Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni
list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo in 105/10) je Državni zbor na
seji dne 1. februarja 2011 sprejel
DEKLARACIJO
Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti
pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (DePNNS)
Upoštevajoč dejstvo, da v Republiki Sloveniji kot
njeni državljani s stalnim prebivališčem živijo tudi pripadniki narodov
Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov, ki so v nekdanji
skupni državi SFRJ imeli dejansko in formalno konstitutivno vlogo v vseh
socialističnih republikah te nekdanje države,
upoštevajoč njihove želje, pričakovanja in možnosti
ter priporočila Sveta Evrope, Organizacije združenih narodov, Organizacije za
varnost in sodelovanje v Evropi ter Evropske unije, ki vsi, poleg
individualnih, poudarjajo tudi ustvarjanje možnosti za uveljavljanje
kolektivnih pravic narodnih skupnosti, pri čemer Okvirna konvencija Sveta
Evrope za varstvo narodnih manjšin izrecno navaja prizadevanja držav
pogodbenic, da upoštevajo potrebe pripadnikov narodnih manjšin, na območjih,
kjer gre za njihovo »tradicionalno poselitev« ali za »znatno število
pripadnikov«,
upoštevajoč dejstvo, da so bili pripadniki teh
narodnih skupnosti ob osamosvojitvi in konstituiranju Slovenije kot samostojne
in neodvisne države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega
naroda do samoodločbe, postavljeni v objektivno nov in drugačen narodnostno-manjšinski
položaj,
izhajajoč iz osamosvojitvenih dokumentov Republike
Slovenije:
-
posebej Izjave o dobrih namenih (Uradni list RS, št. 44/90) iz leta
1990, s katero Republika Slovenija zagotavlja vsem pripadnikom drugih narodov
in narodnosti pravico do vsestranskega kulturnega in jezikovnega razvoja,
-
Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) iz leta 1991, s katero Republika
Slovenija zagotavlja varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsem
osebam na ozemlju Republike Slovenije, ne glede na njihovo narodno pripadnost,
brez sleherne diskriminacije,
-
Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in
neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), po katerem so
lahko vsi državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so na dan plebiscita o
samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, dne 23. decembra 1990,
imeli stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, pridobili slovensko
državljanstvo, če so to želeli,
poudarjajoč dejstvo, da slovenska ustava, zlasti njen
14., 61., 62. in 63. člen, zagotavljajo vsem državljanom Republike Slovenije
enake pravice ne glede na narodnost, zagotavljajo svobodno izražanje
pripadnosti svojemu narodu, pravico, da gojijo in izražajo svojo kulturo in
uporabljajo svoj jezik in pisavo ter da uporabljajo svoj jezik in pisavo tudi v
postopkih pred državnimi organi na način, kot to določa zakon, hkrati pa
prepovedujejo spodbujanje in razpihovanje narodnega sovraštva in nestrpnosti,
upoštevajoč dejstvo, da so za pripadnike teh narodnih
skupnosti enakopravno zagotovljene vse individualne pravice in človekove
svoboščine, ki zagotavljajo njihovo uspešno integracijo in da se hkrati kot
pripadniki svojih narodov povezujejo v društva, združenja ter zveze društev in
združenj z namenom, da v njih zagotavljajo ohranjanje lastne narodne identitete
tako, da gojijo svojo kulturo, uporabljajo materni jezik in pisavo, ohranjajo
svojo zgodovino, negujejo stike z matičnim narodom, razvijajo
znanstvenoraziskovalno dejavnost in dejavnosti na področju javnega obveščanja
in založništva ter utrjujejo zavest vseh državljanov Republike Slovenije o
svoji prisotnosti in delovanju,
upoštevajoč dejstvo, da sicer zgledna in v svetu
priznana politika Republike Slovenije do avtohtonih narodnih manjšin, zaradi
odsotnosti organiziranega napredka pri določanju strategije za urejanje
kolektivnih pravic narodnih skupnosti, ki jih ne štejemo kot avtohtone in
njihove pravice niso posebej navedene v ustavi, ne uživa več celovitega
odobravanja in razumevanja v strokovnih raziskavah in mednarodnih institucijah,
zavedajoč se, da so pripadniki navedenih narodnih
skupnosti, ki so s svojo samoorganiziranostjo in društvenim delovanjem že
pokazali trajno željo in odločenost, da ohranjajo in negujejo svojo narodno
identiteto, saj so leta 2003 za uresničevanje skupnih ciljev ustanovili lastno
združenje, od leta 2006 pa formalno delujejo v okviru Zveze zvez kulturnih
društev konstitutivnih narodov in narodnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji,
pričakujejo pa, da jih bo Republika Slovenija v teh ciljih organizirano
podpirala v večji meri kot doslej,
upoštevajoč stališča predsednika republike o potrebi,
da ima država urejen status tudi do novih narodnih skupnosti, izvirajočih iz
prostora nekdanje skupne države,
posebej pa upoštevajoč vsakoletna opozorila in
priporočila Varuha človekovih pravic v Republiki Sloveniji, ki poziva k
sprejemu dodatnih ukrepov države za spodbujanje, razvoj in ohranitev identitete
narodnih skupnosti, ki niso posebej opredeljene v Ustavi Republike Slovenije,
da bi se z njimi zagotavljala politika na področjih ohranjanja njihove kulturne
identitete in jezika, prisotnosti v javnih medijih in njihovih drugih
interesov, ki prispevajo k ohranjanju in razvoju njihove narodne identitete,
posebej pa sprejela odločitev za vzpostavitev institucije, v kateri bodo
predstavniki teh narodnih skupnosti imeli sogovornika za uresničevanje njihovih
pravic in interesov na ravni države,
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE SPREJEMA
NASLEDNJA STALIŠČA:
1.
S to deklaracijo izraža Državni zbor Republike Slovenije svoja stališča
do vprašanj narodnih skupnosti nekdanje SFRJ, katerih pripadniki so državljani
Republike Slovenije in v njej tudi stalno prebivajo, njihove kolektivne pravice
pa niso posebej urejene v Ustavi.
2.
Pripadniki narodnih skupnosti, na katere se nanaša ta deklaracija, so
Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi (poimensko našteti po
abecednem redu).
3.
Pripadniki navedenih narodnih skupnosti uživajo vse individualne
pravice, ki so za državljanke in državljane določene v Ustavi, posebej pa imajo
pravico do lastnega narodnostnega samopoimenovanja in samoorganiziranja na
narodnostni podlagi, s čimer lahko uživajo in razvijajo kulturo svojega naroda,
negujejo svoj jezik in pisavo, ohranjajo svojo zgodovino, si prizadevajo za
organizirano prisotnost v javnosti ter v sodelovanju s pripadniki večinskega
naroda in drugih narodnih skupnosti prispevajo k multikulturnosti Slovenije.
Republika Slovenija ne le priznava, temveč takšno dejavnost tudi spodbuja,
hkrati pa si bo prizadevala za uveljavitev pravnih okvirov, ki bi zagotovili
materialne in druge oblike podpore njihovemu delovanju.
4.
Republika Slovenija se zaveda, da je odgovornost države in njenega
matičnega naroda pomagati pri ustvarjanju pogojev za ohranjanje in razvoj
identitete vsakega naroda, kar je najlažje doseči ob medsebojnem, enakopravnem
in organiziranem dialogu, razumevanju in sodelovanju. Državni zbor Republike
Slovenije zato ugotavlja, da bi bilo zaželeno, da se pristojna ministrstva,
uradi in drugi organi Republike Slovenije medsebojno redno obveščajo in
usklajujejo sodelovanje pri ustvarjanju pogojev za nadaljnji razvoj navedenih
narodnih skupnosti.
5.
Državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo Vlada Republike
Slovenije na podlagi stališč, ki jih izraža ta deklaracija in v okviru svojih
pristojnosti zagotovila stalno skrb za ustvarjanje možnosti ohranjanja in
razvoja identitete navedenih narodnih skupnosti. Državni zbor meni, da bi k
temu cilju veliko prispevala odločitev Vlade za ustanovitev posebnega
posvetovalnega telesa Vlade Republike Slovenije, ki bi obravnavalo vprašanja,
zahteve in predloge pripadnikov obravnavanih narodnih skupnosti ter sprejemalo
stališča do predlogov odločitev vlade in ministrstev, ki bi se nanašala na
tematike teh narodnih skupnosti (Sosvet pri Vladi). V posvetovalnem telesu bi
enakopravno sodelovali predstavniki teh narodnih skupnosti, kar bi pripomoglo k
usklajenemu delovanju za urejanje omenjenih vprašanj.
Št. 009-01/10-18/19
Ljubljana, dne 1. februarja 2011
EPA 1414-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik