Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja obsega:

-        Splošne pogoje poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 45/02 z dne 24. 5. 2002),

-        Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 58/03 z dne 18. 6. 2003),

-        Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 85/03 z dne 29. 8. 2003),

-        Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 44/04 z dne 28. 4. 2004),

-        Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 117/04 z dne 29. 10. 2004).

SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA

Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja

(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

Ta pravilnik določa splošne pogoje, merila, način, namen in postopek dodeljevanja spodbud javnega sklada.

S tem aktom so določeni tudi: način reševanja vlog in prošenj za spreminjanje pogojev dodeljevanja spodbud, arhiviranje in poslovna tajnost ter obveščanje javnosti o dodeljevanju spodbud.

2. člen

Spodbude se prednostno namenjajo projektom, ki se izvajajo v statističnih regijah, ki ustrezajo kriterijem iz 19. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Spodbude se prednostno namenjajo tudi projektom, ki se izvajajo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi po 22. členu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Pri tem se, glede na namen spodbud, vsebinsko smiselno uporabljajo seznami občin, ki ustrezajo posameznim skupinam območij s posebnimi razvojnimi problemi, določenimi na podlagi 23. člena zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

3. člen

Javni sklad dodeljuje spodbude v obliki:

-        subvencij;

-        ugodnih posojil;

-        poroštev;

-        kapitalskih vložkov.

II. NAMENI DODELJEVANJA SPODBUD

4. člen

Spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj se dodeljujejo za:

-        sofinanciranje začetnih investicijskih projektov podjetniškega značaja,

-        sofinanciranje izgradnje naprav lokalne in regionalne infrastrukture,

-        sofinanciranje začetnih investicij razvojne infrastrukture,

-        sofinanciranje investicij v kmetijstvo,

-        sofinanciranje investicij, ki so vključene v Enotni programski dokument za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov.

Pri dodeljevanju spodbud iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka, se upoštevajo določila Pravilnika o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02 in 59/03).

Spodbude, pomembne za skladni regionalni razvoj se izjemoma lahko dodeljujejo tudi za interventne ukrepe na področju regionalnega razvoja.

5. člen

Do spodbud za sofinanciranje začetnih investicijskih projektov podjetniškega značaja so upravičene gospodarske družbe, zadruge, zadružna podjetja, zadružne zveze, samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljevanju: podjetja). Do dodelitve sredstev so upravičene tudi osebe javnega prava, zbornice, obrtne zadruge, društva in druge neprofitne organizacije, če je njihov namen spodbujanje regionalnega razvoja.

Sredstva se lahko dodeljujejo v obliki subvencij, ugodnih posojil, poroštev ter kapitalskih deležev. Intenzivnost pomoči ne sme preseči 35 oziroma 40% upravičenih stroškov v skladu z regionalno karto (pravilnik o regionalni karti za izvajanje politike regionalnih državnih pomoči v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 58/01), izraženimi v obliki neto ekvivalenta dotacije, ki pomeni končno korist, ki naj bi jo imelo podjetje od pomoči po odštetju davkov, ki se plačajo nanjo.

Za majhna in srednje velika podjetja se zgornja meja intenzivnosti pomoči lahko poveča za 15%.

Kot majhna podjetja se štejejo podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-        imajo manj kot 50 zaposlenih,

-        imajo letni promet, ki je manjši od 7 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 5 mio EUR.

Kot srednje velika podjetja se štejejo podjetja, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

-        imajo manj kot 250 zaposlenih,

-        imajo letni promet, ki je manjši od 40 mio EUR ali bilančno vsoto, ki je manjša od 27 mio EUR.

6. člen

Do spodbud za sofinanciranje izgradnje naprav lokalne in regionalne infrastrukture so upravičene občine ali njihovi pooblaščeni investitorji v Republiki Sloveniji in sicer za izgradnjo objektov in naprav lokalne in regionalne infrastrukture na področju vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda, izgradnjo lokalnega cestnega omrežja ter druge gospodarske infrastrukture (vzpostavitev industrijskih con, nakup zemljišča in komunalno opremljanje z namenom zaokrožitve kompleksa zemljišč, prenova opuščenih industrijskih objektov) v večinski lasti občin.

Sredstva se dodeljujejo v obliki ugodnih posojil.

Vrednost dodeljenih sredstev ne sme preseči 85% vrednosti investicije.

7. člen

Do spodbud za sofinanciranje začetnih investicij razvojne infrastrukture so upravičene občine ali druge organizacije, ki jih občine in drugi nosilci regionalnega razvoja pooblastijo za izvajanje projektov usklajenega regionalnega razvojnega programa.

Sredstva se dodeljujejo v obliki ugodnih posojil, kapitalskih deležev ter poroštev.

Intenzivnost pomoči ne sme presegati 35 oziroma 40% upravičenih stroškov, v skladu z regionalno karto, izraženimi v obliki neto ekvivalente dotacije, ki pomeni končno korist, ki naj bi jo imelo podjetje od pomoči po odštetju davkov, ki se plačajo nanjo.

7.a člen

Pri dodeljevanju spodbud za sofinanciranje investicij v kmetijstvo se upoštevajo določila predpisov Vlade Republike Slovenije in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki urejajo dodeljevanje sredstev za ta namen, razen v postopkovnem delu, kjer veljajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.

7.b člen

Pri dodeljevanju spodbud za sofinanciranje investicij, ki so vključene v enotni programski dokument za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov se upoštevajo določila predpisov Vlade Republike Slovenije in ministra, pristojnega za regionalni razvoj, ki urejajo dodeljevanje sredstev za ta namen, razen v postopkovnem delu, kjer veljajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.

III. RAZPISNI POSTOPEK

8. člen

Javni sklad v skladu s sprejetim letnim poslovnim in finančnim načrtom objavlja javne razpise za dodeljevanje spodbud.

Javni sklad lahko tudi brez razpisa dodeli spodbude posameznim upravičencem v izjemnih primerih, če gre za interventne ukrepe na področju regionalnega razvoja in ima v poslovnem in finančnem načrtu za ta namen zagotovljena sredstva. Dodelitev spodbude posameznim upravičencem sprejme uprava javnega sklada v soglasju z nadzornim svetom.

Javne razpise za dodeljevanje spodbud javni sklad objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni sklad lahko objavlja javne razpise dodatno še v pomembnejših dnevnikih, če je predvideno število udeležencev na razpisu večje od 100.

Končni tekst posameznega razpisa, na podlagi tega akta ter poslovnega in finančnega načrta javnega sklada za tekoče leto, določi uprava javnega sklada.

V razpisu morajo biti opredeljene naslednje točke razpisa:

-        predmet razpisa,

-        splošni pogoji,

-        finančni pogoji,

-        pogoji za dodelitev in nameni dodeljevanja spodbud,

-        merila za izbor,

-        vsebina vloge za prijavo,

-        rok in način prijave,

-        postopek pri izbiri.

9. člen

Splošni pogoji razpisov, skupni za vse namene so:

-        investitor mora predložiti zahtevo za sredstva na predpisanem obrazcu,

-        investitor mora priložiti poslovni načrt, izdelan v skladu z metodologijo kmetijske svetovalne službe Slovenije, če je upravičenec kmetijsko gospodarstvo – fizična oseba in investicijski program v skladu z uredbo o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, če je upravičenec podjetje ali lokalna skupnost,

-        spodbude so praviloma lahko namenjene za isti projekt največ enkrat, izplačilo pa je mogoče opraviti v več tranšah, lahko pa se poteguje za isti namen ponovno, če skupna višina že dodeljenih sredstev ne presega zgornjo mejo deleža spodbud v upravičenih stroških,

-        investicijski projekti morajo ostati v regiji vsaj pet let po zaključku investicije.

Uprava javnega sklada lahko določi za posamezen namen razpisa tudi dodatne specifične pogoje.

10. člen

Finančni pogoji razpisov, skupni za vse namene so:

-        minimalna višina zaprošenih sredstev je 1 mio SIT,

-        doba odplačevanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta,

-        črpanje sredstev je praviloma dokumentarno,

-        stroški začetnih investicij lahko obsegajo: materialne investicije (zemljišča, zgradbe in oprema),

-        prejemnik spodbud mora prispevati najmanj 25% začetne investicije v obliki lastnih sredstev (dokazilo o zagotavljanju lastnega deleža sredstev),

-        izjava prejemnika sredstev, da ni prejel sredstev oziroma koliko sredstev je že prejel za isti namen iz kakšnega drugega javnega vira,

-        do spodbud niso upravičena podjetja v težavah, ki so v skladu z zakonom o finančnem poslovanju podjetij v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ali kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala podjetja,

-        prosilec mora imeti poravnane vse svoje zapadle obveznosti do javnega sklada.

Za vodenje posojil in jamstev ter drugih oblik spodbud, pripravo pogodb in druge stroške, povezane s posojilom oziroma drugo obliko spodbud se plačuje nadomestilo v skladu s tarifnim pravilnikom, ki ga v soglasju z nadzornim svetom sprejme uprava javnega sklada.

11. člen

Rok za prijavo na razpis je najmanj 30 dni od objave razpisa. Razpis ima lahko več rokov za prijavo.

Vse vloge, prispele na posamezni rok, se obravnavajo enakovredno.

Prosilec mora v vlogi dostaviti zahtevano dokumentacijo.

Javni sklad lahko zahteva od prosilca tudi dodatno dokumentacijo. Javni sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oziroma naroči strokovno mnenje o projektu.

12. člen

Najkasneje do dneva objave razpisa imenuje uprava javnega sklada izmed strokovnih delavcev javnega sklada in lahko tudi zunanjih strokovnih delavcev vsaj tričlansko razpisno komisijo, ki je odgovorna za izvedbo razpisa in za vsa opravila, ki jih določa ta pravilnik v zvezi s tem.

Uprava javnega sklada lahko imenuje več komisij, če je v posameznem razpisu več različnih vsebinskih sklopov.

13. člen

Komisija pregleda prispele vloge in jih oceni. O pregledu in oceni vlog sestavi komisija zapisnik, ki mora vsebovati zlasti:

-        kraj, datum in uro pregleda ter ocene vlog;

-        imena članov komisije;

-        seznam vlagateljev prispelih vlog;

-        seznam vlagateljev, katerih vloge so prispele prepozno;

-        seznam vlagateljev nepopolnih in neutemeljenih vlog z navedbo pomanjkljivosti;

-        seznam upravičencev do sredstev po tej uredbi in predlagane višine sredstev, ki naj se dodelijo.

Pri vlogah, ki izpolnjujejo formalne in vsebinske pogoje pravilnika in razpisa, razpisna komisija opravi presojo – ocenitev projekta po kriterijih za izbiro projekta.

Predlog za odločanje o dodelitvi sredstev oziroma poroštva določi komisija in ga preda v odločanje upravi javnega sklada.

14. člen

Prosilce, katerih vloge so nepopolne, komisija v roku 14 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi v zahtevanem roku. Vloge, ki jih vlagatelj v roku 8 dni od dneva prejema obvestila ne dopolni, se kot nepopolne zavržejo.

Vloge, ki prispejo prepozno se zavržejo.

Vloge, ki ne ustrezajo razpisnim pogojem, se kot neutemeljene zavrnejo.

Vloge, ki se uvrstijo v nižji prioritetni razred oziroma pod prag razpisanih sredstev, se kot neutemeljene zavrnejo.

Vloge, pri katerih vlagatelji nimajo poravnanih zapadlih neplačanih obveznosti do javnega sklada, se zavržejo.

Javni sklad lahko prispele vloge brez soglasja prosilca prerazporedi v ustrezno kategorijo, če je hkrati razpisanih več vsebinskih sklopov.

Javni sklad s sklepom o dodelitvi sredstev odloča tudi o pogojih za določitev spodbud, v primerih, ko razpis omogoča razpon ali kombinacijo različnih virov.

15. člen

Prednost pri izbiri imajo projekti z večjim številom točk po vrednotenju.

Shema vrednotenja projektov vsebuje naslednje skupine kriterijev:

-        regionalni vidik lokacije investiranja (stopnja ogroženosti območja, stopnja brezposelnosti, obmejno ali drugo varovano območje, vključenost projekta v širše celovite programe).

Na podlagi regionalnega vidika lokacije investiranja lahko upravičenec doseže skupaj največ 45 točk:

-        tržni in ekonomski elementi projekta (tržni elementi projekta, konkurenčna sposobnost proizvodov in storitev, ocena finančne uspešnosti projekta, interna stopnja donosnosti projekta).

Na podlagi tržnih in ekonomskih elementov projekta lahko upravičenec doseže skupaj največ 30 točk:

-        izvedljivost investicije (kreditna sposobnost investitorja, boniteta investitorja, ekološka ustreznost investicije, ocena organizacijske sposobnosti investitorja).

Na podlagi izvedljivosti investicije lahko upravičenec doseže skupaj največ 25 točk.

Uteži za posamezne skupine kazalcev oblikuje uprava javnega sklada hkrati z razpisom in jih objavi na spletni strani. Seštevek točk za posamezni projekt znaša največ 100 točk.

Uprava javnega sklada lahko pri posameznem razpisu oblikuje regijske kvote po posameznih regijah na podlagi predpisov s področja spodbujanja skladnega regionalnega razvoja.

16. člen

Če je vsota zaprošenih oziroma upravičeno zaprošenih zneskov večja kot so sredstva, namenjena za izvedbo posameznega razpisa, se oblikuje prednostni vrstni red upravičencev za dodelitev sredstev.

Komisija v primeru iz prejšnjega odstavka:

1.      višino odobrene spodbude omeji vsem upravičencem enako ali

2.      spodbude odobri le upravičencem iz višjega prioritetnega razreda v višini upravičeno zaprošenega zneska ali omejenega upravičeno zaprošenega posojila ali

3.      spodbude odobri vsem upravičencem, vendar v različni omejeni višini upravičeno zaprošenega zneska glede na uvrstitev upravičenca v prioritetni razred.

17. člen

Odločitev o predlogu komisije za razpis sprejme uprava javnega sklada. Uprava javnega sklada lahko:

-        predlog komisije potrdi v celoti;

-        predlog komisije potrdi v celoti in zavrne ali spremeni le posamezne predloge dodelitev o čemer mora obvestiti komisijo;

-        predlog komisije zavrne v celoti in ga vrne komisiji v ponovno preverjanje;

-        predlog komisije zavrne v celoti in razveljavi razpis.

18. člen

Uprava javnega sklada je dolžna sprejeti sklep v 45 dneh od zaključka razpisa.

Rok za obvestilo o uspehu pri razpisu je petnajst dni po sprejemu sklepa pristojnega organa.

Proti sklepu Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja pri dodeljevanju razvojnih spodbud ni pritožbe.

O pritožbi odloča pristojno ministrstvo. (črtan)

19. člen

Javni sklad s pisnim sklepom obvesti vse, ki so se s popolnim naslovom pisno prijavili na razpis o pozitivni rešitvi oziroma zavrnitvi njihove vloge.

Hkrati z izdanim pisnim sklepom o pozitivni rešitvi uprava javnega sklada izda tudi sklep o načinu sklenitve pogodbe o dodeljenih spodbudah, ki vsebuje:

-        kraj in mesto sklepanja pogodbe;

-        rok za sklenitev pogodbe;

-        potrebno dokumentacijo za sklenitev pogodbe;

-        višino stroškov sklepanja pogodbe.

Pozitivni sklep prosilca, ki ne izpolni pogojev iz sklepa iz prejšnjega odstavka, se zavrže.

IV. POSEBNI POGOJI PRI DODELJEVANJU POSOJIL

20. člen

Javni sklad razpisuje posojila pod naslednjimi osnovnimi pogoji:

-        doba vračanja posojila do 20 let, z vključenim moratorijem na odplačevanje posojila,

-        moratorij na odplačevanje posojila do 5 let,

-        posojilo se vrne v realni vrednosti, obračunani z ustreznim instrumentom revalorizacije,

-        obrestna mera v razponu med 1/3 do največ 1/2 trenutne bančne obrestne mere za najboljše komitente, ki je določena s Poslovnim in finančnim načrtom javnega sklada za tekoče leto,

-        prosilec mora zagotoviti ustrezen instrument zavarovanja posojila,

-        višina odobrenega posojila mora biti najmanj 1 mio SIT.

21. člen

Posojilo se obvezno zavaruje z menicami (razen pri fizičnih osebah na kmetijskih gospodarstvih) in z enim ali več naslednjimi zavarovalnimi instrumenti:

1.      vrednostni papirji Republike Slovenije, Banke Slovenije,

2.      nepreklicne garancije prvovrstnih bank na prvi poziv,

3.      prvovrstni dolžniški vrednostni papirji bank, s katerimi se trguje na finančnih trgih,

4.      jamstva Republike Slovenije,

5.      bančne vloge, za katere obstaja s pogodbo določena obveznost, da se uporabi za poplačilo terjatve,

6.      zastava nepremičnin,

7.      zavarovanje pri zavarovalnici,

8.      poroštvo,

9.      zastava vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,

10.   zastava premičnin,

11.   po posebnem predhodnem dogovoru z javnim skladom tudi z drugim ustreznim instrumentom zavarovanja, ki nudi zadostno zavarovanje za izpolnitev dolžnikovih obveznosti.

Posojila do 2 mio SIT investitor praviloma zavaruje pri zavarovalnici. Posojila nad 2 mio SIT investitor praviloma zavaruje z drugimi instrumenti zavarovanja.

V primeru uporabe instrumenta zavarovanja, naštetega pod točko 5 iz prvega odstavka, mora biti razmerje med posojilom in zneskom bančne vloge najmanj 1: 1,2.

V primeru uporabe instrumenta zavarovanja, naštetega pod točko 6., 9. in 10. iz prvega odstavka, mora biti razmerje med posojilom in vrednostjo zavarovanj najmanj 1: 1,5. Dokaz o vrednosti zavarovanj mora na svoje stroške predložiti prosilec. O ustreznosti zavarovanj odloča izključno sklad. Zavarovanje mora biti veljavno še najmanj dva meseca po zapadlosti zadnjega obroka.

Pred koriščenjem odobrenega posojila je kreditojemalec dolžan nepremičnino ali premičnino, vzeto v zavarovanje, zavarovati proti požaru in drugim nevarnostim za stvarno vrednost, zavarovalno polico pa vinkulirati v korist javnega sklada in tako zavarovanje obnavljati vse do popolnega odplačila posojila.

V. POSEBNI POGOJI PRI DODELITVI JAMSTEV

22. člen

Posamezno jamstvo se lahko izda v višini do 80% obveznosti iz sklenjene ali bodoče kreditne pogodbe. V primeru, da prosilec z banko še ni sklenil kreditne pogodbe, izda javni sklad pogojno jamstvo, ki se po sklenitvi kreditne pogodbe v primeru, da ta vsebuje določila iz teh pogojev nadomesti s pravim jamstvom.

23. člen

Kreditna pogodba praviloma ne sme vsebovati klavzule o pravici odstopa posojilodajalca (banke) od pogodbe in takojšnji zapadlosti celotnega kredita v vračilo v primeru, da posojilojemalec (prosilec) ne plača katerega od zapadlih obrokov. Odstop od pogodbe je možen samo v primeru izrecnega pisnega soglasja javnega sklada.

Pogoji kreditne pogodbe ne smejo odstopati od povprečne ravni pogojev, ki v času dodeljevanja jamstva veljajo v Republiki Sloveniji za ustrezno kategorijo posojilojemalca (prosilca) in namene za katere je bil kredit dan.

24. člen

Jamstvo ima pravno naravo subsidiarnega poroštva pri čemer javni sklad jamči izključno in samo za odplačevanje kredita v višini odobrenega jamstva v skladu z določili 22. člena tega akta ali delnega zneska kredita, vključno s pogodbenimi obrestmi, ki se odplačuje po amortizacijskem načrtu (jamstvo za plačilo vseh ali posameznih obrokov vračila kredita v primeru delnega jamstva).

25. člen

Prosilec mora pred podelitvijo jamstva javnega sklada z njim skleniti posebno jamstveno oziroma poroštveno pogodbo. Pogoj za sklenitev pogodbe je predložitev ustreznih instrumentov zavarovanja za morebitne obveznosti javnega sklada iz danega jamstva, na način kot ga opredeljuje 21. člen tega akta.

VI. KAPITALSKO VLAGANJE V LASTNINSKE DELEŽE PRAVNIH OSEB

26. člen

Kapitalsko vlaganje je kapitalska udeležba javnega sklada v lastniški strukturi pravnih oseb z zagotovitvijo deleža javnega sklada v osnovnem kapitalu družbe v fazi ustanovitve družbe ali z naknadnim vstopom v lastniško strukturo pravne osebe.

Javni sklad lahko pridobiva kapitalske ali ustanovitvene deleže v:

-        gospodarskih družbah,

-        zadrugah,

-        neprofitnih organizacijah,

-        drugih skladih.

Pri postopku pridobivanja, upravljanja in odprodaje kapitalskih deležev se upoštevajo določila pravilnika o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter regionalnih razvojnih spodbud samoupravnim lokalnim skupnostim in regionalnim razvojnim agencijam (Uradni list RS, št. 108/02 in 59/03) razen 14. in 15. člena omenjenega pravilnika, ki opredeljuje merila za izbor projektov in postopek dodeljevanja pomoči, kjer se upoštevajo določila splošnih pogojev poslovanja javnega sklada.

27. člen

Javni sklad pridobiva kapitalske deleže na podlagi javnega razpisa ali posebnega sklepa Vlade Republike Slovenije.

28. člen

Dodeljevanje spodbud v obliki kapitalskih vložkov je možno pod pogojem, da:

1.      je lastniška struktura pravne osebe jasno razvidna iz njenega ustanovitvenega akta;

2.      je udeležba kapitala javnega sklada v osnovnem kapitalu pravne osebe časovno omejena in je določen način izstopa javnega sklada iz lastniške strukture z možnostjo konverzije vložka v terjatev;

3.      ima javni sklad zagotovljene prednostne pravice v primeru likvidacije pravne osebe;

4.      je udeležba pri upravljanju pravne osebe najmanj sorazmerna z deležem javnega sklada v njenem osnovnem kapitalu.

29. člen

Javni sklad si lahko s pogodbo zagotovi pravico ugovora pri nekaterih ključnih odločitvah v primerih:

-        dokapitalizacije pravne osebe;

-        zmanjšanja osnovnega kapitala pravne osebe;

-        statusnih spremembah pravne osebe;

-        uvedbi stečajnega in likvidacijskega postopka;

-         pri drugih, za pravno osebo pomembnih odločitvah.

VII. VLOGE IN PROŠNJE ZA SPREMINJANJE POGOJEV PRI ŽE DODELJENIH SPODBUDAH

30. člen

Uprava javnega sklada odloča o vlogah za spreminjanje posojilnih pogojev, ki se nanašajo na:

-        dobo za odplačilo posojila;

-        začasen odlog plačila obveznosti;

-        moratorij na odplačevanje;

-        odpis zamudnih obresti.

Spremembe ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v 20. členu tega akta.

31. člen

Uprava javnega sklada odloča tudi o prenovi pogodb v primerih, ko:

-        banka upnica vnovči garancijo izdano s strani javnega sklada in je s tem izkazan medsebojni interes,

-        posojilojemalec prenese v soglasju z javnim skladom posojilne obveznosti na tretjo osebo in le-ta postane stranka v posojilni pogodbi.

Uprava javnega sklada mora za prenovo pogodb pridobiti soglasje Nadzornega sveta javnega sklada, če je znesek iz pogodbe večji od 50 mio SIT.

32. člen

Pri odločanju o ostalih pisnih vlogah prispelih na javni sklad, ki imajo značaj zahteve do javnega sklada in se ne nanaša na razpisni postopek, uprava javnega sklada izdaja odločbe v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in 70/00).

33. člen

Ne glede na določbe 31. člena uprava javnega sklada pripravi predlog za odločanje na Nadzornem svetu javnega sklada o naslednjih zadevah:

-        o delnem ali celotnem odpisu glavnice,

-        o odpisu rednih obresti,

-        o spremembi višine obrestne mere,

-        o konverziji kreditnih obveznosti v kapitalske deleže.

34. člen

Pri spreminjanju pogojev že dodeljenih spodbud, opredeljenem v okviru 30., 31., 32 in 33. člena tega akta, mora javni sklad zagotoviti da:

1.      Skupna višina dodeljene pomoči po spremembi pogojev ne presega najvišje dovoljene intenzivnosti državnih pomoči za posamezen namen državne pomoči v skladu s 5. in 7. členom tega akta oziroma s predpisi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki urejujejo dodeljevanje sredstev za ta namen. Javni sklad prav tako zagotavlja pregled nad dodeljenimi državnimi pomočmi na podlagi izjave prosilca o že prejetih sredstvih državnih pomoči.

2.      Ne gre za spremembo namena državne pomoči. V primeru, da gre za spremembo namena državne pomoči, in v primerih, ko gre za spreminjanje pogojev dodeljevanja pomoči velikim podjetjem, je pred spremembo pogojev dodeljevanja spodbud potrebna predhodna priglasitev Sektorju za državne pomoči.

Javni sklad letno poroča o dodeljenih državnih pomočeh in o spremembi pogojev že dodeljenih državnih pomoči Sektorju za državne pomoči.

VIII. ARHIVIRANJE IN POSLOVNA TAJNOST

35. člen

Javni sklad vodi evidence vseh dodeljenih sredstev in drugega poslovanja javnega sklada ter arhive vseh predloženih in izdanih listin.

Javni sklad mora zagotoviti računalniško podporo za spremljanje evidenc in arhivov iz prejšnjega odstavka.

Vsi podatki o delu javnega sklada, ki jih ta ne nameni za sporočilo javnosti, so poslovna tajnost.

IX. OBVEŠČANJE JAVNOSTI

36. člen

Sporočila posreduje javnosti predsednik uprave ali njegov namestnik.

Poslovni in finančni načrt javnega sklada za tekoče leto, letno poročilo, razpise ter podatke o rezultatih razpisov je javni sklad dolžan objaviti na svojih spletnih straneh.

Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 45/02) vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:

»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen

Z dnem uveljavitve teh splošnih pogojev prenehajo veljati Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 81/01).

38. člen

Javni razpisi pričeti pred uveljavitvijo teh splošnih pogojev, se nadaljujejo in končajo pod pogoji, določenimi s Splošnimi pogoji poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 81/01).

39. člen

Ti splošni pogoji poslovanja javnega sklada začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 58/03) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»2. člen

Te spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 85/03) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»3. člen

Te spremembe in dopolnitve splošnih pogojev začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 44/04) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»18. člen

Te spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja javnega sklada začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Spremembe in dopolnitve splošnih pogojev poslovanja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (Uradni list RS, št. 117/04) vsebujejo naslednjo končno določbo:

»4. člen

Te spremembe in dopolnitve Splošnih pogojev poslovanja javnega sklada začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.