
ustreznosti naziva, ki si ga je kandidat pridobil na drugem visokošolskem zavodu
v tujini. Senat visokošolskega zavoda, ki izvede postopek priznavanja
ustreznosti naziva, podeli naziv ter področje izvolitve v naziv. Priznavanje
enakovrednega naziva velja za enako dobo, kot bi veljala izvolitev v ustrezni
učiteljski naziv.
Minimalni standardi za izvolitev v
nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih
sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 95/10)
vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:
»VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
(dokončanje začetih
postopkov)
Postopki za izvolitev v naziv, začeti pred uporabo teh
minimalnih standardov, se končajo po pogojih in merilih zavoda, po katerih so
bili začeti.
43. člen
(ponovna izvolitev v isti
ali višji naziv po prejšnjih merilih)
Kandidat, ki je bil izvoljen v naziv po prejšnjih merilih za
izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
visokošolskih sodelavcev, lahko, ko mu poteče ta naziv, še enkrat zaprosi za
izvolitev v isti ali višji naziv, po merilih, ki so veljala ob zadnji izvolitvi
v trenutni naziv.
44. člen
(rok za pripravo meril)
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev in visokošolskih sodelavcev v skladu z minimalnimi standardi določi
senat visokošolskega zavoda v roku 6 mesecev od začetka veljavnosti minimalnih
standardov.
45. člen
(veljavnost minimalnih
standardov)
Minimalni standardi začnejo veljati tretji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Akt o spremembi Minimalnih
standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev
in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 17/11)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta akt začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.