Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost obsega:
-
Kolektivno pogodbo za raziskovalno dejavnost
(Uradni list RS, št. 45/92 z dne 21. 9. 1992),
-
Popravek kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 50/92 z dne 16. 10. 1992),
-
Dopolnitev kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 5/93 z dne 22. 1. 1993),
-
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih,
državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 z
dne 8. 4. 1994),
-
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 50/94 z dne 12. 8. 1994),
-
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 50/94) (Uradni
list RS, št. 45/96 z dne 19. 8. 1996),
-
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 51/98 z dne 17. 7. 1998),
-
Popravek sprememb in dopolnitev kolektivne
pogodbe za raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 73/98 z dne 30. 10.
1998),
-
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja
plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001- ZMPUPR (Uradni list RS,
št. 39/99 z dne 25. 5. 1999),
-
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, popravek 50/92, 5/93, 50/94,
45/96, 51/98, popravek 73/98) (Uradni list RS, št. 106/99 z dne 23. 12. 1999),
-
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 107/00 z dne 23. 11. 2000),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98, 106/99
in 107/00) (Uradni list RS, št. 64/01 z dne 3. 8. 2001).
KOLEKTIVNA POGODBA
za raziskovalno dejavnost
(neuradno prečiščeno besedilo št. 9)
Za vse pravice, obveznosti in odgovornosti
delavcev, ki niso urejene v tej kolektivni pogodbi, veljajo določila kolektivne
pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št.
18/91), zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) in zakona o
varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86).
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Stranke kolektivne pogodbe
To kolektivno
pogodbo skleneta Republika Slovenija, Ministrstvo za znanost in tehnologijo kot
predstavnik delodajalcev in SVIZ – Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti
Slovenije kot predstavnik delojemalcev.
K pogodbi
lahko pristopijo tudi drugi sindikati, ki so v državi reprezentativni za področje
raziskovalne dejavnosti.
2. Veljavnost
kolektivne pogodbe
a) Krajevna in stvarna:
Ta pogodba velja za območje Republike
Slovenije in sicer za vse organizacije, delodajalce in druge pravne osebe, ki
pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost, temeljno in aplikativno
raziskovanje ter razvoj (v nadaljnjem besedilu: zavod).
b) Osebna:
Za vse delavce, zaposlene za določen ali za
nedoločen čas ter za učence in študente na praksi v zavodih, pri delodajalcih
ali pri pravnih osebah, ki se pretežno ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo.
Kolektivna pogodba velja tudi za poslovodne
delavce in za delavce s posebnimi pooblastili, če ni posamezna določba izrecno
izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Glede ostalih določb o veljavnosti
kolektivne pogodbe veljajo določila kolektivne pogodbe za negospodarske
dejavnosti v Republiki Sloveniji.
3. Čas veljavnosti
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 1992.
Če ob izteku časa, za katerega je sklenjena pogodba, ni
sklenjena nova kolektivna pogodba, in če nobena od pogodbenih strank ne odpove
pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove kolektivne pogodbe.
II. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
1. Odbor za razlago kolektivne pogodbe
Izvajanje
kolektivne pogodbe spremlja in morebitne nejasne določbe kolektivne pogodbe
avtentično razlaga odbor, ki ima štiri člane in predsednika. Dva člana odbora
imenuje vsaka izmed strank, predsednika pa imenujeta stranki sporazumno.
2. Sklenitev,
sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
a) Stranke lahko kadarkoli sporazumno spremenijo kolektivno pogodbo.
b) Vsaka izmed pogodbenih strank lahko kadarkoli predlaga spremembo
ali dopolnitev kolektivne pogodbe. Stranka, ki želi spremembo ali dopolnitev,
predloži svojo zahtevo nasprotni strani v pisni
obliki. Nasprotna stran se mora do predloga opredeliti
v 30 dneh po sprejemu zahteve, sicer se začne postopek pred komisijo za
pomirjevanje.
c) Postopek pomirjevanja izvede odbor za razlago kolektivne pogodbe,
ki poskuša v 30 dneh doseči sporazumno rešitev spornega vprašanja. Če pogodbeni stranki sprejmeta predlog odbora za razlago kolektivne pogodbe, se na tej podlagi
dopolni kolektivna' pogodba. V nasprotnem primeru o spornih vprašanjih odloči
arbitražni svet.
d) Arbitražni
svet ima štiri člane ter predsednika in namestnika predsednika. Vsaka stranka
imenuje dva člana arbitražnega sveta, predsednika določita stranki sporazumno. Če
stranki ne dosežeta sporazuma, predsednika arbitražnega sveta določi pristojno
delovno sodišče.
Arbitražni svet odloča z večino glasov.
Odločitev arbitražnega sveta o spornih
vprašanjih je dokončna.
2.a Predhodno posvetovanje o novih
zakonskih in podzakonskih aktih
Ministrstvo za znanost in tehnologijo se
obvezuje, da bo drugo pogodbeno stran obveščalo o pripravah zakonskih in
podzakonskih aktov s področja organiziranja in financiranja znanstveno
raziskovalne dejavnosti in ji omogočilo sodelovanje pri njihovi izdelavi.
3. Kršitev pravic in obveznosti strank
V primeru, da ena izmed pogodbenih strank
krši obveznosti, ki jih je prevzela s podpisom kolektivne pogodbe, lahko drugi
stranki odstopita od pogodbe. Sklep o odstopu od pogodbe morata obe stranki
sporočiti nasprotni stranki v pisni obliki in določiti rok za začetek,
veljavnosti tega sklepa. Ta rok ne more biti krajši od treh mesecev.
Vsaka izmed strank lahko po odpovedi
veljavnosti zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
Glede pozitivne in negativne izvedbene
dolžnosti, se uporabljajo določbe kolektivne pogodbe za negospodarske
dejavnosti v Republiki Sloveniji.
III. NORMATIVNI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
1. člen
Za delo sindikatov mora biti zagotovljeno:
-
sindikalnim zaupnikom najmanj ena in pol
plačana ura letno za vsakega delavca, v zavodu, vendar ne manj kot 75 letno, za
opravljanje njihovih funkcij. Delavci v več zavodih, kjer je zaposleno manjše
število ljudi kot 50, imajo lahko na podlagi dogovora skupnega- sindikalnega
zaupnika;
-
okvirni režim izrabe določenega števila ur za
delo sindikalnega zaupnika, od tega mora biti najmanj polovica delovnih ur v
rednem delovnem času, se dogovori med sindikatom in direktorjem zavoda. Pri tem
se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in zahteve delovnega
procesa;
-
sindikalni zaupnik lahko plačan čas za
sindikalne aktivnosti izkoristi v obliki zmanjšane delovne obveznosti za
poklicno delo ali kot povečan obseg dela;
-
pet plačanih delovnih dni letno za
usposabljanje sindikalnih zaupnikov.
Plača
sindikalnega zaupnika za čas sindikalne aktivnosti se določi na enak način kot
za njegov redni delovni čas in vključuje tudi vse dodatke ter plačni količnik,
ki si ga je pridobil z napredovanjem.
Sindikalni
zaupnik iz naslova delovne uspešnosti ne more prejemati plače nižje od
povprečne ocene delovne uspešnosti v raziskovalni organizaciji, ne glede na to,
ali opravlja funkcijo profesionalno ali neprofesionalno. Šteje se, da je
sindikalni zaupnik postavljen v manj ugoden položaj, če je iz naslova
napredovanja na delovnem mestu ocenjen nižje od ocene, da izpolnjuje pogoje za
napredovanje najmanj na vsaka tri leta.
Sindikalnemu
zaupniku se lahko določi delovna uspešnost, ki je nižja od povprečne ocene
delovne uspešnosti v zavodu oziroma onemogoči napredovanje najmanj na vsaka tri
leta, če k takemu ravnanju poda sindikat soglasje v 8 dneh od prejetja
direktorjevega predloga.
Sredstva, potrebna za izvajanje določb
prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, kakor tudi za strokovno pomoč
in druge pogoje za delo sindikata v javnih raziskovalnih zavodih, zagotavlja
Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru rednega financiranja osnovne
dejavnosti teh zavodov.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa
zavoda, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno
mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, ali kako drugače
postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če
sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan
dati soglasje, je 8 dni. V primeru, ko sindikat oceni, da je odločitev
posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika in zato ne poda soglasja,
lahko pooblaščeni delavec ali organ sproži postopek pred arbitražo. Dokazno
breme je na zavodu oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče
brez soglasja sindikata zavoda začeti disciplinskega postopka ali mu znižati
njegove osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje
zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na zavodu oziroma
delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi
sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne
dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred
arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te
kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu
razreševanja presežkov delavcev v zavodu.
III. A. DELOVNA RAZMERJA
1. Urejanje pravic in obveznosti delavcev in
delodajalcev
2. člen
Določbe normativnega dela kolektivne
pogodbe za negospodarske dejavnosti se v zavodih, pri delodajalcih in v pravnih
osebah, ki pretežno opravljajo raziskovalno dejavnost uporabljajo neposredno,
če niso posamezne določbe s to kolektivno pogodbo ali s kolektivno pogodbo v
posameznem zavodu urejene za delavce ugodnejše.
1.a Sistemizacija
2.a člen
Z aktom o sistemizaciji se za posamezno delovno mesto
določijo posebni delovni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Delovne
izkušnje, kot poseben delovni pogoj za sklenitev delovnega razmerja, se lahko
opredelijo do 5 let.
2. Poskusno delo
3. člen
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v
delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega
dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela.
Dolžina poskusnega dela znaša:
-
za dela od I. do IV. stopnje strokovne
izobrazbe do dva meseca,
-
za dela V. stopnje strokovne izobrazbe do tri
mesece,
-
za dela nad V. stopnjo strokovne izobrazbe do
štiri mesece.
Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo
o zaposlitvi in ne more biti daljša, kot je določeno v objavi.
4. člen
Delavca na poskusnem delu spremlja
komisija, ki odloča o tem ali je delavec delo uspešno opravil ali ne. Komisija
ima tri člane. Od teh morata vsaj dva člana imeti najmanj enako strokovno
izobrazbo kot delavec. Če v zavodu ni delavcev, ki bi imeli enako strokovno
izobrazbo kot delavec, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden
izmed članov komisije med poskusnim delom spremlja, nadzoruje delavca na
poskusnem delu in mu pomaga pri uvajanju. Komisija svojo odločitev sporoči s
sklepom, ki mora biti obrazložen in mora imeti pravni pouk.
Komisijo imenuje direktor; za nosilne
poklice (glej lestvico za kolektivno pogodbo) jo imenuje direktor v soglasju s
strokovnim organom.
5. člen
Med poskusnim delom lahko delavec kadar
koli odpove delovno razmerje. Delovno razmerje preneha
delavcu z dnem, ko je podal pisno odpoved delovnega razmerja.
Poskusno delo se izjemoma lahko podaljša
zaradi odsotnosti z dela zaradi daljše bolezni, vpoklica na vojaške vaje in
podobnega, če ta odsotnost znaša najmanj 10 delovnih dni.
3. Pripravništvo
6. člen
Pripravnik sklene delovno razmerje za
določen čas v naslednjih primerih:
-
če ni pogojev, da se po končani pripravniški
dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu,
-
če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo
delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
Pripravnik lahko opravlja pripravništvo
tudi kot volonter pod pogoji določenimi z zakonom.
7. člen
Dolžina pripravništva se določi glede na
stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe
šest mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe devet
mesecev,
-
za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe
dvanajst mesecev.
8. člen
Pripravništvo še podaljša, če opravičena
odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo, za dela IV. in V. stopnje traja
najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje 21 dni in VII. stopnje najmanj 28 dni.
Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost
delavca.
Delavcu pripravniku, ki pripravništvo
opravlja tako, da dela s krajšim, delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od
dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in
V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (VII.
stopnja).
9. člen
Pripravništvo je mogoče skrajšati največ za
1/4 pripravniške dobe.
O skrajšanju pripravniške dobe odloča
direktor na predlog mentorja.
10. člen
Pripravništvo poteka po programu, ki ga
pripravi mentor.
V pogodbi, o zaposlitvi pripravnika se
določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka
pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico
opravljati v drugem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45
dni.
11. člen
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje
za določen čas, preneha delovno razmerje s potekom časa za katerega je sklenil
delovno razmerje.
Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje
za nedoločen čas, preneha delovno razmerje, če tudi po ponovnem opravljanju
strokovnega izpita ne opravi.
12. člen
Mladi raziskovalec, nima pripravništva,
razen če to sam želi zaradi opravljanja strokovnega izpita.
4. Delo na domu
13. člen
Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice
in delovne obveznosti kot delavci, ki delajo v zavodu.
5. Pravice delavcev, katerih delo
postane nepotrebno zaradi nujnih operativnih razlogov v zavodu
14. člen
Pri določitvi delavcev, katerih delo
postane trajno nepotrebno, se upoštevajo naslednji kriteriji:
-
delovna uspešnost,
-
strokovna izobrazba, usposobljenost za delo in
potrebna dodatna znanja in zmožnosti,
-
delovne izkušnje,
-
delovna doba,
-
zdravstveno stanje delavca,
-
socialno stanje delavca.
15. člen
Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve
je delavčeva uspešnost. Vsak naslednji kriterij se upošteva le, če so na osnovi
predhodnih kriterijev delavci dobili enako število točk.
16. člen
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo
delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. Delovno uspešnost ocenjuje
3-članska komisija.
Komisija ugotavlja delovno uspešnost delavcev po merilih, ki
so vnaprej določena. Če merila za ugotavljanje delovne uspešnosti niso vnaprej
določena, se kriterij delovne uspešnosti za določanje presežnih delavcev ne
more uporabiti.
Delovno uspešnost raziskovalcev, ki
opravljajo pretežno raziskovalna dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo
vodja projekta in član znanstvenega sveta.
Delovno uspešnost strokovnih in ostalih
delavcev, ki opravljajo pretežno inženirsko-tehnična oziroma druga strokovna
dela, ugotavlja komisija, ki jo sestavljajo vodja organizacijske enote, vodja
laboratorija (če se ocenjuje uspešnost strokovnega delavca, ki dela v
laboratoriju), vodja projekta in strokovni član.
Delovno uspešnost raziskovalcev in
strokovnih delavcev iz 2. in 3. odstavka tega člena se ugotavlja za obdobje
zadnjih 12 mesecev, ostalih delavcev pa v obdobju zadnjih 6 mesecev.
17. člen
V primeru enake delovne uspešnosti se kot
prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba
delavca in njegova usposobljenost.
18. člen
Kot drugi korekcijski faktor se upoštevajo
delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in
izobrazbe delavcev.
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo
delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in
izobrazbi).
19. člen
Kot tretji korekcijski faktor se upošteva
delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti,
izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci
z daljšo delovno dobo.
20. člen
Kot četrti kriterij se upošteva zdravstveno
stanje delavca (v poštev pride ob enaki delovni uspešnosti; izobrazbi, delovnih
izkušnjah in delovni dobi).
Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo
delavci s slabim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za
poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v
zavodu.
21. člen
Kot peti kriterij se upošteva socialno
stanje; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost,
strokovno izobrazbo, izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri
ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem. Pri
ugotavljanju socialnega stanja pa se upošteva predvsem dohodek na družinskega
člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov,
opravljanje obrtne dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in
mešanih podjetij:
|
točk
|
-
samohranilka oziroma samohranilec do
|
20
|
-
zaposlen samo eden od zakoncev
|
15
|
-
število nepreskrbljenih otrok – na vsakega otroka
|
2
|
-
zaposlena oba zakonca
|
0
|
-
delavec, ki živi v skupnem gospodinjstvu z lastnikom kmetije
|
- 20
|
-
delavec, ki ima možnost preživetja z opravljanjem druge dejavnosti
(kmetijstvo, obrt, lastništvo oziroma družabništvo v zasebnem ali mešanem
podjetju) od
|
od
-50 do -100
|
V primeru, da ni mogoče določiti presežnih
delavcev na podlagi gornjih kriterijev, se kot dopolnilni kriterij upošteva
daljša delovna doba v zavodu.
22. člen
Kriteriji se upoštevajo na podlagi
dokumentiranih podatkov (listinski podatki), s katerimi razpolaga zavod,
oziroma jih na podlagi poziva posredujejo delavci. Podatki se upoštevajo po
stanju na dan, ko pristojni organ (direktor) ugotovi trajen presežek delavcev.
Delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega
razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno
razmerje brez njegovega pisnega soglasja.
23. člen
Kriteriji za določitev presežnih delavcev
se uporabljajo v primeru, ko je v isto kategorijo uvrščenih več delavcev, med
katerimi je potrebno določiti presežne delavce.
Ne glede na kriterije je lahko delavec
razvrščen med presežne delavce na podlagi njegove pisne izjave, če pristojni
organ upravljanja glede na možnosti zagotovitve pravic presežnemu delavcu s tem
soglaša. Če ni doseženo soglasje med delavcem in organom upravljanja o
zagotovitvi pravice kot presežnega delavca, takšna izjava delavca nima pravnega
učinka.
24. člen
Zavod mora delavca obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z
nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno
seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Sindikatu je treba posredovati program
reševanja presežnih delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred obravnavo na
organu upravljanja zavoda.
V primeru, ko se v zavodu predvideva trajen
presežek delavcev, mora direktor najmanj 14 dni pred izvajanjem ukrepa za
razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikat, v primeru večjega števila
delavcev pa najmanj mesec dni.
5.a Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov
24.a člen
Če organ upravljanja sprejme program
razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in
predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen
program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno
komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem
odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
V primeru, ko je sindikat sprožil postopek
pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.
Kadar se arbitražna komisija ne more
konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, je za
reševanje spora pristojno sodišče.
6. Delovni čas
25. člen
Polni delovni čas traja največ 40 ur
tedensko. V zavodih, kjer delovni čas traja več kot 40 ur tedensko, uveljavijo
40-urni teden v dveh mesecih po uveljavitvi te kolektivne pogodbe.
Delovni, čas je praviloma enakomerno
razporejen na pet delovnih dni v tednu.
Če tako zahtevajo razmere in delovni
proces, se delovni čas lahko prerazporeja tako, da se doseže poprečna tedenska
delovna obremenitev v okviru 6 mesecev.
7. Delo preko polnega delovnega časa
26. člen
Delo v delovnem času, ki je v povprečju
daljši od polnega delovnega časa in v obračunskem obdobju ni bilo razporejeno v
redni delovni čas, se obračuna kot delo preko polnega delovnega časa.
7.a Razporejanje delavcev
26.a člen
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v
kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
-
če bi njegova pot na delo in iz dela trajala v
normalnih okoliščinah z javnim prevoznim sredstvom več kot tri ure;
-
če je samohranilka/ec z otrokom do 15 let;
-
če ima otroka starega do pet let;
-
če je invalid II. ali III. kategorije;
-
če je starejši od 50 let;
-
če neguje težje duševno ali telesno prizadetega
družinskega člana.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj
brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti bivališča zahteva delavčevo
preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti
šolanja otrok (osnovnošolcev in srednješolcev).«
26. b člen
Zavod mora razporediti delavca – invalida
oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v
petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi
spremenjene delovne zmožnosti delavca.
Dokler zavod ne zagotovi delavcu iz prvega
odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas
čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80% osnovne plače, povečane za dodatek
na delovno dobo oziroma v višini 100% osnovne plače, povečane za dodatek na
delovno dobo, če je nastopila invalidnost pri delavcu zaradi poklicne bolezni
ali nesreče pri delu.
8. Letni dopust
27. člen
Delavec ima pravico do letnega dopusta v
minimalnem trajanju 20 delovnih dni, ne glede na to ali dela poln ali krajši
delovni čas od polnega, vendar najmanj polovico polnega delovnega časa.
Če delavec ne izpolni pogoja nepretrganega
dela šestih mesecev, ima pravico le do dopusta, ki je sorazmeren času prebitem
na delu.
28. člen
Dolžina letnega dopusta je odvisna od
delovne dobe, zahtevnosti delovnega mesta, delovnih pogojev ter socialnih in
zdravstvenih razmer.
1.
Delavcem pripada glede na delovno dobo največ
25 dni letnega dopusta in sicer:
|
dni
|
-do 5
let delovne dobe
|
20
|
-nad
5 do 10 let delovne dobe
|
21
|
-nad
10 do 15 let delovne dobe
|
22
|
-nad
15 do 20 let delovne dobe
|
23
|
-nad
20 do 25 let delovne dobe
|
24
|
-nad
25 let delovne dobe
|
25
|
2.
Glede na, vodstvene funkcije pripadajo delavcu
največ 3 dnevi letnega dopusta.
3.
Za zahtevnost del pripada:
- delavcem VIII. skupine zahtevnosti – 5 dni letnega dopusta,
- delavcem VII. in VII/2 skupine zahtevnosti – 4 dni letnega dopusta,
- delavcem VI. in VI/2 skupine zahtevnosti – 3 dni letnega dopusta,
- delavcem V. skupine zahtevnosti – 2 dni letnega dopusta.
- delavcem III. do IV. skupine zahtevnosti – 1 dan letnega dopusta.
4.
Delavcem se letni dopust poveča za:
- delo pod zemljo – največ
do
|
5
|
- delo v hrupu, vročini,
prahu, vlagi, mrazu, pod vplivom vremenskih sprememb, za delo s kemikalijami
|
2
|
Delovna mesta, na katerih se pojavljajo ti pogoji dela, določi,
poslovodni organ.
- delavcem, ki stalno delajo
pri virih ionizirajočega sevanja, se letni dopust poveča do
|
12
|
- za terensko delo:
|
|
nad 120 dni na leto
|
3
|
od 70 do 119 dni na
leto
|
2
|
od 20 do 69 dni na
leto
|
1
|
(pri tem se upošteva
dneve iz preteklega leta).
|
|
5.
Delavcu se glede na socialne in zdravstvene
razmere letni dopust poveča:
- delovni invalidi in
delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro
|
5
|
- starši oziroma delavci, ki
negujejo in varujejo težje telesno ali duševno prizadeto osebo
|
5
|
- mati z otrokom do 15 let
ali oče samohranilec
|
2
|
- mati s tremi ali več
otroki do 15 let ali oče samohranilec
|
3
|
- delavci, ki so dopolnili
50 let starosti
|
5
|
Povečani letni dopust iz prve in druge
alineje 5. točke se, ne sešteva.
Kriterij delovne dobe oziroma določene
starosti se upošteva delavcu pri določanju dolžine letnega dopusta, če je
izpolnjen v koledarskem letu, za katerega se določa dolžina letnega dopusta.
29. člen
Pristojni organ do 31. decembra
sprejme plan izrabe delovnega časa za prihodnje leto. V njem lahko s soglasjem
sindikata predvidi tudi čas kolektivnega dopusta.
Plan letnih dopustov za vse delavce sprejme
pristojni organ do 31. marca vsako leto. Naknadne spremembe se lahko
izvedejo le s pristankom prizadetih delavcev.
Ne glede na drugi odstavek tega člena ima delavec pravico
izrabiti en dan letnega dopusta, ki ga sam določi, pri čemer mora najmanj tri
delovne dni prej obvestiti direktorja ali nadrejenega delavca.
8.a Varstvo pri delu
29.a člen
Direktor je
dolžan v skladu z normativi in standardi sprejeti ustrezne ukrepe za varno
delo. V nasprotnem primeru zaposleni ni dolžan sprejeti dela.
Direktor je
dolžan pripraviti program preventivnih zdravstevnih pregledov za zaposlene v
zavodu v okviru finančnih možnosti zavoda.
8.b Varstvo starejših delavcev
29.b člen
Delavci,
starejši od 55 let, in delavke, starejše od 50 let, lahko na podlagi
zdravniškega potrdila predlagajo razporeditev na delovna mesta, ki ga bodo
lahko opravljali glede na starost in delovno zmožnost.
V primeru
razporeditve iz prejšnjega odstavka plača delavca ne more biti nižja kot pred
razporeditvijo.
29.c člen
Delavcem s 35
leti delovne dobe ali 55 let starosti in delavkam s 30 leti delovne dobe ali 50
let starosti, ki so razporejeni na delovno mesto od I. do V. tarifne skupine in
sodelujejo pri znanstveno-raziskovalnem delu, se zmanjša delovna obveza za 2
uri tedensko.
9. Izobraževanje delavcev
30. člen
Delavec, ki se izobražuje, ima pravice do
zagotovitve pogojev za uspešno opravljanje učnih obveznosti.
Delavec, ki neupravičeno odkloni
izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje, ki ga od njega zahteva
delovni proces, je disciplinsko odgovoren ter disciplinsko in odškodninsko
odgovoren, če ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti v zvezi z izobraževanjem.
31. člen
Delavci se strokovno izpopolnjujejo:
-
s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v
zavodu, v katerem delajo, na katerih lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko
razširijo svoje strokovno znanje,
-
s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje
organiziranih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje
strokovno znanje,
-
na tečajih,
-
na seminarjih,
-
na kongresih in simpozijih.
32. člen
Za strokovno izpopolnjevanje se šteje tudi
udeležba delavcev na mednarodnih strokovnih srečanjih. Zavod pošlje svoje
delavce z višjo oziroma visoko izobrazbo na strokovno izpopolnjevanje v tujino
predvsem takrat, če v domačih zavodih tako izpopolnjevanje ni mogoče. Izjemoma
lahko pošlje zavod na strokovno izpopolnjevanje v tujino tudi delavce s srednjo
strokovno izobrazbo, Če to terjajo specifične potrebe zavoda.
33. člen
Delavci se imajo pravico in dolžnost
strokovno izpopolnjevati in sicer:
-
delavci z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10
dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta;
-
delavci z višjo strokovno izobrazbo najmanj 20
dni na vsaka tri leta;
-
delavci s srednjo strokovno izobrazbo najmanj
14 dni na vsaka tri leta;
-
drugi delavci pa najmanj 2 dni na leto oziroma
najmanj 6 dni na vsaka tri leta.
Delavec, ki se je strokovno izpopolnjeval
na tečaju ali seminarju je dolžan predložiti po opravljenem izpopolnjevanju potrdilo
o obliki in trajanju strokovnega izpopolnjevanja, v primerih strokovnega
izpopolnjevanja s praktičnim delom pa izvajalec tega izobraževanja pošlje
zavodu, ki je delavca na izpopolnjevanje poslal, pismeno oceno o delavčevem
izpopolnjevanju.
Delavec ni dolžan predložiti potrdila, če
se je udeležil organiziranega množičnega strokovnega srečanja z namenom, da se
seznani z novimi dosežki znanosti, in na katerega ga je poslal zavod.
Obveznost strokovnega izpopolnjevanja ne
velja za delavca v času strokovnega izobraževanja, na katerega ga je poslal
zavod.
34. člen
Zavod je dolžan poslati svojega delavca na
strokovno izpopolnjevanje pred rokom določenim zgoraj, če se pri strokovnem
nadzoru ugotovi pomanjkljivo praktično znanje njegovega delavca ali če zavod uporablja
glede na razpoložljiva sredstva zastarele metode in sredstva pri delu.
35. člen
Program strokovnega izpopolnjevanja in
izobraževanja za potrebe zavoda določi direktor na predlog strokovnega organa
in sprejema tudi sklepe o posamičnem izpopolnjevanju in izobraževanju.
Strokovni organ je dolžan najmanj enkrat na
leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim
mnenjem posredovati organu upravljanja. Poročilo pripravi direktor oziroma
strokovni vodja.
36. člen
Delavci imajo pravico in dolžnost, da se
izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih. Izobraževanje za potrebe
zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med
delovnim časom, šteje v delovni čas delavca.
Obseg delovnega časa, namenjenega
izobraževanju, se določi glede na čas in vrsto izobraževanja.
37. člen
Delavcu, ki se izobražuje in izpopolnjuje
za potrebe zavoda, pripadajo povračila stroškov povezanih z izobraževanjem:
-
prevoz,
-
kotizacija, šolnina,
-
stroški prehrane,
-
stroški bivanja,
-
stroški za učne pripomočke (literatura in
računalniški programi), ki ostanejo last zavoda.
38. člen
Delavec, ki ga je organizacija poslala na
daljše izobraževanje oziroma na specializacijo, je dolžan na poziv zavoda
prekiniti izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, če je neobhodno potrebno, da
se vrne na delo v zavod. Odločitev o tem sprejme direktor.
39. člen
Delavec, ki ga je zavod poslal na
izobraževanje oziroma izpopolnjevanje, je dolžan na zahtevo zavoda ostati na
delu v zavodu dvakratno dobo izobraževanja, vendar ne več kot osem let.
10. Odgovornost za delovne obveznosti
in disciplinski postopek
40. člen
Zavod v splošnem aktu ali svoji kolektivni
pogodbi opredeli kršitve delovne obveznosti, pogoje za pogojno odložitev
izvršitve disciplinskih ukrepov in obnovo disciplinskega postopka.
41. člen
Disciplinski postopek opredelijo zavodi v
svojem splošnem aktu.
11. Prenehanje delovnega razmerja
42. člen
Če preneha delovno razmerje po volji
delavca, znaša odpovedni rok:
|
mes.
|
-
za delavca I., II. in III. stopnje šolske izobrazbe
|
1
|
-
za delavce IV. in V. stopnje šolske izobrazbe
|
2
|
-
za delavce VI. in VII. stopnje šolske izobrazbe
|
3
|
-
za delavce VII/2. in VIII. stopnje šolske izobrazbe
|
4
|
Odpovedni rok naveden v predhodnem
odstavku, se v sporazumu med delavcem in zavodom lahko skrajša.
43. člen
Med trajanjem odpovednega roka ima delavec
pravico do 16 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve. To
odsotnost lahko delavec izrabi po urah v dogovoru z direktorjem.
12. Varstvo pravic delavcev
44. člen
O delavčevih pravicah, obveznostih in
odgovornostih odločata direktor in organ upravljanja zavoda. Zagotovljeno mora
biti dvostopenjsko odločanje.
Vsi sklepi, s katerimi se odloča o pravici,
obveznosti ali odgovornosti delavca, morajo biti delavcu vročeni v pisni obliki
z obrazložitvijo in s poukom o možnosti ugovora (pravni pouk).
O vloženi zahtevi oziroma ugovoru delavca
je treba obvestiti sindikat v zavodu.
13. Odškodnina
45. člen
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom
naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče
natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se
odškodnina odmeri glede na višino plače delavca v zadnjem mesecu pred izdajo
odločbe o ugotovitvi povzročene škode.
Odškodnino v pavšalnem znesku odmeri organ,
ki odloča o disciplinski odgovornosti na prvi stopnji.
Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa
se delavca oprosti plačila odškodnine, če je bilo dejanje storjeno iz hude
malomarnosti pri delu in je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca
in njegov siceršnji odnos do dela.
14. Odškodnina za nezakonite odločbe
46. člen
Delavcu pripada pavšalna odškodnina, ki
znaša pet izplačanih povprečnih osebnih dohodkov v
zavodu, kadar je s pravnomočno odločbo ugotovljeno:
-
da je delavec nezakonito uvrščen med presežke
delavcev oziroma da so bile pri določanju presežkov, storjene bistvene kršitve
postopka in bistveno kršene pravice delavcev,
-
da je delavcu delovno razmerje prenehalo na
nezakonit način.
Upošteva se povprečje zadnjih treh mesecev
pred pravnomočnostjo sodbe.
III. B. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČ, DRUGI OSEBNI
PREJEMKI IN STROŠKI
1. Splošne določbe o plačah
47. člen
Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno
in sicer do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
Delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim
časom, pripadajo drugi osebni prejemki ter povračilo stroškov prevoza na delo
in z dela v enakem znesku kot delavcem, ki delajo s polnim delovnim časom.
Če delavec dela pri več delodajalcih,
uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
Določila te pogodbe veljajo za vse delavce.
2. Osnovna plača
48. člen
V pogodbi o zaposlitvi zavod oziroma
delodajalec in delavec določita osnovno plačo delavca.
Osnovna plača delavca je tista plača, ki je
določena z razporeditvijo delavca v posamezni tarifni razred za polni delovni
čas, predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas
ne more biti nižja od izhodiščne plače za posamezen tarifni razred kot je
določen v nadaljevanju tega člena, razen v primerih, ki so posebej določeni s
to pogodbo.
Izhodiščna plača se ugotavlja v skladu s
splošno kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
Izhodiščna plača po posameznih tarifnih
razredih je določena v količniku od izhodiščne plače iz četrtega odstavka tega
člena. Tarifni razredi so določeni v prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.
49. člen
Prvo razvrščanje delavcev v posamezne
tarifne razrede opravi direktor ali ustrezna strokovna služba v soglasju z
organom upravljanja. S tem razvrščanjem se delavcu ne sme zmanjšati plače. V.
primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali
uveljavitev arbitraže.
50. člen
Delavcem pripada dodatek za vodenje:
-
službe z najmanj trije delavci 0,30 količnika,
-
službe z najmanj pet delavci 0,45 količnika,
-
službe z najmanj osem delavci 0,60 količnika.
Dodatki po 50. členu in 51. členu se med
seboj izključujejo.
51. člen
Delavcu,
imenovanemu na funkcijo, se h količniku za določanje osnovne plače prišteje
količnik
Funkcija
|
Število zaposlenih
|
do 50
|
od 51 do 250
|
nad 250
|
pomočnik direktorja
|
0,60
|
0,80
|
1,00
|
vodja org. enote nad 50 podrejenih, vodja projekta nad 10
FT
|
0,80
|
|
|
vodja org. enote od 15 do 50 podrejenih, vodja projekta
nad 2 do 10 FTE
|
0,60
|
|
|
vodja org. enote do 15 podrejenih, vodja projekta do 2 FTE
|
0,40
|
|
|
51.a člen
Delavcu, ki je
izvoljen v ustrezni znanstveno-raziskovalni ali raziskovalno-razvojni naziv,
pripade dodatek:
a) Za raziskovalno in razvojno delo, financirano izven Nacionalnega
raziskovalnega programa, dobi 100% dodatek, to je v višini 1,00 količnika, če
sodeluje vsaj s 567 urami letno. Če na projektu sodeluje z manjšim številom ur,
se dodatek ustrezno zmanjša.
b) Sodelovanje v pedagoškem
procesu:
- za mentorstvo štirih ali
več magistrantov oziroma doktorantov
- za mentorstvo treh
magistrantov oziroma doktorantov
|
1,00
0,80
|
- za mentorstvo dveh
magistrantov oziroma doktorantov
|
0,60
|
- za mentorstvo enega
magistranta ali doktoranta
|
0,35
|
- sodelovanje v pedagoškem
procesu od ene do dveh kreditnih ur
|
0,50
|
- sodelovanje v pedagoškem
procesu od dveh do štirih kreditnih ur
|
1,00
|
Dodatki iz
tega člena se lahko seštevajo, vendar vsota ne sme presegati koeficienta v
višini 1,00.
51.b člen
Delavcem pripada:
- za
mentorstvo več kot dveh pripravnikov oziroma specializantov 0,60 količnika,
- za
mentorstvo dveh pripravnikov oziroma specializantov 0,30 količnika,
-
za mentorstvo enega pripravnika ali
specializanta 0,15 količnika.
3. Plača na podlagi delovne uspešnosti
52. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so
količina, kvaliteta, gospodarnost dela, intenzivnost, inovativnost, itd.;
merila pa so količinski, kakovostni in vrednostni kazalniki. Pri delih oziroma
na delovnih mestih, kjer uspešnosti ni mogoče meriti, se le-ta ocenjuje.
Delovna uspešnost se lahko ugotavlja oziroma ocenjuje individualno, pri delovno
povezanih skupinah pa tudi skupinsko. Ugotavlja in ocenjuje jo delavec, ki
organizira in vodi delovni proces in pri tem upošteva eksterne ocene.
53. člen
V primeru, da se večina delavcev ne strinja
s predvidenimi normami in merili, lahko sindikalni poverjenik zahteva arbitražo
ustrezne strokovne institucije. Če se v arbitraži ugotovi, da so norme oziroma
merila neustrezne in v škodo delavcev, se razliko plač delavcev v celoti
poračuna.
4. Dodatki
54. člen
Poslovodni organ oziroma delodajalec je
dolžan delavcu v času rednega dela zagotoviti normalne delovne razmere, v
katerih je mogoče doseči pričakovane delovne rezultate.
1.
Delavcem pripadajo dodatki za posebne
obremenitve pri delu, neugodne vplive okolij, nevarnost pri delu in delo v
delovnem času, ki je za delavce manj ugoden v primeru, ko so to posebni pogoji,
ki se občasno pojavljajo in zato niso ovrednoteni v osnovni plači.
Dodatki se obračunavajo le za posebne
pogoje, ki se občasno pojavljajo, in le za čas, ko je delavec delal v pogojih,
zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača
delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
2.
Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj
ugoden, in jim je tako delo odrejeno, pripadajo delavcem dodatki najmanj v
naslednjem odstotku od osnove:
- izmensko delo v
popoldanski in nočni izmeni
|
10%
|
- delo v deljenem delovnem
času s prekinitvijo od 1 do manj kot 2 ur
|
15%
|
- delo v deljenem delovnem
času s prekinitvijo 2 ur in več
|
20%
|
- nočno delo
|
50%
|
- delo prek polnega
delovnega časa
|
50%
|
- delo v nedeljo
|
100%
|
- delo na proste dneve,
določene z zakonom
|
100%.
|
Dodatka, določena v zadnjih dveh alineah,
se med seboj izključujeta.
Za čas pripravljenosti na domu delavcu
pripada nadomestilo v višini najmanj 10% od osnove.
Za delo v dežurstvu pripada delavcu plačilo
za vsako uro obvezne navzočnosti na delovnem mestu najmanj 60% od osnove, za
čas opravljanja efektivnega dela pa delavcu pripada plačilo v enaki višini kot
za delo preko polnega delovnega časa.
3.
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj
v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Dodatek za delovno dobo se delavkam, ki
imajo več kot 25 let delovne dobe, poveča še za 0,25% za vsako izpolnjeno leto
delovne dobe nad 25 let.
V delovno dobo po tej kolektivni pogodbi
sodijo vsa obdobja opravljanja efektivnega dela v naši državi in tujini, ki se
po predpisih pokojninskega in invalidskega zavarovanja štejejo v zavarovalno
dobo.
4.
Delavcu pripadajo dodatki za težje delovne
pogoje v primerih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom
okolja, ki jih s tehničnimi in drugimi preventivnimi ukrepi ni mogoče
izboljšati.
Med te uvrščamo nevarne snovi (v obliki
plinov, par, trdnih in tekočih aerosolov, prahu), neprimerne mikroklimatske
parametre (temperatura, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka), hrup,
osvetljenost in različne vrste sevanj (ionizirajoča, neionizirajoča).
Dodatki za težje delovne pogoje se delavcu
priznavajo najmanj v višini 5% od osnovne plače delavca.
5.
Posamezni dodatki iz 2. in 4. točke tega člena se lahko delavcem izplačujejo v enakih zneskih ne glede na višino plače
delavca, pri čemer so odstotni deleži le podlaga za določitev obsega sredstev
za tak način izplačevanja dodatkov.
54.a člen
Zaposlenim v raziskovalnih organizacijah
pripada dodatek za delo v raziskovalni dejavnosti v višini 0,50 količnika.
54.b člen
Zaposlenim v raziskovalnih organizacijah
pripada dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti v:
-
I. – IV. tarifni skupini 0,30
-
V. tarifni skupini 0,35
-
VI. tarifni skupini 0,45
-
VII. tarifni skupini 0,75
-
VIII. tarifni skupini 0,75
-
IX. tarifni skupini 0,75.
54.c člen
Zaposlenim na
delovnih mestih, za zasedbo katerih je pogoj izvolitev oziroma reelekcija v
ustrezni naziv, in na delovnih mestih, ki so zasedena za določen čas na podlagi
projektnega financiranja, pripada dodatek v naslednji višini količnika:
-
na delovnem mestu mladega raziskovalca z
osnovnim količnikom 3,25 dodatek v višini 0,60 količnika;
-
na delovnem mestu raziskovalca in na drugih
delovnih mestih z osnovnim količnikom 3,25 dodatek v višini 0,95 količnika;
-
na delovnem mestu višjega strokovnega sodelavca
in drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 3,40 dodatek v višini 1,10
količnika;
-
na delovnem mestu mladega raziskovalca z
magisterijem z osnovnim količnikom 3,60 dodatek v višini 0,65 količnika;
-
na delovnem mestu samostojnega raziskovalca in
na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 3,60 dodatek v višini 1,20
količnika;
-
na delovnem mestu raziskovalca z magisterijem
in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 3,80 dodatek v višini 1,30
količnika;
-
na delovnem mestu višjega raziskovalca in na
drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,00 dodatek v višini 1,70
količnika;
-
na delovnem mestu samostojnega raziskovalca z
magisterijem in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,20 dodatek v
višini 1,70 količnika;
-
na delovnem mestu višjega raziskovalca z
magisterijem in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,40 dodatek v
višini 1,70 količnika;
-
na delovnem mestu znanstvenega sodelavca z
doktoratom in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 4,70 dodatek v
višini 1,80 količnika;
-
na delovnem mestu višjega znanstvenega
sodelavca in na drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 5,60 dodatek v
višini 1,90 količnika;
-
na delovnem mestu znanstvenega svetnika in na
drugih delovnih mestih z osnovnim količnikom 6,80 in več dodatek v višini 2,00
količnika.
Delavcem, ki
prejemajo dodatke po tem členu, ne pripadajo dodatki iz 54.a člena in 54.b
člena.
54.d člen
Zaposlenim na
posameznih delovnih mestih, opredeljenih v 54.c členu, se dodatek, opredeljen v
tem členu, poveča tako, kot je razvidno iz priložene tabele, ki je sestavni del
teh sprememb in dopolnitev.
Povečanje
dodatka, ki se zagotavlja iz proračuna za financiranje Nacionalnega
raziskovalnega programa, se uveljavlja v naslednjih časovnih obdobjih:
- 10%
globalno v oktobru 1998, diferencialno po posameznih delovnih mestih, kot je
opredeljeno v tabeli,
- 5%
v maju 1999,
- 3%
v januarju 2000,
- 3%
v juliju 2000.
54.e člen
Dodatek,
opredeljen v 54.c členu, se lahko zaposlenim na posameznih delovnih mestih,
opredeljenih v 54.c členu, dodatno poveča v primeru, da zavod za tako povečanje
s tekočim poslovanjem pridobiva zadostna sredstva iz drugih virov. Možno
povečanje dodatka iz drugih virov je razvidno iz tabele in se lahko uveljavi v
naslednjih časovnih obdobjih:
- do
5% v marcu 1999,
-
do 5% v januarju 2000,
-
do 5% v januarju 2001,
-
do 3% v decembru 2001.
54.f člen
Zaposlenim s
specializacijo po dveletnemu programu, z magisterijem oziroma z doktoratom
znanosti, ki ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, na katerega so razporejeni,
pripada dodatek v višini:
- za
specializacijo po dveletnemu programu 0,20 količnika,
- za
magisterij 0,30 količnika,
- za
doktorat znanosti 0,50 količnika.
Dodatki iz
prejšnjega odstavka se med seboj izključujejo.
5. Nadomestilo plač
55. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas
odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
-
zaradi bolezni;
-
poklicne bolezni in nesreče pri delu;
-
letnega dopusta in odsotnosti iz 43. člena te
pogodbe;
-
na dela prost dan po posebnem republiškem
zakonu,
-
odsotnosti z dela zaradi napotitve na
izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu zavoda oziroma delodajalca;
-
v drugih primerih, določenih z zakonom,
kolektivno pogodbo ali splošnim aktom zavoda oziroma delodajalca;
-
v primeru odklonitve dela na delovnem mestu, če
niso zagotovljeni varni delovni pogoji pa to pomeni nevarnost za življenje in
zdravje:
-
v času stavke, če ugotovi arbitražna komisija,
da je bila stavka organizirana v skladu z zakonom in s stavkovnimi pravili,
daje šlo za bistveno kršitev kolektivne pogodbe s strani delodajalca in so bile
izčrpane vse pogajalske možnosti.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru
prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
V primeru iz prve alinee pripada delavcu
nadomestilo v višini kot jo določa zakon. Osnova za izračun nadomestila je
izplačana plača delavca v preteklem mesecu.
55.a člen
Delavec ima
pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni
v letu zaradi:
-
sklenitve zakonske zveze
|
3 dni
|
-
rojstva otroka
|
3 dni
|
-
poroke otroka
|
2 dni
|
-
smrti: staršev, zakonca, otrok, posvojencev, pastorkov, mačehe, očima
|
3 dni
|
-
smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika,
starih staršev, starih staršev zakonca ter vnukov, ki so z delavcem živeli v
skupnem gospodinjstvu
|
2 dni
|
-
smrti: brata, polbrata, sestre, polsestre, tasta, tašče, skrbnika, starih
staršev, starih staršev zakonca ter vnukov, ki z delavcem niso živeli v
skupnem gospodinjstvu
|
1 dan
|
-
selitve v istem kraju
|
2 dni
|
-
selitve iz kraja v kraj
|
3 dni
|
-
elementarnih nesreč
|
do 5 dni.
|
Delavcu se
mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti zaradi
opravljanja funkcije v organih reprezentativnih sindikatov na državni ravni,
odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in za opravljanje
funkcije v predstavniških organih države in lokalne skupnosti.
Delavec ima
pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
- neodložljivih
osebnih opravkov,
- zasebnega
potovanja,
- nege
družinskega člana, ki ni medicinsko nujna,
- popravila
hiše oziroma stanovanja,
- zdravljenja
na lastne stroške.
Poslovodni
organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z
dela zavrne, če zahteve delovnega procesa v željenem času ne dopuščajo
odsotnosti.
55.b člen
Za pripravo na
strokovni izpit pripada pripravniku do V. stopnje strokovne izobrazbe 5
delovnih dni, pripravniku VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 7 delovnih
dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače. To odsotnost lahko koristi samo
enkrat.
Na podlagi
predloga zdravnika za medicino dela ima delavec pravico do odsotnosti 10
delovnih dni z nadomestilom plače za medicinsko programirano zdravljenje.
Prostovoljni
krvodajalci imajo pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni vsakokrat, ko
dajo kri. Prosti dnevi se jim računajo, kot da so na delu.
Delavec sme
biti odsoten z dela ob nadomestilu plače zaradi iskanja zdravniške pomoči,
vendar ne več kot tri ure za posamezen primer in ne več kot 20 ur na leto. To
velja tudi v primeru, ko delavec išče zdravniško pomoč za ožjega družinskega člana.
6. Del plač iz naslova uspešnosti
poslovanja oziroma iz dobička
56. člen
Zavod ima pravico presežke prihodkov nad
odhodki, ki jih pridobi izven opravljanja storitev kot javna služba,
porazdeliti med delavce po opredeljenih merilih v splošnih aktih zavoda.
7. Drugi osebni prejemki
a) Regres za letni dopust
57. člen
Delavcu pripada enkrat letno regres za
letni dopust v višini zneska, kot je za vsako leto določen v kolektivni pogodbi
za negospodarske dejavnosti in se izplača do konca meseca junija tekočega leta.
Pravica delavca do izplačila regresa za
letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
b) Jubilejne nagrade
58. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
|
%
|
-
za 10 let delovne dobe
|
50
|
-
za 20 let delovne dobe
|
75
|
-
za 30 let delovne dobe
|
100
|
povprečne mesečne plače v
gospodarstvu Republike Slovenije dosežene za pretekle tri mesece pred
izplačilom.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega
meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
V delovno dobo se vštevajo izpolnjena leta
delovne dobe, ki jih je delavec pridobil v delovnem razmerju doma in v tujini
ter benificirana delovna doba ter so vpisana v delovni knjižici.
c) Odpravnina ob upokojitvi
59. člen
Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v
višini ene povprečne mesečne čiste plače v gospodarstvu Republike Slovenije za
pretekle tri mesece, za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe oziroma v
višini ene povprečne plače mesečne čiste plače delavca za pretekle tri mesece,
za vsakih dopolnjenih pet let delovne dobe, če je to za delavca ugodneje.
Delavec je upravičen do razlike odpravnine,
če je organizacija, ustanova ali. zavod zanj financiral dokup delovne dobe, v
primeru, da so bila sredstva za dokup manjša od odpravnine.
č) Solidarnostne pomoči
60. člen
Delavcu oziroma njegovi družini pripada
solidarnostna pomoč v višini povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije
za pretekle tri mesece in sicer v naslednjih primerih:
|
povp. pl.
|
-
smrt delavca ali ožjega družinskega člana
|
2
|
-
težja invalidnost
|
1
|
-
za bolezen, daljšo od treh mesecev
|
1
|
-
elementarne nesreče ali požari
|
1
|
K predlogu za dodelitev solidarnostne pomoči pripravi svoje
mnenje tudi sindikat.
8. Povračila stroškov v zvezi z delom
a) Prehrana med delom in prevoz na delo
in z dela
61. člen
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za
prehrano med delom. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi
delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in
študentje na praksi.
Delavcu pripada za prehrano med delom
mesečno najmanj 10% povprečne mesečne plače na zaposlenega v gospodarstvu
Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
62. člen
Delavcu se nadomestijo stroški prevoza na
delo in z dela v višini stroškov javnega prevoza.
b) Povračilo stroškov za službena
potovanja
63. člen
Za službena potovanja doma in v tujini se
povrnejo stroški po predloženih računih na osnovi potnega naloga.
Če ni predložen račun za stroške, je
delavec upravičen za potovanja po domovini do sledeče višine dnevnic:
-
cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega
potovanja in za službeno potovanje, ki je trajalo manj kot 24 ur, toda več kot
12 ur,
-
polovična dnevnica za službeno potovanje, ki je
trajalo več kot 8 ur, vendar ne več kot 12 ur,
-
znižana dnevnica za službeno potovanje, ki je
trajalo več kot 6 ur, vendar ne več kot 8 ur, če se potovanje prične 2 uri pred
začetkom delovnega časa ali konča 2 uri po koncu delovnega časa.
Cela dnevnica za službeno potovanje v
državi, brez stroškov za prenočišče, znaša 5% poprečne plače v gospodarstvu
Republike Slovenije, izplačane v zadnjem trimesečju. Polovična dnevnica znaša
50%, znižana 35% cele dnevnice iz prejšnjega stavka.
Regres za prehrano in dnevnica se med seboj
izključujeta.
Stroški za prenočitev se delavcem priznajo
v polnem znesku po priloženem računu, razen hotela de luxe kategorije. Stroški
za prenočišče se delavcu povrnejo tudi brez predloženega računa in sicer v
višini zneska, ki predstavlja 30% vrednosti dnevnice.
Delavcu pripadajo dnevnice za službena
potovanja v tujini največ do zneska, predvidenega v ustrezni odredbi o izdatkih
za službena potovanja in selitve v tujino.
c) Terenski dodatek
64. člen
Delavci so upravičeni do terenskega
dodatka, kadar so poslani na delo izven sedeža organizacije oziroma kraja
stalnega ali začasnega prebivališča ter če sta na terenu organizirana prehrana
in prenočišče. Če sta prehrana in prenočišče organizirana brezplačno, se
stroški, ki jih ima podjetje s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu,
izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka,
delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni. V primeru, da mora delavec
plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v
višini tega stroška. Terenski dodatek se obračuna v višini do 75% cele
dnevnice. Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta.
č) Ločeno življenje
65. člen
Nadomestilo za ločeno življenje znaša
mesečno 40% poprečne plače izplačane na delavca v gospodarstvu Republike
Slovenije za pretekle tri mesece. Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje
delavcu, ki je začasno razporejen na delo in strokovno izpopolnjevanje izven
kraja stalnega bivališča njegove ožje družine. Delavec ni upravičen do
povračila za ločeno življenje, če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če
se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
9. Inovacije
66. člen
Inovator, oziroma skupina inovatorjev, ki
jim je inovacija priznana po internem aktu zavoda, ki ureja področje inovacij,
je upravičen do nagrade v linearnem odstotku od dohodka, ki ga ustvari z
inovacijo zavod.
10. Mladi raziskovalci
a) Delovni čas
67. člen
Mladi raziskovalci v okviru državno
finančno pokritih obveznosti svojega osnovnega programa tedensko opravljajo
lahko dve pedagoški uri oziroma skupno do osem delovnih ur asistentskega dela
na ustreznem strokovnem področju na visokošolskih ustanovah oziroma na
ustreznih raziskovalnih organizacijah.
Mlade raziskovalce, ki prihajajo iz
gospodarskih in drugih organizacij, se sme v teh organizacijah obremeniti z
opravili in dejavnostmi, ki niso neposredno vključene v njihov raziskovalni
program, največ do osem ur tedensko.
Mladi raziskovalec je obvezen sprejeti
pedagoške obveznosti navedene v prvem odstavku tega člena, če je na
visokošolski ustanovi prosto ustrezno delovno mesto v pedagoškem procesu.
Ustreznost delovnega mesta s strokovnega vidika ugotavlja mentor mladega
raziskovalca.
Ta obveznost lahko velja za mlade
raziskovalce, katerih program poteka na visokošolskih ustanovah in na
raziskovalnih inštitutih, ne velja pa za mlade raziskovalce, ki so jih delovne
organizacije poslale na usposabljanje v raziskovalne inštitute in ki lahko
izkažejo aplikativno udeležbo na razvojnem programu.
Obremenitev mladih raziskovalcev z
asistentskim delom čez mejo, opredeljeno v prvem odstavku tega člena, je možna
izključno s soglasjem mladega raziskovalca in njegovega mentorja za
raziskovalni program, če s tem ni ogroženo izpolnjevanje njegovih programskih
obveznosti in pod pogojem, da to delo dodatno financira visokošolska ustanova.
b) Druge pravice in obveznosti mladih
raziskovalcev
68. člen
Če mladi raziskovalec pred iztekom
pogodbenega roka za usposabljanje opravi vse obveznosti (magistrska naloga in
doktorska disertacija), se ga lahko materialno stimulira z izplačilom do
tretjine od preostale celotne vsote, namenjene za usposabljanje.
69. člen
Če mladi raziskovalec ne opravi svojih
obveznosti v pogodbenem roku (oddaja magistrske naloge ali doktorske
disertacije), se mu lahko naknadno podaljša rok za tri mesece (izjemoma za šest
mesecev) ob priporočilu in zagotovilu mentorja in mladega raziskovalca, da bo
izostale obveznosti v tem času dokončal, vendar Ministrstvo za znanost in
tehnologijo za ta čas materialno ne stimulira mladega raziskovalca.
70. člen
V času usposabljanja se mlademu
raziskovalcu omogoči vsaj za petino študijskega časa za študij v tujini. Za
uresničitev te pravice so odgovorni mentor, zavod in republiški upravni organ
pristojen za raziskovalno dejavnost.
71. člen
Mladi raziskovalec z mentorjevim soglasjem
samostojno razpolaga z deležem sredstev, določenih za zadovoljevanje
materialnih stroškov.
Delež sredstev po prvem odstavku predstavlja
20% plače, ki jo mladi raziskovalec prejme po pogodbi, sklenjeni med
republiškim upravnim organom pristojnim za raziskovalno dejavnostjo in zavodom.
S sredstvi opredeljenimi v prvem odstavku
se krijejo stroški udeležbe na strokovnih srečanjih, stroški krajših študijskih
obiskov v tujini, stroški nakupa literature ter stroški dodatnega izobraževanja
(računalniški tečaji, tuji jeziki, itd,).
11. Plače sindikalnih zaupnikov
72. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije
pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom
opravljanja te funkcije, vendar najmanj v višini osnovnega količnika
2,65. Na plačo se obvezno prišteva še dodatek za delovno
dobo.
Plačo sindikalnega zaupnika se valorizira z
rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Sindikalni zaupnik je
upravičen do dodatkov in nadomestil ter prejemkov skupne porabe in stroškov v
skladu s to kolektivno pogodbo.
Profesionalni
sindikalni zaupnik je upravičen tudi do napredovanja v višje plačilne razrede
tudi v času svojega mandata.
Za zastopanje
interesov sindikalno neorganiziranih zaposlenih v raziskovalnih organizacijah
skrbi delno profesionaliziran sindikalni zaupnik reprezentativnega sindikata.
O refundaciji
dela plače temu sindikalnemu zaupniku in dela materialnih stroškov za njegovo
delovanje s strani MZT in s strani sindikata se dogovorita obe stranki in pri
tem upoštevata število sindikalno neorganiziranih zaposlenih in višino plače
sindikalnega zaupnika v raziskovalni organizaciji, kjer je zaposlen.
Sindikalni zaupnik ima po prenehanju profesionalnega
opravljanja svoje funkcije pravico, da se razporedi na delovno mesto, ki
ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju
in zmožnostim, ter do takega števila napredovanj v višji plačilni razred, kot
da bi neprekinjeno delal v svojem poklicu.
12. Sodelovanje delavcev pri upravljanju zavoda
73. člen
Delavci
sodelujejo pri upravljanju zavoda kot posamezniki in preko svojih predstavnikov
v organih upravljanja.
74. člen
Vsakemu delavcu
mora zavod omogočiti sodelovanje pri upravljanju.
Delavec kot
posameznik ima pravico:
- do
pobud, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto, delovno ali organizacijsko
enoto in odgovorov na te pobude,
- biti
pravočasno obveščen o spremembah na svojem delovnem področju,
- povedati
svoje mnenje o vseh vprašanji, ki se nanašajo na njegovo delovno mesto ali
organizacijo dela,
- zahtevati,
da mu direktor ali od njega pooblaščeni delavec pojasni vprašanja s področja
plač in drugih področij delovnega razmerja.
Pobude, vprašanja
in zahteve iz prve in četrte alinee prejšnjega odstavka delavec naslovi pisno
ali ustno neposredno na direktorja.
Direktor mora
na pisno pobudo, zahtevo ali vprašanje odgovoriti najkasneje v 30 dneh od
postavljene pobude, zahteve ali vprašanja.
13. Skupno posvetovanje
75. člen
Direktor je
dolžan obveščati reprezentativne sindikate v zavodu in predlagati skupno
posvetovanje glede:
- statusnih
in organizacijskih sprememb,
- potreb
po novih delavcih (število in profili),
- razporejanja
delavcev iz zavoda v druge organizacije,
- razporejanja
delavcev iz kraja v kraj,
- odpuščanja
delavcev,
- zaposlovanja
delavcev do ene tretjine polnega delovnega časa po 47. členu zakona o delovnih
razmerjih,
- zaposlovanja
oziroma nadaljevanja dela delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev,
- razvrščanja
oziroma napredovanja delavcev v višje plačilne razrede,
- ukrepov
za preprečevanje poškodb pri delu in poklicnih bolezni.
Potrebne
informacije za posvetovanje o zadevah iz prve alinee tega člena je direktor
dolžan posredovati reprezentativnim sindikatom najmanj 20 dni, v ostalih
zadevah pa osem dni pred sprejemom odločitve direktorja ali upravnega odbora
zavoda. Skupno posvetovanje mora direktor sklicati najmanj tri dni pred
sprejemom odločitve.
14. Predhodno mnenje
76. člen
Direktor mora
15 dni pred sprejemom odločitve zahtevati predhodno mnenje reprezentativnih
sindikatov o:
- začetku
in koncu delovnega časa, odmorih med delom in razporeditvi tedenskega delovnega
časa,
- času
in kraju izplačil plač in drugih osebnih prejemkov,
- uvajanju
novih načinov ugotavljanja delovne uspešnosti ter določanju plač in drugih
prejemkov na tej podlagi,
- določanju
različnih oblik nadzora nad delom in sprejemanju splošnih aktov o delovnih
razmerjih ter disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev.
Če organ
upravljanja oziroma direktor pri odločitvi ni upošteval mnenja reprezentativnih
sindikatov, jih mora v osmih dneh obvestiti o razlogih za svojo odločitev.
Organ
upravljanja oziroma direktor lahko sam odloči o zadevah iz prvega odstavka tega
člena, če sindikati ne posredujejo svojega mnenja v osmih dneh od dneva, ko je
bila dana zahteva.
Na zahtevo
reprezentativnega sindikata mora direktor v osmih dneh organizirati razgovor s
sindikalnimi predstavniki.
Priloga
1: Lestvica za kolektivno pogodbo
Priloga 2: Tabela VR – Izračun količnikov za
plače po predlogu sprememb KP dejavnosti
Priloga 3: Tabela 2 – Izračun dodatkov za
plače po 54.c, 54.d in 54.e členu KPRD
Priloga
4: Aneks h kolektivni pogodbi za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98,
73/98, 106/99 in 107/00) (Uradni list RS, št. 64/01)
Dopolnitev kolektivne pogodbe za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 5/93) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta dopolnitev kolektivne pogodbe začne
veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih,
državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) v zvezi s prenehanjem uporabe
določb kolektivne pogodbe določa:
»29. člen
[…]
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, se
prenehajo uporabljati določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju s tem
zakonom.
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»30. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 50/94) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»15. člen
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe
za raziskovalno dejavnost začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Podpisniki sprememb in dopolnitev
kolektivne pogodbe:
Za Republiko Slovenijo,
Ministrstvo
za znanost in tehnologijo
Minister
prof. dr. Rado Bohinc l. r.
Za Poslovno
skupnost
združenih
raziskovalnih organizacij Slovenije, ZROS
Predsednica PS ZROS
dr. Matilda Jernejčič dipl. inž.,
l. r.
Za sindikate:
Sindikat
vzgoje,izobraževanja in znanosti Slovenije, SVIZ
Predsednik sindikalne konference raziskovalnih
organizacij
Janez Stergar prof., l. r.«.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 50/92, 5/93, 50/94) (Uradni
list RS, št. 45/96) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»13. člen
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe
za raziskovalno dejavnost začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. Dodatki iz 8.in 9. člena se izplačujejo od 1. 8. 1996
dalje v višini 50%, od 1. 9. 1996 dalje v višini 75% in od 1.10.1997 dalje v
višini 100%.«.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 51/98) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»4. člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne
pogodbe za raziskovalno dejavnost začnejo veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu RS.«.
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja
plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001- ZMPUPR (Uradni list RS,
št. 39/99) v zvezi z uporabo določb
kolektivne pogodbe določa:
»26. člen
[…]
V času veljavnosti tega zakona se ne
uporabljajo tiste določbe kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v
nasprotju s tem zakonom.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»27. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, popravek 50/92, 5/93, 50/94,
45/96, 51/98, popravek 73/98) (Uradni list RS, št. 106/99) vsebujejo naslednji končni
določbi:
»21. člen
Povečanje dodatkov po 10.in 11. členu teh
sprememb in dopolnitev pripada zaposlenim s 1. 1. 2000 v višini 50
odstotkov in s 1. 4. 2000 v višini 100 odstotkov.
22. člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne
pogodbe za raziskovalno dejavnost v Republiki Sloveniji začnejo veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za
raziskovalno dejavnost (Uradni list RS, št. 107/00) vsebujejo naslednje končne
določbe:
»8. člen
Povečanje dodatkov po 4. in 5. členu teh
sprememb in dopolnitev pripada zaposlenim s 1. 1. 2001 v višini 50% in s 1. 12.
2001 v višini 100%.
9. člen
Povečanje dodatkov po 6. členu pripada
zaposlenim s 1. 1. 2001 v višini 50% in s 1. 12. 2001 v višini 100% in se
izplačuje po dinamiki, ki je določena v Tabeli 2, ki je sestavni del te
pogodbe. Povečanje dodatkov po 7. členu se izplačuje po dinamiki, ki je
določena v Tabeli 2, ki je sestavni del te pogodbe.
10. člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne
pogodbe za raziskovalno dejavnost začnejo veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu RS.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za raziskovalno
dejavnost (Uradni list RS, št. 45/92, 5/93, 50/94, 45/96, 51/98, 73/98, 106/99
in 107/00) (Uradni list RS, št. 64/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
»5. člen
Te določbe aneksa h kolektivni pogodbi za
raziskovalno dejavnost začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.