Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Državnopravopranilskega reda obsega:
-
Državnopravobranilski red (Uradni list RS, št.
90/02 z dne 24. 10. 2002),
-
Spremembe in dopolnitve Državnopravobranilskega
reda (Uradni list RS, št. 57/11 z dne 15. 7. 2011).
DRŽAVNOPRAVOBRANILSKI RED
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNI DEL
1. Uvodne določbe
1. člen
Državnopravobranilski red (v nadaljnjem
besedilu: DPR) ureja:
-
notranjo organizacijo dela,
-
pisarniško poslovanje,
-
ravnanje z listinami in gradivom zaupne narave,
-
način vodenja in izkazovanja statističnih
podatkov o delu Državnega pravobranilstva.
Z DPR se v skladu s predpisi, ki urejajo
varstvo osebnih podatkov, določajo postopki in ukrepi za varovanje osebnih
podatkov.
Z urejanjem pisarniškega poslovanja se določajo:
-
ravnanje z vlogami in pisanji,
-
vrste vpisnikov,
-
podatki, ki se vpisujejo v vpisnike,
-
način vodenja vpisnikov,
-
način poslovanja s spisi.
Določbe DPR se, če tega ne urejajo drugače
posebni predpisi, uporabljajo pri poslovanju:
-
v pravdnih zadevah,
-
v nepravdnih zadevah,
-
v izvršilnih zadevah,
-
v upravnih zadevah,
-
v upravnih sporih,
-
v zadevah zastopanja pred tujimi in
mednarodnimi sodišči,
-
pri finančnoračunovodskem poslovanju,
-
pri notranji reviziji,
-
pri pisarniškem poslovanju.
2. člen
Pravobranilec po tem DPR je tako generalni
državni pravobranilec, namestnik generalnega državnega pravobranilca, državni
pravobranilec in pomočnik državnega pravobranilca, če iz posamezne določbe ne
izhaja, da gre le za enega izmed njih.
3. člen
Pravobranilsko osebje je:
-
generalni sekretar Državnega pravobranilstva,
-
višji strokovni sodelavci in strokovni
sodelavci (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavci),
-
vodja razvoja projektant,
-
vodja skupne finančnoračunovodske službe,
-
upravno-tehnični delavci,
-
drugi delavci na Državnem pravobranilstvu.
4. člen
Generalni državni pravobranilec:
-
zagotavlja izvajanje DPR,
-
razlaga DPR,
-
izdaja odredbe,
-
daje navodila za izvajanje DPR.
Ministrstvo za pravosodje nadzoruje
opravljanje zadev pravobranilske uprave, tako da od generalnega državnega
pravobranilca zahteva poročilo o izvajanju državnopravobranilske uprave. Na
podlagi take zahteve lahko generalni državni pravobranilec po potrebi pridobi
potrebne podatke od pravobranilca oziroma druge pravobranilske osebe.
5. člen
Če z DPR ni drugače določeno, se za
pisarniško poslovanje Državnega pravobranilstva smiselno uporabljata Uredba o
poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom1 in Navodilo za izvajanje uredbe o poslovanju organov javne uprave
z dokumentarnim gradivom2.
2. Zagotavljanje javnosti dela
6. člen
Državno pravobranilstvo obvešča javnost o
svojem delu ter o mnenjih in stališčih, ki zadevajo javnost:
-
z obvestili za javnost,
-
v sredstvih javnega obveščanja, publikacijah in
glasilih,
-
na tiskovnih konferencah,
-
na drug ustrezen način.
Pri obveščanju javnosti na način iz prvega
odstavka tega člena Državno pravobranilstvo ravna v skladu z določbami, ki
urejajo tajnost postopkov oziroma njihovih posameznih delov. Vsako obvestilo
mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese
strank ter drugih udeležencev v postopku.
Za spremljanje sredstev javnega obveščanja
in obveščanje javnosti skrbi generalni državni pravobranilec oziroma oseba, ki
jo za to pooblasti.
7. člen
Osebe, ki izkažejo, da potrebujejo podatke
o delu Državnega pravobranilstva zaradi izdelave diplomske, magistrske ali
doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela Državnega
pravobranilstva, lahko pogledajo v posamezen zaključen spis na podlagi pisnega
dovoljenja generalnega državnega pravobranilca.
Osebe iz prvega odstavka tega člena lahko
zaradi zbiranja in obdelave statističnih podatkov z dovoljenjem generalnega
državnega pravobranilca pogledajo tudi računalniški izpis ustreznega vpisnika.
Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ji
je dovoljen pogled v spis in računalniški izpis, mora vnaprej podpisati izjavo
o varovanju osebnih podatkov ter o varovanju ugleda, zasebnosti in poslovnih
interesov strank ter drugih udeležencev v postopku.
3. Varovanje tajnosti in varovanje osebnih
podatkov
a) Opredelitev tajnosti podatkov in varstva
osebnih podatkov
8. člen
Pravobranilci in pravobranilsko osebje so
dolžni varovati kot tajne vse podatke, za katere je v skladu z zakonom ali na
njegovi podlagi izdanim predpisom določeno, da so tajni, oziroma podatke, za
katere je tako določeno z akti Državnega pravobranilstva.
Dostop do tajnih podatkov imajo samo
pravobranilci in pravobranilsko osebje, ki podatke potrebujejo pri opravljanju
svojih dolžnosti.
9. člen
Pravobranilsko osebje v javnosti ne sme
izražati svojega mnenja o zadevah, ki jih rešuje Državno pravobranilstvo.
10. člen
Način ravnanja z listinami, ki jih prejme
Državno pravobranilstvo in na katerih je oznaka tajnosti, je enak ne glede na
stopnjo tajnosti.
Državno pravobranilstvo ne sme spreminjati
označb tajnosti, ki jih določijo drugi državni organi ali pravne osebe, ki
Državnemu pravobranilstvu predložijo listine z oznako tajnosti.
Listine iz prvega odstavka tega člena se
hranijo v železni blagajni in se ne razmnožujejo, razen ob izrecnem pisnem
soglasju ali pisnem dovoljenju stranke.
Pravobranilec ali strokovni sodelavec lahko
v zvezi z zadevo, ki mu je dodeljena v obravnavo, prevzame na vpogled listine z
oznako tajnosti, tako da vpogled opravi v svoji pisarni, vendar mora listine,
preden zapusti prostore Državnega pravobranilstva, vrniti v železno blagajno.
Ključ železne blagajne hrani vodja urada
predstojnika oziroma vodja urada zunanjega oddelka. Pravobranilec, ki zadevo
obravnava, in generalni državni pravobranilec lahko vpogledata v listine z
oznako tajnosti, kadar koli je to potrebno, vsi vpogledi drugih pravobranilcev
pa se pisno evidentirajo v pomožni knjigi Evidenca o vpogledih v listine, obr.
DP št. 35.
11. člen
Podatki, ki se nanašajo na delo Državnega
pravobranilstva ali so v zvezi z njegovim delom in so tako pomembni, da bi z
njihovim razkritjem nastale ali bi lahko nastale škodljive posledice za
izvajanje pristojnosti Državnega pravobranilstva, se določijo kot tajni in
glede na namen označijo s stopnjo tajnosti“zaupno“ ali “interno“.
Generalni državni pravobranilec z aktom
določi stopnjo in trajanje tajnosti posameznih podatkov.
Z osebnimi podatki se glede na njihovo
vsebino ravna kot s tajnimi podatki. Stopnjo tajnosti zbirk osebnih podatkov
določi generalni državni pravobranilec. Zbirke podatkov, ki se vodijo v skladu
z zakonom, se varujejo s stopnjo tajnosti“zaupno“.
Osebni podatki o pravobranilcih in
pravobranilskem osebju se hranijo kot tajni v personalnih mapah v posebni
blagajni, do katere imata dostop samo generalni sekretar Državnega
pravobranilstva in druga pooblaščena pravobranilska oseba.
Personalno mapo lahko generalni sekretar
oziroma pooblaščena pravobranilska oseba predloži le generalnemu državnemu
pravobranilcu ali namestniku generalnega državnega pravobranilca na njuno
zahtevo.
Personalna mapa se lahko predloži
zaposlenemu na vpogled kadar koli na njegovo zahtevo.
Pravobranilska oseba, pooblaščena za hrambo
personalnih map, hrani na enak način prijave, s katerimi se posamezniki
prijavijo na razpisano oziroma objavljeno prosto mesto.
12. člen
Dajanje in pregled podatkov v spisu z
oznako tajnosti dovoljuje generalni državni pravobranilec oziroma drug delavec,
ki ga za to pooblasti generalni državni pravobranilec.
b) Varovanje prostorov in računalniške
opreme
13. člen
Prostori, v katerih so žigi, pečati in
štampiljke, sredstva, na katerih so zapisani ali posneti zaupni ali osebni
podatki, strojna in programska oprema (v nadaljevanju: varovani prostori), se
varujejo z organizacijskimi, fizičnimi, tehničnimi in programskimi ukrepi, ki
nepooblaščenim osebam onemogočajo dostop do podatkov.
14. člen
Zunaj delovnega časa oziroma v času, ko
pravobranilci in pravobranilsko osebje niso prisotni, mora biti strojna in
programska oprema zaklenjena, računalniki izklopljeni ter fizično ali
programsko zaklenjeni.
15. člen
S pečati, žigi in štampiljkami Državnega
pravobranilstva in drugimi pripomočki, s katerimi bi bilo mogoče ponarediti
dokumente, se ravna kot s tajnimi podatki.
Pečati in žigi Državnega pravobranilstva so
oštevilčeni z zaporednimi številkami od 1 (ena) dalje.
Odredba generalnega državnega pravobranilca
o tem, katerim pravobranilskim osebam je poverjeno hranjenje pečata, žiga ali
štampiljke z ustrezno številko, se hrani v železni blagajni, v kateri se
hranijo listine z oznako tajnosti. Odredbi je priložen seznam odtisov pečatov,
žigov in štampiljk s podpisi pravobranilskih oseb, ki so jih prevzele.
16. člen
Vzdrževanje in popravila računalniške in
druge informacijske opreme so dovoljena samo z vednostjo pooblaščene
pravobranilske osebe, izvajajo pa jih lahko samo pooblaščeni servisi in
vzdrževalci, ki imajo sklenjeno pogodbo z Ministrstvom za pravosodje.
17. člen
Vzdrževalci prostorov, strojne in
programske opreme ter obiskovalci se smejo v varovanih prostorih zadrževati
samo z vednostjo pooblaščene osebe. V prostorih, v katerih sta nameščena mrežni
strežnik in vozlišče komunikacijske računalniške opreme, pa se smejo
vzdrževalci prostorov, strojne in programske opreme zadrževati samo ob
prisotnosti pooblaščene osebe.
c) Varovanje sistemske in namenske
programske opreme ter podatkov, ki se obdelujejo z računalniško opremo
18. člen
Dostop do programske opreme se varuje tako,
da dovoljuje dostop samo za to vnaprej določenemu pravobranilskemu osebju
oziroma pooblaščenemu delavcu pravne osebe ali pooblaščeni fizični osebi, ki v
skladu s pogodbo opravlja dogovorjene storitve.
19. člen
Popravljanje, spreminjanje in dopolnjevanje
sistemske in namenske programske opreme je dovoljeno samo na podlagi dovoljenja
generalnega državnega pravobranilca, izvajajo pa jih lahko samo pooblaščena
pravobranilska oseba, pooblaščeni serviserji in pooblaščene fizične osebe ali
pooblaščeni delavci pravne osebe, ki imajo sklenjeno ustrezno pogodbo.
Izvajalci morajo spremembe in dopolnitve sistemske in namenske programske
opreme dokumentirati.
Namenska programska oprema se shranjuje in
varuje na enak način kot osebni podatki.
20. člen
Vsi programi in podatki, ki so lokalno na
delovnih postajah in mrežnih strežnikih, so stalno zaščiteni s protivirusnimi
programi. Protivirusni programi se mesečno dopolnjujejo.
21. člen
Dostop do podatkov s pomočjo namenske programske
opreme se varuje s sistemom gesel za avtorizacijo in prepoznavo uporabnikov
programov in podatkov. Generalni državni pravobranilec določi način
dodeljevanja, hranjenja in spreminjanja gesel.
Vsa gesla in postopki, ki se uporabljajo za
vstop v mrežo osebnih računalnikov in njeno upravljanje, upravljanje
elektronske pošte in namenskih programov, se hranijo v zapečatenih ovojnicah v
železni blagajni in se varujejo kot tajni podatki s stopnjo “zaupno“. Uporabijo
se samo v izrednih okoliščinah oziroma nujnih primerih. Vsaka uporaba vsebine
zapečatenih ovojnic se dokumentira. Po vsaki takšni uporabi se določi novo
geslo.
22. člen
Zaradi ponovne vzpostavitve računalniškega
sistema ob okvarah in drugih izjemnih primerih se zagotavlja redna izdelava
kopij vsebine mrežnega strežnika in lokalnih postaj, če so na njih podatki.
Kopije iz prvega odstavka tega člena se
hranijo na za to določenih mestih, ki morajo biti ognjevzdržna, zavarovana pred
poplavami in elektromagnetnim motnjami, v okviru predpisan klimatskih pogojev
ter zaklenjena.
23. člen
Tajne in osebne podatke je dovoljeno
prenašati z informacijskimi, telekomunikacijskimi in drugimi sredstvi le po
postopkih, ki nepooblaščenim osebam preprečujejo prilaščanje, uničenje ali
spreminjanje podatkov ter neupravičeno seznanjanje z njihovo vsebino.
24. člen
Opis zbirk osebnih podatkov, katerih
upravljavec je Državno pravobranilstvo, se vodi v katalogu podatkov v skladu z
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Državno pravobranilstvo mora o vsakem
primeru dajanja osebnih podatkov voditi evidenco:
-
kateri osebni podatki, kdaj in kako so bili
dani,
-
kdo je sodeloval pri dajanju osebnih podatkov
in
-
kdo je odredil (ime, priimek in funkcija
odredbodajalca), da se dajo osebni podatki.
25. člen
Po poteku roka arhiviranja se podatki
zbrišejo.
Za brisanje podatkov z računalniških
nosilnih sredstev se uporabi takšna metoda brisanja, ki onemogoča ponovno
vzpostavitev vseh ali dela zbrisanih podatkov. Podatki na listinah ali drugih
oblikah evidence klasičnih nosilnih sredstev se uničijo na način, ki onemogoča
razpoznavanje njihove vsebine.
Na način iz prejšnjega odstavka je treba
uničiti tudi vse pomožno gradivo. Prepovedano je odmetavati sredstva, ki
vsebujejo osebne ali tajne podatke, v koše za smeti.
č) Odgovornost za varovanje tajnosti in
varstvo osebnih podatkov
26. člen
Vsak, ki se pri opravljanju dela na
Državnem pravobranilstvu seznani s tajnimi ali osebnimi podatki, mora izvajati
predpisane postopke in ukrepe za varstvo in zavarovanje podatkov.
Obveznost varovanja tajnih in osebnih
podatkov ne preneha s prenehanjem funkcije oziroma s prenehanjem delovnega
razmerja.
27. člen
Ob izginitvi ali nepooblaščenem izročanju
oziroma sporočanju zaupnih in strogo zaupnih podatkov mora generalni državni
pravobranilec ali državni pravobranilec, ki ga določi generalni državni
pravobranilec, takoj odrediti začetek postopka ugotavljanja okoliščin izdajanja
tajnosti teh podatkov skladno z veljavnimi predpisi o varovanju tajnih podatkov
in o tem obvestiti državne organe.
28. člen
Kršitev varovanja tajnosti in kršitev
varovanja osebnih podatkov sta hujši kršitvi delovne dolžnosti, za kateri je
pravobranilsko osebje disciplinsko odgovorno v skladu z zakonom, ki ureja
odgovornost zaposlenih v državnih organih.
4. Sedež, prostori, oprema
29. člen
Državno pravobranilstvo posluje na sedežu v
Ljubljani in na zunanjih oddelkih v Celju, Kopru, Kranju, Mariboru, Murski
Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju.
30. člen
Ob vhodu v zgradbo, v katerih ima Državno
pravobranilstvo svoje prostore, mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla
velikosti 60 x 40 cm s to vsebino: na vrhu je grb Republike Slovenije, nato
napis Republika Slovenija, pod njim pa ime Državno pravobranilstvo in pri
zunanjih oddelkih tudi ime zunanjega oddelka.
31. člen
V prostorih, v katerih posluje Državno
pravobranilstvo,se uporablja hišni red, ki ga določi lastnik zgradbe oziroma
upravitelj. Za posamezne prostore lahko generalni državni pravobranilec izda
interni hišni red.
32. člen
Na vhodnih vratih v prostore mora biti na
vidnem mestu pritrjena pravokotna plošča z označbo Republika Slovenija, Državno
pravobranilstvo.
Na vhodnih vratih v prostore urada
predstojnika mora biti pritrjena posebna pravokotna ploščica z označbo Urad
predstojnika z njegovim imenom in priimkom ter označbo generalni državni
pravobranilec.
Na vhodnih vratih v posamezne prostore, v
katerih delajo državni pravobranilci oziroma pomočniki državnega pravobranilca,
mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom ter označbo
državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca.
Na drugih vhodnih vratih se pritrdijo ploščice
z napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v
prostoru, kot npr.: generalni sekretar Državnega pravobranilstva, vodja razvoja
projektant, vodja skupne finančnoračunovodske službe, višji oziroma strokovni
sodelavec, pravdna pisarna, nepravdna pisarna, strojepisnica, vložišče ipd., z
imeni in priimki oseb, ki delajo v pisarni.
Vsi poslovni prostori so oštevilčeni.
33. člen
Na dvojezičnih območjih so vsi napisi tudi
v italijanskem oziroma madžarskem jeziku.
34. člen
V uradu generalnega državnega pravobranilca
in v uradih zunanjih oddelkov je nameščen grb Republike Slovenije.
35. člen
Zgradbe, v katerih poslujejo sedež in
zunanji oddelki Državnega
pravobranilstva, so v času, ki ga določi generalni državni pravobranilec, fizično
varovane s prisotnostjo varnostnika in tehničnimi sredstvi.
Če v zgradbi, v kateri ima Državno
pravobranilstvo svoje prostore, varnostna služba ni organizirana, mora imeti
Državno pravobranilstvo za zagotovitev varnosti pravobranilcev in
pravobranilskega osebja ter nemotenega poslovanja Državnega pravobranilstva
organizirano lastno varnostno službo oziroma mora biti varovanje zagotovljeno z
ustreznimi tehničnimi sredstvi.
36. člen
Obiskovalci Državnega pravobranilstva se na
sedežu in na zunanjih oddelkih ob vstopu izkažejo z osebnim dokumentom.
Obiskovalec mora varnostniku povedati, h komu je namenjen. Če osebe, h kateri
je namenjen, ni v prostorih Državnega pravobranilstva, obiskovalec pa želi
opraviti razgovor, varnostnik pokliče urad predstojnika oziroma urad zunanjega
oddelka, da generalni državni pravobranilec oziroma njegov namestnik ali vodja
zunanjega oddelka določi, kdo bo sprejel obiskovalca.
Obiskovalca, ki mu je bil dovoljen vstop,
varnostnik vpiše na seznam, ki se vodi dnevno. Seznami se hranijo dvanajst
mesecev, nato pa se uničijo.
Varnostnik obvesti osebo, h kateri je
namenjen obiskovalec, da ga sprejme pri vhodnih vratih v poslovne prostore
Državnega pravobranilstva.
Za vstop v prostore Državnega
pravobranilstva, katerih varovanje je zagotovljeno le z ustreznimi tehničnimi
sredstvi, generalni državni pravobranilec določi podrobnejša navodila za vstop
obiskovalcev.
37. člen
Pravobranilcem in generalnemu sekretarju
Državnega pravobranilstva sta dovoljena vstop v prostore Državnega
pravobranilstva in zadrževanje v njih ob vsakem času.
Pravobranilskemu osebju sta dovoljena vstop
v prostore Državnega pravobranilstva in zadrževanje v njih vsak delavnik ves čas,
ko je prisoten varnostnik. Zunaj tega časa potrebuje pravobranilsko osebje za
vstop v prostore Državnega pravobranilstva dovoljenje generalnega državnega
pravobranilca.
II. ORGANIZACIJA DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
1. Uvodne določbe
38. člen
Z organizacijo Državnega pravobranilstva se
zagotavljajo pogoji za zakonito, strokovno pravilno, pravočasno in učinkovito
izvajanje državnopravobranilske funkcije in neposredna odgovornost vsake
pravobranilske osebe za njeno delo na Državnem pravobranilstvu.
O organizaciji Državnega pravobranilstva
odloča generalni državni pravobranilec z odredbami in navodili v skladu z
zakonom in DPR.
Splošna pisna navodila, odredbe, zapisniki,
obvestila in druge informacije se objavljajo na interni spletni strani –
intranetu.
39. člen
Ob razporeditvi so pravobranilec, višji in
strokovni sodelavec ter posamezna pravobranilska oseba označeni s šifro. Šifra
je sestavljena iz štirih mest. Prvi dve mesti sta označeni črkovno, in sicer
prvo mesto označuje sedež oziroma zunanji oddelek; drugo mesto označuje funkcijo,
in sicer za pravobranilca oznaka 0, pomočnika oznaka P, višjega strokovnega
sodelavca oznaka V, strokovnega sodelavca oznaka S; zadnji dve mesti pa sta
številčni in označujeta številko zasedbe funkcije oziroma delovnega mesta. Za
drugo pravobranilsko osebje je šifra na zadnjih treh mestih sestavljena iz
okrajšave delovnega mesta.
40. člen
Ob nastopu funkcije oziroma dela na
Državnem pravobranilstvu generalni državni pravobranilec z odredbo določi
pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu namestnika. Generalni državni
pravobranilec po potrebi spremeni nadomeščanje z odredbo.
41. člen
Generalni državni pravobranilec nadzoruje
zakonitost, strokovno pravilnost in pravočasnost poslovanja Državnega
pravobranilstva.
Generalni državni pravobranilec lahko zaradi
zagotovitve nemotenega dela na zunanjem oddelku s pisno odredbo na ta oddelek
začasno prerazporedi pravobranilca s sedeža ali zunanjega oddelka.
42. člen
Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega
opravljanja zadev z delovnega področja Državnega pravobranilstva, sprejemanja
pravnih stališč do posameznih pravnih vprašanj, pridobivanja mnenja o razporedu
del, usklajevanju dela posameznih zunanjih ali notranjih oddelkov, izboljšanju
metode dela, strokovnem izpopolnjevanju in drugih vprašanjih, ki so pomembna za
delo Državnega pravobranilstva,sklicujegeneralni državni pravobranilec ožji
alirazširjeni kolegij ter sestanke enega, več ali vseh oddelkov oziroma drugih
organizacijskih enot inimenuje stalne ali občasne delovne skupine.
Sestanke zunanjega oziroma notranjega
oddelka lahko sklicuje poleg generalnega državnega pravobranilca tudi vodja
oddelka.
Generalni državni pravobranilec lahko
pravobranilcu ali pravobranilski osebi zaupa obdelavo posameznih vprašanj glede
uporabe posameznih predpisov, pravnomočno zaključenih postopkov ali osnutka
zakonov, ki jih sprejema zakonodajna ali izvršilna oblast, zato da bi se ta
vprašanja obravnavala na sestanku državnih pravobranilcev, po potrebi pa tudi
na sestanku vseh zaposlenih na Državnem pravobranilstvu.
43. člen
Ožji kolegij obravnava najnujnejše zadeve,
ki se nanašajo na poslovanje Državnega pravobranilstva, kadar ni mogoče oziroma
ni treba sklicati širšega kolegija. Ožji kolegij sestavljajo generalni državni pravobranilec, namestnik
generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelkov na sedežu in generalni
sekretar Državnega pravobranilstva.
Razširjeni kolegij obravnava zadeve s področja
poslovanja Državnega pravobranilstva. Razširjeni kolegij sestavljajo člani ožjega kolegija in vodje
zunanjih oddelkov.
Pobudo za sprejem ali spremembo že
sprejetega pravnega stališča
lahko da vsak pravobranilec neposredno ali po vodji oddelka. Pravna stališča se
sprejemajo z večino glasov navzočih državnih pravobranilcev.
Državno pravobranilstvo sprejema pravna
stališča do posameznih pravnih vprašanj, ki se kažejo pri delu Državnega
pravobranilstva, na ožjih in razširjenih kolegijih ter delovnih sestankih
notranjih oddelkov. O pravnih stališčih, sprejetih na notranjih oddelkih, vodja
oddelka obvesti generalnega državnega pravobranilca, njegovega namestnika, vse
pravobranilce in strokovne sodelavce. O pravnih stališčih, sprejetih na ožjem
ali razširjenem kolegiju, generalni državni pravobranilec obvesti vse
pravobranilce in strokovne sodelavce.
Zaradi zagotavljanja usklajenega dela, enotne
prakse pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni državni
pravobranilec po predhodnem sestanku z državnimi pravobranilci izda obvezno
splošno pisno navodilo za ravnanje pravobranilcev.
44. člen
Državno pravobranilstvo ima:
-
pravobranilsko upravo,
-
zunanje oddelke,
-
notranje oddelke na sedežu.
2. Pravobranilska uprava
45. člen
Pravobranilska uprava se deli na manjše
enote:
-
urad predstojnika,
-
urad zunanjega oddelka.
Organizacija pisarniškega dela na Državnem
pravobranilstvu mora ustrezati vsebini, obsegu in zahtevnosti opravil, ki
sodijo v pisarniško-tehnično delo.
V uradu predstojnika so glede na značilnosti
dela organizirane za posamezne vrste pisarniškega ali tehničnega dela posebne
organizacijske enote, kot so: splošna kadrovska služba, skupna finančnoračunovodska
služba, služba za informatiko in druge manjše enote – pisarna
vpisniško-evidenčne službe, sprejem in odprava pisanj, arhiv, strojepisnica,
ekonomat, priročna strokovna knjižnica in podobne.
V uradu zunanjega oddelka se po potrebi
organizirajo organizacijske enote, navedene v tretjem odstavku tega člena.
Delo pravobranilskih pisarn spremlja
svetovalec za državnopravobranilsko upravo in s svojimi ugotovitvami seznanja
generalnega državnega pravobranilca.
3. Pravobranilski oddelki
46. člen
Generalni državni pravobranilec oblikuje z
letnim razporedom dela notranji oddelek, kadar pri zadevah z enega ali več
posameznih pravnih področij delajo najmanj trije državni pravobranilci.
Notranji oddelek vodi vodja notranjega
oddelka. Vodja tega oddelka se določi z letnim razporedom dela.
47. člen
Državni pravobranilec – vodja notranjega
oddelka:
-
zagotavlja izvajanje DPR na oddelku,
-
zagotavlja tekoče in strokovno delo na oddelku,
-
zagotavlja racionalno in enakomerno delitev
zadev v skladu z vnaprej določenimi pravili o dodeljevanju zadev,
-
spremlja pravno problematiko oddelka in o njej
poroča generalnemu državnemu pravobranilcu,
-
skrbi za redno in pravočasno opravljanje zadev
na oddelku,
-
je odgovoren za delo strokovnih sodelavcev,
-
opravlja druge zadeve, za katere ga v skladu s
tem redom pisno pooblasti generalni državni pravobranilec.
48. člen
Zunanji oddelek vodi vodja zunanjega
oddelka, ki je določen z letnim razporedom dela.
Vodja zunanjega oddelka opravlja dela iz
prvega odstavka 47. člena. Vodja zunanjega oddelka je dolžan izdelati predlog
izrabe dopustov in ga najpozneje do 1. marca v tekočem letu predložiti
generalnemu državnemu pravobranilcu.
49. člen
Vodje notranjih in zunanjih oddelkov
pripravijo ob koncu koledarskega leta letno poročilo o delu oddelka (24. člen
Zakona o Državnem pravobranilstvu) ter ga vročijo generalnemu državnemu
pravobranilcu najpozneje do 31. januarja naslednjega leta.
III. POSLOVANJE DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA
1. Delovni in poslovni čas
50. člen
Poslovni čas Državnega pravobranilstva je
od ponedeljka do četrtka 8. do 16. urein v petek od 8. do 15. ure.
Delovni čas Državnega pravobranilstva je od
ponedeljka do četrtka od 7.45 do 16. ure in v petek od 8. do 15. ure.
Nujne zadeve in tudi začete obravnave,
naroki oziroma ogledi, katerih preložitev bi povzročila večje stroške ali zavlačevanje
postopka, se dokončajo ne glede na trajanje delovnega časa.
Generalni državni pravobranilec lahko določi
posameznemu delavcu drugačen razpored delovnega časa, če to zahteva ali dopušča nemoteno opravljanje dela
Državnega pravobranilstva.
2. Dopusti in druge odsotnosti ter dežurstva
51. člen
Dolžino letnega in izrednega dopusta za
pravobranilce določi generalni državni pravobranilec na podlagi Pravilnika o
kriterijih za določitev dolžine rednega, izrednega in študijskega dopusta, za
pravobranilsko osebje pa na podlagi zakona in kolektivne pogodbe.
52. člen
Za Državno pravobranilstvo veljajo sodne počitnice,
ki trajajo od 15. julija do 15. avgusta.
Pravobranilci in pravobranilsko osebje
morajo pretežni del letnega dopusta izrabiti med sodnimi počitnicami.
Med sodnimi počitnicami se na sedežu
Državnega pravobranilstva določi dežurstvo pravobranilcev in pravobranilskega
osebja, ki morajo biti v tem času na delu zaradi dostopnosti do nujnih podatkov
in nemotenega obravnavanja zadev.
Generalni državni pravobranilec lahko določi
dežurstvo tudi za čas pred prazniki in dela prostimi dnevi oziroma po njih.
Generalni državni pravobranilec določi
dežurstvo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena do 31. decembra za
prihodnje leto.
Razpored letnih dopustov določi generalni
državni pravobranilec. Pri tem upošteva zahteve službe in želje zaposlenih.
Pri določanju razporeda letnega dopusta
generalni državni pravobranilec upošteva, da mora na Državnem pravobranilstvu
ostati na delu zadostno število pravobranilcev in drugih zaposlenih, potrebnih
za reševanje nujnih zadev (začasne odredbe, naroki, prekluzivni roki itd.). Z
razporedom letnih dopustov generalni državni pravobranilec seznani vse
zaposlene do 31. marca v tekočem letu.
53. člen
Zaradi zagotovitve nemotenega poteka dela
na sedežu morajo pravobranilci in strokovni sodelavci za načrtovano izrabo
drugih oblik dopusta in
odsotnosti seznaniti svojega namestnika inpridobiti soglasje
vodje oddelka oziroma generalnega državnega pravobranilca.
54. člen
O vsaki odsotnosti z dela so pravobranilci
in pravobranilsko osebje dolžni takoj obvestiti vodjo urada.
Vodja urada predstojnika je dolžan o
odsotnosti pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca takoj obvestiti namestnika, vodjo oddelka,
vodje pisarn in vodjo strojepisnice.
Če sta sočasno odsotna pravobranilec
oziroma strokovni sodelavec in njegov namestnik, mora vodja urada takoj
obvestiti generalnega državnega pravobranilca, da odredi začasnega namestnika.
55. člen
Na zunanjih oddelkih so dolžni organizirati
izrabo dopustov in drugih odsotnosti tako, da so na oddelku vedno navzoči vsaj
en pravobranilec oziroma strokovni sodelavec ter ustrezno število drugega
pravobranilskega osebja, in s tem omogočiti nemoteno obravnavanje zadev.
Če navzočnosti pravobranilca ni mogoče
zagotoviti, generalni državni pravobranilec odredi začasno nadomeščanje.
Vodja urada zunanjega oddelka je dolžan o
dopustih in vseh drugih odsotnostih pravobranilcev in pravobranilskega osebja
takoj obvestiti pisarno, strojepisnico in vodjo urada predstojnika.
3. Oblika in oprema pisanj
56. člen
Vsa pisanja pravobranilcev in
pravobranilskega osebja morajo imeti ustrezno obliko. Besedilo mora biti čitljivo
in razumljivo ter napisano v uradnem jeziku.
Državno pravobranilstvo posluje z
mednarodnimi in tujimi sodišči v slovenskem jeziku ter s prevodi dokumentov v
ustreznem tujem jeziku.
57. člen
Državnopravobranilska pisanja morajo imeti
na prvem listu oziroma na naslovni strani v zgornjem levem kotu: grb Republike Slovenije, napis Republika
Slovenija, Državno pravobranilstvo in pri zunanjih oddelkih ime zunanjega
oddelka ter naslov, opravilno številko in datum pisanja.
Pisanja generalnega državnega pravobranilca
v zadevah pravobranilske uprave imajo pod imenom organa pripis Urad
predstojnika.
58. člen
Izvirnik pravobranilskega pisanja je v
predpisani obliki sestavljeno pisanje (vloge, zaprosila, obvestila, dopisi,
odločbe itd.), ki ga podpiše
pravobranilec ali z razporedom dela določena pravobranilska oseba in je opremljeno
z žigom oziroma štampiljko.
Na pravobranilskih pisanjih se stranke, ki
jih zastopa Državno pravobranilstvo, napišejo z velikimi črkami, nasprotne
stranke pa z malimi črkami. Kadar nastopa Državno pravobranilstvo kot stranka,
se ime Državno pravobranilstvo napiše z velikimi črkami.
Izvirnik mora biti napisan s pisalnim
strojem ali z računalnikom, le izjemoma pa ročno, in čitljivo, s črnilom ali
kemičnim svinčnikom ter mora obsegati celotno besedilo.
59. člen
Prepisi izvirnika so naknadno napisani izvodi (kopije), fotokopije ali
računalniški izpisi ali kako drugače izdelani prepisi izvirnika.
Prepisi morajo biti opremeljeni z žigom in
štampiljko, ki vsebuje zaznamek o točnosti prepisa, ki ga podpiše
pooblaščena pravobranilska oseba.
Izvirniki in prepisi, ki obsegajo več
listov, morajo biti oštevilčeni po straneh in speti oziroma kako drugače zvezani.
4. Podpisovanje
60. člen
Vsa pravobranilska pisanja morajo biti
podpisana.
Izvirnike in prepise pravobranilskih
pisanj, ki se nanašajo na določeno zadevo, podpiše pravobranilec, ki zadevo
obravnava.
Izvirnike pisanj pisarniško-tehnične narave
in zaznamke podpiše pooblaščena pravobranilska oseba.
Dopise z oznako tajnosti, obvezna navodila,
navodila, odredbe in okrožnice, ki se nanašajo na zadeve pravobranilske uprave,
podpisuje generalni državni pravobranilec.
Dopise, ki se nanašajo na zadeve
pravobranilske uprave, podpisuje generalni državni pravobranilec ali oseba, ki
jo za to pooblasti.
Vloge se podpisujejo pri navedbi Državnega
pravobranilstva kot zastopnika oziroma stranke. Levo od podpisa se odtisne žig
Državnega pravobranilstva.
Dopisi in druga zaprosila se podpisujejo na
desni strani spodaj. Pod podpisom se napišejo podpisnikovo ime in priimek, pod
njima pa funkcija. Levo od podpisa se odtisne žig Državnega pravobranilstva.
61. člen
Pri izvensodnih poravnavah, pravnih mnenjih
in pogodbah mora pravobranilec, ki zadevo obravnava, vsako stran na koncu
besedila posebej potrditi s
skrajšanim podpisom (parafirati).
5. Obrazci, pečati, štampiljke
62. člen
Državno pravobranilstvo uporablja za
posamezna opravila in evidence, določene z DPR, obrazce, ki jih predpiše
generalni državni pravobranilec.
Državno pravobranilstvo uporablja za
evidence in določena opravila tudi s predpisi določene obrazce.
Kadar se posamezna opravila ali evidence
vodijo oziroma opravljajo z računalnikom, mora računalniški izpis vsebovati vse
podatke, ki jih vsebuje obrazec.
Generalni državni pravobranilec lahko
izdaja začasne obrazce za interno uporabo na Državnem pravobranilstvu.
63. člen
Vsa pravobranilska pisanja, poslana
strankam in drugim udeležencem v postopku, sodiščem, gospodarskim družbam,
organom, organizacijam in skupnostim, morajo biti opremljena z žigom Državnega
pravobranilstva in podpisom pravobranilca oziroma pravobranilske osebe.
Pečat in žig Državnega pravobranilstva sta
uradna znaka okrogle oblike in predpisane velikosti z imenom Državnega pravobranilstva in določenim besedilom ter sta
dokaz pristnosti, verodostojnosti listine ali akta.
Za posebne primere, v katerih bi bil pečat
ali žig iz drugega odstavka tega člena neustrezen, se lahko uporablja
mali pečat ali žig.
Za pečatenje z voskom ima Državno
pravobranilstvo kovinski pečat z enakim besedilom, kot ga ima okrogli žig.
Za obliko, besedilo, naročanje in hranjenje
pečatov in žigov veljajo posebni predpisi.
64. člen
Za mehanično odtiskovanje imena Državnega
pravobranilstva, kratkih zaznamkov, označb in odredb Državno pravobranilstvo
uporablja štampiljke.
Glej prilogo DPR Seznam pečatov, žigov in
štampiljk.
65. člen
Evidenco vseh pečatov, žigov in štampiljk
Državnega pravobranilstva vodi vodja urada predstojnika, evidenco pečatov,
žigov in štampiljk zunanjega oddelka pa vodja urada zunanjega oddelka.
Za hrambo pečatov, žigov in štampiljk je
odgovorna pravobranilska oseba, ki jih je prevzela.
66. člen
Obrazce, pečate in žige naroča Državno
pravobranilstvo neposredno pri pooblaščenem založniku oziroma izdelovalcu,
štampiljke pa lahko tudi pri drugem izdelovalcu.
6. Stroški
67. člen
Stroški, ki nastanejo v postopku, se
evidentirajo s stroškovnikom v spisu. Stroškovnik se nastavi ob pisanju vloge,
kjer Državno pravobranilstvo zaznamuje prve stroške.
Stroški, ki se izplačajo z računa stroškov
Državnega pravobranilstva, se evidentirajo v knjigi računov in ustreznem spisu.
Stroški, ki so jih v postopkih dolžne plačati
stranke, se evidentirajo v spisu in knjigi obvestil – popisu bančnih izpiskov
ter se mesečno prenakazujejo v proračun na postavko “drugi republiški
prihodki“. Ob koncu koledarskega leta mora biti stanje na računu 0.
Glej obrazec DP št. 38 Knjiga vplačil in
izplačil na prehodnem računu (rač.“845“).
68. člen
Če dolžnik stroškov ne plača v določenem
roku, pravobranilec predlaga prisilno izterjavo stroškov po določbah
izvršilnega postopka.
7. Elektronsko poslovanje
69. člen
Pravila tega poglavja, ki se nanašajo na
obliko in opremo pisanj, podpisovanje, obrazce, pečate, štampiljke, žige ter stroške, je treba smiselno upoštevati
tudi za pisanja, ki se pošiljajo z elektronsko pošto, računalniškimi telefaksi
in drugimi komunikacijskimi napravami, pri katerih se ne uporablja papir.
IV. INFORMATIKA
70. člen
Strategijo razvoja računalniške podpore pri
poslovanju Državnega pravobranilstva določa skupina za računalniško podporo in
informatizacijo na Državnem pravobranilstvu v skladu s smernicami in priporočili
Centra vlade za informatiko.
Skupino za računalniško podporo sestavljajo
vodja razvoja projektant, generalni sekretar Državnega pravobranilstva,
svetovalec za državnopravobranilsko upravo in državni pravobranilec, ki ga določi
generalni državni pravobranilec.
Informatizacijo izvaja služba za
informatiko Državnega pravobranilstva v skladu s sprejeto strategijo in v
okviru sprejetih projektov.
V. RAZPORED DEL IN PRAVILA O DODELJEVANJU ZADEV
1. Letni razpored del
71. člen
Generalni državni pravobranilec z letnim
razporedom dela do 15. decembra za prihodnje leto določi razporeditev pravobranilcev na oddelke oziroma pravna področja,
določi namestnika generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelkov in
njihovih namestnikov, razpored strokovnih sodelavcev ter pravobranilske osebe,
za katere tako določa DPR.
Generalni državni pravobranilec s predlogom
letnega razporeda seznani pravobranilce in strokovne sodelavce.
72. člen
Pri razporeditvi pravobranilcev na
posamezno pravno področje se upoštevajo potrebe Državnega pravobranilstva ter
delovne izkušnje in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju ter
skrb za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve pravobranilcev.
Če pripad zadev določenega pravnega področja
ni tolikšen, da bi bil razporejeni pravobranilec z delom na tem pravnem področju
polno delovno obremenjen,
rešuje pravobranilec tudi zadeve z drugega pravnega področja na podlagi
razporeda dela.
Pri razporeditvi pravobranilca za vodjo
oddelka ali njegovega namestnika se poleg sposobnosti, naštetih v prvem odstavku tega člena,
upošteva tudi njegova sposobnost za organizacijo dela.
73. člen
Letni razpored del se osebno vroči
pravobranilcem in strokovnim sodelavcem ter vodjem vpisnikov na sedežu oziroma
vodjem urada zunanjega oddelka. Vsak pravobranilec in strokovni sodelavec lahko
v treh dneh od dneva prejema letnega razporeda dela da pripombe.
Če generalni državni pravobranilec v
desetih dneh od dneva prejetih pripomb ne spremeni razporeda dela, se razpored
dela uporablja od 1. januarja naslednjega leta.
74. člen
Veljavnost obstoječega letnega razporeda se
lahko podaljša v naslednje leto.
2. Spremembe letnega razporeda del
75. člen
Določeni letni razpored dela se lahko med
letom spremeni zaradi spremembe števila zaposlenih pravobranilcev in strokovnih
sodelavcev, bistvenega povečanja števila zadev določene vrste, zaradi zahteve,
da se posamezne vrste zadev ali pravnih stvari prednostno rešujejo, daljše
odsotnosti pravobranilcev ali drugih zaposlenih in drugih opravičljivih razlogov.
Pri spremembi letnega razporeda dela se pri
razporedu zadev upoštevajo določbe prejšnjih členov.
76. člen
Generalni državni pravobranilec lahko
vodjem notranjih in zunanjih oddelkov ter državnim pravobranilcem, ki so
odgovorni za delo najmanj treh višjih strokovnih sodelavcev in strokovnih
sodelavcev, z odredbo ustrezno zmanjša obseg rednega pripada, vendar največ do
40%.
3. Splošna pravila o dodeljevanju zadev
77. člen
Na posameznem notranjem oddelku se nove
zadeve dodeljujejo posameznemu pravobranilcu takole:
-
dnevno prispele zadeve se dodeljujejo
pravobranilcem po vrstnem redu prispetja ob upoštevanju šifranta
pravobranilcev,
-
če na isti dan prispe več zadev, se te najprej
razdelijo po abecednem redu začetnic priimkov oziroma nazivov strank, ki so
sprožile postopek oziroma predlagale uvedbo postopka, ter se dodelijo
pravobranilcem ob upoštevanju šifranta pravobranilcev,
-
če se vodijo vpisniki po različnih vrstah
zadev, se zadeve dodeljujejo pravobranilcem po vrstnem redu šifrantov za vsako
vrsto zadev posebej,
-
zadeva, ki jo je pravobranilec že obravnaval
(predhodni postopek, mnenje, ponovno aktivirana zadeva ipd.) se dodeli v
reševanje istemu pravobranilcu.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena
lahko generalni državni pravobranilec odredi, da se zadeva ali posamezne vrste
zadev dodelijo v reševanje določenemu oddelku oziroma pravobranilcu.
4. Dodeljevanje zadev ob daljši odsotnosti
pravobranilca
78. člen
Če je pravobranilec odsoten več kot tri
mesece, njegov namestnik pa zaradi preobremenjenosti ne more obravnavati zadev,
se zadeve, ki so mu bile že dodeljene, začasno predodelijo v reševanje drugim
pravobranilcem na oddelku.
O dodelitvi zadev odloči generalni državni
pravobranilec na predlog vodje oddelka.
5. Začasna ustavitev dodeljevanja zadev pravobranilcu
79. člen
Zaradi odsotnosti, daljše od treh mesecev,
se pravobranilcu lahko začasno ustavi dodeljevanje novih zadev. V tem primeru
se zadeve dodeljujejo drugim pravobranilcem ob upoštevanju zaporedja šifranta.
Če pravobranilec prejme v delo izjemno
zahtevno, obsežno in nujno zadevo, se mu lahko začasno ustavi dodeljevanje
novih zadev, reševanje tekočih zadev pa se lahko začasno predodeli namestniku
ali drugemu pravobranilcu. V takem primeru mora pravobranilec o opravljenem
delu tedensko obveščati generalnega državnega pravobranilca.
O začasni ustavitvi dodeljevanja zadev po prvem in drugem odstavku tega člena po predhodni seznanitvi oddelka odloči
generalni državni pravobranilec sam ali na predlog vodje oddelka.
Generalni državni pravobranilec o spremembah
pri dodeljevanju in ob predodelitvah zadev pisno seznani vodjo oddelka in vodjo
pisarne oddelka.
6. Predodelitev zadev
80. člen
Ob povečanju ali zmanjšanju števila
pravobranilcev lahko generalni državni pravobranilec odredi ustrezno
predodelitev zadev.
Generalni državni pravobranilec oziroma
vodja notranjega oddelka lahko v soglasju z generalnim državnim pravobranilcem
iz utemeljenih razlogov in s pisno odredbo predodeli tudi posamezno zadevo.
7. Združitev, razdružitev in izločitev
postopkov
81. člen
Kadar sodišče združi zadeve, jih združi
tudi Državno pravobranilstvo. Združena zadeva se dodeli pravobranilcu, ki mu je
bila dodeljena prva zadeva.
Če sodišče izloči posamezne zadeve, se
zadeve dodelijo istemu pravobranilcu.
Za razdružene zadeve se uporablja drugi
odstavek tega člena.
8. Dodeljevanje množičnih sporov
82. člen
Če je vloženih več zadev z bistveno enakim
dejanskim in pravnim stanjem, se po časovnem zaporedju vložitve zadev te
razdelijo med dva pravobranilca
ob upoštevanju vrstnega reda šifranta v vpisniku.
VI. PRAVOBRANILSKA UPRAVA
1. Splošne določbe
83. člen
V zadeve pravobranilske uprave spadajo odločanje
in druga opravila, s katerimi se z zakonom, DPR in drugimi predpisi
zagotavljajo pogoji za redno in učinkovito delo Državnega pravobranilstva.
Zadeve pravobranilske uprave obsegajo
zlasti:
-
notranjo organizacijo,
-
organizacijo poslovanja,
-
skrb, da se delo opravlja pravilno in pravočasno,
-
poročanje o problematiki pri delu,
-
vodenje vpisnikov DP, Pers., Zaup. in Str.
zaup.,
-
sprejemanje in objavljanje aktov pravobranilske
uprave,
-
sprejemanje in razporejanje pravobranilcev in
pravobranilskega osebja,
-
vodenje matične knjige (obr. DP št. 36 – obr.
DZS 0,21), oziroma evidenca zaposlenih,
-
vodenje evidence odsotnosti – letni dopusti,
plačani dopusti oziroma druge odsotnosti (obr. DP št. 37),
-
vodenje evidence o izobraževanju oziroma
nadaljevanju študija,
-
finančno in materialno poslovanje,
-
informatiko,
-
skrb in ukrepe za varnost ljudi in premoženja,
-
pravobranilsko statistiko in druga poročila.
Pravobranilska uprava je ločena od dela
pravobranilcev.
84. člen
Zadeve pravobranilske uprave so v
pristojnosti generalnega
državnega pravobranilca oziroma njegovega namestnika, če ni v zakonu ali DPR
drugače določeno.
Opravljanje posameznih zadev pravobranilske uprave lahko generalni
državni pravobranilec zaupa vodjem oddelkov oziroma njihovim namestnikom,
generalnemu sekretarju državnega pravobranilstva ali drugi pravobranilski
osebi.
85. člen
Pri opravljanju zadev pravobranilske uprave
generalni državni pravobranilec sprejema upravne odločitve in sklepe, izdaja
odredbe in druga navodila za delo v posameznih zadevah.
2. Strokovna literatura
86. člen
Državno pravobranilstvo skrbi za redno
nabavo izdanih zakonov in drugih predpisov, uradnih listov, zbirk sodnih odločb,
strokovnih revij ter drugih strokovnih publikacij, ki jih pravobranilci in
pravobranilsko osebje potrebujejo pri delu in za izpopolnjevanje svojega
strokovnega znanja.
Zakone in druge predpise, ki se pogosto
uporabljajo, nabavi Državno pravobranilstvo v zadostnem številu izvodov.
Generalni državni pravobranilec določi
pravobranilsko osebo, ki skrbi za to, da bodo vsi pravobranilci in
pravobranilsko osebje, za katere je to potrebno, na primeren način seznanjeni s
spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov.
Za hranjenje strokovnih publikacij ima
Državno pravobranilstvo strokovno knjižnico.
VII. DRŽAVNI PRAVOBRANILCI IN POMOČNIKI DRŽAVNEGA
PRAVOBRANILCA
1. Splošne določbe
87. člen
Državni pravobranilci in pomočniki
državnega pravobranilca opravljajo funkcijo v skladu z Zakonom o Državnem
pravobranilstvu in drugimi zakoni.
88. člen
Število mest državnih pravobranilcev in
pomočnikov državnega pravobranilca določi z odredbo minister, pristojen za
pravosodje, po predhodni pridobitvi mnenja generalnega
državnega pravobranilca.
89. člen
Pravobranilci kontaktirajo z nasprotnimi
strankami praviloma le na obravnavah in narokih.
90. člen
Pravobranilci so pri udeležbi na glavnih
obravnavah in narokih na sodiščih oblečeni v pravobranilsko togo.
Obliko in način nošenja toge predpiše
minister, pristojen za pravosodje.
91. člen
Vsi pravobranilci imajo uradno izkaznico, s
katero se izkažejo ob izvajanju pravobranilske funkcije.
Obliko in vsebino izkaznice določi
minister, pristojen za pravosodje.
2. Disciplinska komisija
92. člen
V disciplinskem postopku zoper
pravobranilca odloča na prvi stopnji generalni državni pravobranilec, na drugi
stopnji pa disciplinska komisija.
Način volitev članov disciplinske komisije
in imenovanje disciplinskega tožilca ter disciplinski postopek ureja poseben
pravilnik.
VIII. PRAVOBRANILSKO OSEBJE
1. Splošne določbe
93. člen
Pravobranilsko osebje opravlja delo, določeno
z zakoni, DPR in drugimi predpisi.
94. člen
(prenehal
veljati)
95. člen
Za pravobranilsko osebje se za pravice in
obveznosti iz delovnega razmerja smiselno uporablja zakon, ki ureja položaj
delavcev v državni upravi.
96. člen
Pravobranilsko osebje mora s svojim
obnašanjem vedno varovati ugled Državnega pravobranilstva.
97. člen
Pravobranilsko osebje ima pravico in
dolžnost, da se za delo na Državnem pravobranilstvu strokovno izpopolnjuje v
izobraževalnih oblikah, ki jih organizirajo Državno pravobranilstvo,
ministrstvo, pristojno za pravosodje, in druge izobraževalne organizacije.
1.a Izpit iz poznavanja določil
Državnopravobranilskega reda
98. člen
V okviru izobraževalnih programov mora vse
pravobranilsko osebje, razen tistih,
ki imajo opravljen pravniški državni izpit, v enem
letu po sklenitvi delovnega razmerja pred komisijo Centra za izobraževanje v
pravosodju (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija) opraviti izpit iz
poznavanja določil DPR.
98.a člen
Kandidate prijavi k izpitu Državno
pravobranilstvo.
V odločbi, ki jo izda direktor Centra za
izobraževanje v pravosodju, se določijo dan, ura in kraj opravljanja izpita ter
sestava izpitne komisije. Odločba se pošlje kandidatu najmanj 15 dni pred dnem,
določenim za opravljanje izpita.
98.b člen
Kandidat opravlja izpit pred izpitno
komisijo, sestavljeno iz predsednika in člana.
Sestavo komisije za posamezen izpitni rok
določi z odločbo direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed
predsednikov in članov komisij, imenovanih z odločbo ministra, pristojnega za
pravosodje. Izpitno
komisijo sestavljata državni pravobranilec kot predsednik komisije in
predstavnik ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki ima opravljen pravniški
državni izpit, kot član komisije. Predlog za imenovanje državnih pravobranilcev
kot predsednikov izpitne komisije poda generalni državni pravobranilec.
Predsednik
izpitne komisije mora skrbeti za pravilnost poteka izpita.
Predsedniku izpitne komisije pripada
nagrada za delo v izpitni komisiji v višini 8 eurov neto za posameznega
kandidata, članu izpitne komisije pa v višini 6 eurov neto za posameznega
kandidata. Predsednik in član izpitne komisije sta upravičena tudi do povračila
potnih stroškov v zvezi z delom v komisiji, pri čemer se stroški kilometrine
obračunavajo v skladu z zakonom, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z
delom in nekaterih drugih prejemkov.
98.c člen
Zapisnikarja, ki vodi zapisnik o izpitu,
imenuje direktor Centra za izobraževanje v pravosodju izmed javnih uslužbencev
ministrstva, pristojnega za pravosodje. Zapisnikar mora imeti najmanj srednjo
strokovno izobrazbo.
Zapisnik vsebuje naslednje podatke:
-
osebno ime kandidata,
-
datum in kraj rojstva kandidata,
-
naziv oddelka državnega pravobranilstva, na
katerem je kandidat zaposlen,
-
naziv delovnega mesta, na katero je kandidat
razporejen,
-
sestavo izpitne komisije,
-
datum opravljanja izpita,
-
izpitna vprašanja in
-
uspeh kandidata pri izpitu.
Zapisnik podpišejo predsednik in član
izpitne komisije ter zapisnikar.
Zapisnikarju pripada nagrada za vodenje
zapisnika v višini 6 eurov neto za posameznega kandidata in povračilo potnih stroškov
v zvezi z njegovim delom. Stroški kilometrine se obračunavajo v skladu z
zakonom, ki ureja višino povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih
prejemkov.
98.č člen
Izpit se opravlja ustno in traja za
posameznega kandidata največ dvajset minut.
Vprašanja zastavljata kandidatom predsednik
in član izpitne komisije.
98.d člen
Izpitna komisija oceni uspeh kandidata z
opisno oceno »je opravil« ali »ni opravil«.
Uspeh kandidata razglasi predsednik izpitne
komisije v navzočnosti člana izpitne komisije in kandidata takoj po izpitu.
98.e člen
O uspešno opravljenem izpitu izda izpitna
komisija kandidatu potrdilo takoj po izpitu.
Potrdilo podpiše predsednik izpitne
komisije.
Potrdilo o opravljenem izpitu se izda v
dveh izvodih, od katerih prejme enega kandidat, drugi pa ostane v spisu Centra za
izobraževanje v pravosodju.
98.f člen
Kandidat, ki izpita ni opravil uspešno, ga
lahko ponavlja v roku, ki ga določi izpitna komisija, vendar ne prej kot v dveh
mesecih od datuma zadnjega opravljanja izpita.
Za ponovno prijavo Državno pravobranilstvo
pošlje novo prijavnico.
98.g člen
Če kandidat brez opravičenega razloga
določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita oziroma o odstopu pisno ne
obvesti Centra za izobraževanje v pravosodju najmanj tri dni pred izpitnim
rokom ali če odstopi, ko je že začel opravljati izpit, se šteje, da ga ni
opravil.
Direktor Centra za izobraževanje v
pravosodju kandidatu, ki iz opravičenih razlogov določenega dne ne pristopi k
opravljanju izpita, ali kandidatu, ki iz opravičenih razlogov odstopi, ko je že
začel opravljati izpit, na njegov pisni predlog z obvestilom določi nov izpitni
rok.
Predlog iz prejšnjega odstavka mora biti
vložen najmanj tri delovne dni pred datumom izpita, če ga iz posebej utemeljenih
razlogov v tem roku ni mogoče vložiti, pa takoj, ko razlogi prenehajo.
Za
opravičene razloge se štejejo zlasti bolezen, odsotnost zaradi starševskega
dopusta ter neodložljive in nenačrtovane osebne ali službene obveznosti.
98.h člen
Razen v primerih iz naslednjih odstavkov
stroški izpita bremenijo proračun.
Če se kandidat brez opravičenega razloga
določenega dne ne udeleži izpita ali brez opravičenega razloga odstopi med
opravljanjem izpita, mora povrniti izpitne stroške na podlagi izdanega računa.
Pri tretjem in vsakem nadaljnjem pristopu k
izpitu mora izpitne stroške povrniti kandidat na podlagi izdanega računa.
98.i člen
Center za izobraževanje v pravosodju vodi
za vsakega kandidata spis, ki vsebuje prijavo k izpitu, zapisnik o izpitu in potrdilo
o opravljenem izpitu.
Potrdilo o opravljenem izpitu obsega
najmanj:
-
datum in kraj izvedbe izpita;
-
osebno ime, datum in kraj rojstva kandidata;
-
evidenčno številko potrdila;
-
podpis predsednika izpitne komisije in žig
Centra za izobraževanje v pravosodju.
Podatki iz prejšnjega odstavka se vodijo v
upravnih spisih v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
1.b Konkurenčna prepoved
99. člen
Pravobranilsko osebje sme poleg svojega
dela opravljati dejavnosti v gospodarskih družbah ali opravljati enaka oziroma
podobna dela, kot jih opravlja na svojem delovnem mestu, pri drugem organu ali
organizaciji le na podlagi pisnega dovoljenja generalnega državnega
pravobranilca.
Pravobranilsko osebje ne sme poleg svojega
dela opravljati dejavnosti, če:
-
bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na
nepristransko opravljanje dela;
-
bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabilo
informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso
javno dostopne;
-
je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena
sme pravobranilsko osebje opravljati samostojno znanstveno in pedagoško delo,
delo v kulturnih, umetniških, športnih, dobrodelnih in drugih podobnih društvih
in organizacijah ter delo na publicističnem področju.
2. Generalni sekretar Državnega
pravobranilstva
100. člen
Za izvrševanje zadev pravobranilske uprave
ima Državno pravobranilstvo generalnega sekretarja, ki pripravlja splošne akte,
posamezne odločbe, okrožnice in organizacijska navodila o delu sedežnega
Državnega pravobranilstva in zunanjih oddelkov. Sestavlja poročila in analize,
ki se nanašajo na delo Državnega pravobranilstva, vodi evidenco rokov za
izdelavo posameznih poročil. Pripravlja strokovna gradiva in pravne podlage za
delo, piše zapisnike in spremlja izvajanje sklepov kolegija generalnega
državnega pravobranilca. Vodi in usklajuje delo strokovno-tehničnega ter
drugega strokovnega osebja Državnega pravobranilstva. Nadzira delo kadrovske
službe in opravlja tudi druge naloge, ki jih nanj prenese generalni državni
pravobranilec.
3. Strokovni sodelavci
101. člen
Za opravljanje strokovnih nalog ima Državno
pravobranilstvo potrebno število višjih strokovnih in strokovnih sodelavcev, ki
pod vodstvom pravobranilca izdelujejo osnutke vlog, zbirajo dokazno gradivo in
izjave strank v posameznih zadevah, pripravljajo vse potrebno v fazi zunaj glavne obravnave in za glavno
obravnavo ter po pooblastilu državnega pravobranilca zastopajo stranke pred
sodišči in drugimi organi ter opravljajo druga strokovna dela po odredbi
generalnega državnega pravobranilca, vodje oddelka ali državnega pravobranilca.
4. Pravobranilski pripravnik
102. člen
Pravobranilski pripravnik izdeluje osnutke
vseh vlog po odredbi mentorja ali generalnega državnega pravobranilca.
5. Strokovno-tehnično in drugo strokovno
osebje
103. člen
Pravobranilsko osebje v skupni finančnoračunovodski
službi izvaja naloge v skladu z zakonom in računovodskimi standardi.
Pravobranilsko osebje v službi za
informatiko skrbi za nemoteno delo strojne računalniške opreme, za nemoteno
delo sistemskih in namenskih programov, ki podpirajo postopke dela na Državnem
pravobranilstvu, usklajuje delo z zunanjimi izvajalci in skrbi za izvajanje pogodb, sklenjenih z
njimi.
Pravobranilsko osebje v kadrovski službi
ureja kadrovske personalne zadeve, zadeve v zvezi z izobraževanjem in
strokovnim izpopolnjevanjem.
Vodja urada generalnega državnega
pravobranilca opravlja administrativno-tajniška dela za generalnega državnega
pravobranilca, vodi vpisnika DP in Zaup., druge potrebne evidence ter zbira in
obdeluje podatke o delu organa.
Svetovalec za državno pravobranilsko upravo
vodi in usklajuje delo na področju vpisnikov na sedežu in zunanjih oddelkih v
skladu z DPR, predlaga pripravo računalniških programov za vse vpisnike in sodeluje
pri njihovi pripravi ter zbira in analizira statistična poročila o delu
Državnega pravobranilstva,spremlja izvajanje določil DPR ter pomaga pri
njegovem izvajanju in daje pojasnila v zvezi z njim, izvaja predhodne preizkuse
znanja strojepisja, spremlja poskusno delo strokovno-tehničnega osebja ter
pomaga pri uvajanju v delo med poskusnim delom.
Knjižničar vodi kataloge, kartoteke, tekoče
evidence periodičnih publikacij, evidenco o izposojanju in vračanju knjig in
drugega gradiva iz knjižnice, vnaša gradiva in podatke, določene v tretjem
odstavku 38. člena tega reda, pripravlja statistiko in daje informacije.
Vodja urada zunanjega oddelka opravlja
posamezna dela s področja splošnih personalnih oziroma računovodskih zadev v
sodelovanju s sedežem Državnega pravobranilstva, vodi vpisnike po posameznih
področjih, vse potrebne evidence ter samostojno opravlja vsa
administrativno-tehnična dela zunanjega oddelka.
Pravobranilsko osebje iz prvega do četrtega
odstavka tega člena je dolžno skrbeti za urejenost spisov in opravlja poleg
naštetih tudi vsa druga dela po odredbi generalnega državnega pravobranilca,
namestnika generalnega državnega pravobranilca, državnega pravobranilca
oziroma generalnega sekretarja Državnega pravobranilstva.
104. člen
Vpisničar vodi vpisnike, knjige in imenike
skladno z DPR in navodili, ki jih izda generalni državni pravobranilec, vodi
potrebne evidence, zbira statistične podatke, pripravlja statistična poročila
in opravlja drugo delo po odredbi svetovalca za državnopravobranilsko upravo.
Strojepiska zapisnikarica opravlja
strojepisna in druga administrativna dela po odredbi pravobranilca, višjega
strokovnega sodelavca, strokovnega sodelavca in svetovalca za
državnopravobranilsko upravo ter skrbi za urejenost spisov.
Vodja arhiva vodi arhiv, arhivira spise,
hrani arhivsko gradivo v skladu s predpisi, ki določajo čas hranjenja, predajo
in uničevanje arhivskega gradiva, izdaja spise iz arhiva in vodi o tem evidenco
v skladu s predpisi, ki določajo ravnanje z dokumentarnim gradivom, ter opravlja
druga dela po odredbi generalnega državnega pravobranilca in svetovalca za
državnopravobranilsko upravo.
Vodja sprejemne pisarne opravlja dela v
zvezi s sprejemom in odpravo pisanj, zagotavlja sprejem in oddajo z osebnim vročanjem
pošiljk, ki se vročajo na sedežu organa v skladu s procesnimi predpisi, po
odredbi generalnega državnega pravobranilca, generalnega sekretarja Državnega
pravobranilstva in svetovalca za državnopravobranilsko upravo.
Pravobranilsko osebje iz prvega do četrtega
odstavka tega člena je dolžno skrbeti za urejenost spisov in opravlja poleg
naštetih tudi vsa druga dela po odredbi generalnega državnega pravobranilca,
namestnika generalnega državnega pravobranilca, državnega pravobranilca
in generalnega sekretarja Državnega pravobranilstva.
6. Disciplinska komisija
105. člen
Pravobranilsko osebje je disciplinsko
odgovorno za kršitve delovnih dolžnosti. O disciplinski odgovornosti pravobranilskega osebja odloča na prvi
stopnji generalni državni pravobranilec, na drugi stopnji pa disciplinska
komisija, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije.
IX. NADZORSTVENI PREGLEDI
106. člen
Z nadzorstvenimi pregledi generalni državni
pravobranilec zagotavlja, da
je poslovanje notranjih in zunanjih oddelkov Državnega pravobranilstva
zakonito, strokovno pravilno, pravočasno in poenoteno. Generalni državni
pravobranilec izda odredbo, v kateri navede vrsto in čas pregleda oddelka ter
imenuje nadzornike, ki bodo opravili nadzorstveni pregled. Odredbo najmanj tri
dni pred pregledom vroči nadzornikom in v vednost vodji oddelka, katerega
poslovanje bo pregledano.
Po opravljenem pregledu nadzorniki
sestavijo zapisnik, v katerega zapišejo ugotovitve pregleda. Po sestavi
zapisnika nadzorniki obravnavajo ugotovitve pregleda z vodjo oddelka in še pred
sestavo končnega poročila o nadzorstvenem pregledu omogočijo prizadetim, da
podajo svoja pojasnila oziroma ugovore. Rok za ugovore je osem dni. Ugovore
morajo nadzorniki obravnavati
v nadaljnjih osmih dneh in v 15 dneh po izteku tega roka sestaviti končno poročilo
o ugotovitvah pregleda.
Na podlagi končnega poročila o
nadzorstvenem pregledu lahko nadzorniki zahtevajo od vodje oddelka odpravo
ugotovljenih napak oziroma mu predlagajo druge ustrezne ukrepe. Za odpravo
napak določijo ustrezen rok. O izvedbi odrejenih ukrepov obvesti pregledani
oddelek in generalnega državnega pravobranilca.
107. člen
Ministrstvo za pravosodje lahko predlaga
generalnemu državnemu pravobranilcu, da odredi nadzorstveni pregled v zvezi z
reševanjem posamezne zadeve, če v zvezi z izvajanjem nadzora nad opravljanjem
zadev pravobranilske uprave (drugi odstavek 5. člena Zakona o državnem
pravobranilstvu in drugi odstavek 4. člena DPR) ni zadovoljno s poročilom oziroma oceno pristojnega
vodje oddelka, državnega pravobranilca ali generalnega državnega pravobranilca.
X. PISARNIŠKO-TEHNIČNO POSLOVANJE
1. Dviganje in sprejemanje pisanj in pošiljk
108. člen
Vse pošiljke, ki jih Državno
pravobranilstvo dobiva po pošti, ter vloge in pisanja, ki jih prejema
neposredno, prevzema vodja sprejemne pisarne ali druga za to pooblaščena
pravobranilska oseba.
Delo v zvezi s prejemom pošiljk, ki se
nanašajo na denarno poslovanje, in v zvezi s prejemom denarja opravlja oseba,
ki je pristojna za materialno-finančno poslovanje.
109. člen
Pošiljke in pisanja za Državno
pravobranilstvo prevzema na pošti pooblaščena pravobranilska oseba.
Za prevzemanje navadnih pošiljk uporablja
Državno pravobranilstvo na pošti poštni predal.
Preden pooblaščena oseba prevzame na pošti
pošiljko, se mora v navzočnosti poštnega delavca prepričati, ali sta ovoj in pečat
(vinjeta ipd.) nepoškodovana. Če na pošiljki ugotovi pomanjkljivosti, mora na
pošti vložiti reklamacijo takoj ob vročitvi pošiljke, da se ta komisijsko
pregleda in sestavi zapisnik. O tem mora obvestiti generalnega državnega
pravobranilca.
110. člen
Vse pošiljke in pisanja, ki jih vlagajo
stranke neposredno, sprejema vložišče ves delovni čas.
2. Poslovanje sprejemne pisarne
111. člen
Vsa pisanja in pošiljke, ki jih prejme
Državno pravobranilstvo, pregleda vodja sprejemne pisarne ter odpre pošiljke,
ki jih je upravičen odpreti, odtisne štampiljko “dohodni zaznamek“ v desni
zgornji kot, se seznani z njihovo vsebino, kolikor je potrebno za pravilno
razdelitev pisanj, in jih čim prej izroči vodji pisarne oddelka, nujne zadeve
pa takoj.
Generalni državni pravobranilec ali vodja
zunanjega oziroma notranjega oddelka lahko določi, da se mu vsa ali določena
prejeta pisanja predložijo na vpogled.
Vsa zaprta pisanja oziroma pošiljke, ki so
osebno naslovljene, mora vodja sprejemne pisarne neodprte vročiti naslovniku.
Pisanja in pošiljke, naslovljene na
generalnega državnega pravobranilca, označene s “stroga tajnost“, “tajno“,
“zaupno“ ali “interno“, izroči vodja sprejemne pisarne neodprte generalnemu
državnemu pravobranilcu ali pooblaščeni pravobranilski osebi. V tem primeru se
dohodni zaznamek odtisne na
ovojnico pošiljke, na pisanje pa se odtisne naknadno s tem, da se datum prenese
z ovojnice.
Vodja sprejemne pisarne hrani ovojnice
najmanj eno leto. Ovojnice enega dne se vložijo v eno večjo ovojnico, na katero
se odtisne datum prejema, in se nato ovojnice kronološko po datumu zložijo v
hrambo.
112. člen
Na pisanja, ki prispejo po 10. uri, se v dohodni zaznamek vpiše
tudi ura prispetja.
Na izvode Uradnega lista RS, knjige in strokovno literaturo se odtisneta žig in skrajšani dohodni
zaznamek (datum prejema).
Vodja sprejemne pisarne praviloma ne
potrjuje prejema sporočil, prispelih po elektronski pošti.
113. člen
Če stranka zahteva, mora vodja sprejemne
pisarne potrditi prejem vloge na drugopisu (kopiji, izpisu, fotokopiji) pisanja
z dohodno štampiljko in podpisom v predajni knjigi stranke ali s posebnim
potrdilom.
3. Delo pisarne po prejemu pisanj iz
sprejemne pisarne
a) Odprtje in ureditev spisa
114. člen
Ko vodja pisarne oddelka ali vpisničar dobi
pisanje, ga pregleda.
Pri pisanjih, ki zahtevajo nujno ukrepanje
(rok, narok ali drugo ravnanje), se nujnost označi tako, da se pod dohodno
štampiljko z rdečim svinčnikom na desnem robu napiše “ROK IN DATUM“, “NAROK IN
DATUM“ oziroma “NUJNO“.
Na vlogi pa se datum naroka oziroma rok rdeče
podčrta.
115. člen
Če se pisanje nanaša na zadevo, ki se pri
Državnem pravobranilstvu še ne vodi, se vpiše v ustrezen vpisnik in odpre spis.
Spis se odpre tako, da se v dohodni zaznamek, odtisnjen v desnem zgornjem kotu
oziroma zgornjem delu pisanja, vpišejo označba vpisnika, številka pravobranilca
oziroma strokovnega sodelavca, ki je na vrsti v skladu s pravili o dodeljevanju
zadev (77. člen DPR), zaporedna številka v vpisniku, številka letnice in zaporedna številka
listine (npr. P-A02-13/2002-1), označijo in uredijo morebitne priloge ter označi,
h kateri opravilni in zaporedni številki listine spadajo (npr. k P 13/2002-1/1),
nastavi popis spisa, v katerega se vpiše prejeto pisanje, in vse skupaj vloži v
ustrezen ovitek, ki se opremi s potrebnimi označbami.
Zaporedne številke od 1 (ena) dalje se vpisujejo v desni zgornji kot z rdečim
svinčnikom.
Z isto opravilno številko, kot se označi
prvopis, se označijo tudi nadaljnji izvodi pisanj.
Vsaka zadeva, ki je vpisana v ustrezen
vpisnik, se vpiše tudi pod imena strank ali po zadevah – ključnih besedah.
Pisanja, ki se nanašajo na zadevo, ki se že
vodi pri Državnem pravobranilstvu, se vpišejo v popis spisa, v dohodni zaznamek
pa se vpišejo podatki iz drugega odstavka tega člena ter vložijo v ustrezen
spis.
Kadar pravobranilska oseba dobi telefonsko
sporočilo, o tem sestavi uradni zaznamek, ga podpiše, vpiše v popis spisa, če
se sporočilo nanaša na ustrezen spis, in s spisom predloži v vednost
pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu, ki dela na spisu. Če spis ne obstaja,
se posvetuje z vodjo oddelka in o zadevi po njegovi odredbi odpre nov spis.
Pisanja in priloge, prejete kot elektronska
pošta ali kot računalniško prejeta faksimilirana pošta, se natisnejo in
smiselno obravnavajo kot papirni dokumenti in priloge.
Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo v
spis kronološko, kot so vpisana v popis spisa.
Za “dohodni zaznamek“ in “skrajšani dohodni
zaznamek“ glej prilogo DPR Seznam pečatov, žigov in štampiljk.
b) Ovitek spisa
116. člen
Ovitek spisa je praviloma iz trdega papirja
svetlozelene barve in je po vsebini različen za posamezne postopke (obr. DP št.
1–9).
Na ovitek se pišejo podatki s pisalnim
strojem ali z računalniškim izpisom. V levem spodnjem kotu se označba vpisnika
in številka vpišeta z rdečim svinčnikom. Dodatne označbe se odtisnejo s
štampiljko, ročno pa se vpišejo roki, obravnave, naroki in sestanki.
Na ovitku se stranke, ki jih zastopa
Državno pravobranilstvo, napišejo z velikimi črkami, nasprotne stranke pa z
malimi črkami.
Če bi bil spis zaradi velikega števila
pisanj preobsežen, se lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z
zaporednimi rimskimi številkami, popis spisa pa se nadaljuje po zaporednih
številkah ter vloži v dodaten trdi ovitek.
Če je treba ovitek obnoviti, se nanj
prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
Če se v postopku zadeva prenese iz enega v
drug vpisnik (npr. iz P v I), se nad prvotno številko vpiše nova številka.
Če se med postopkom spremeni vrednost
spora, se na ovitku na
podlagi odredbe pravobranilca prejšnji znesek prečrta in se nad njim napiše nov znesek.
Na ovitek spisa je treba vpisati:
-
označbo spisa (opravilno številko),
-
zvezo (opravilno številko), če jo zadeva ima,
-
šifro pravobranilca oziroma strokovnega
sodelavca, ki zadevo obravnava,
-
stranke – pri stranki RS se v oklepaju vpiše
državni organ, na katerega se zadeva nanaša,
-
vrednost in vse spremembe vrednosti,
-
vrsto spora, kot je navedena v vlogi stranke,
-
v oklepaju pravni temelj po klasifikaciji (šifrantu)
Državnega pravobranilstva, npr.: zaradi plačila (šifra 12).
Z rdečim svinčnikom se napiše rok ali narok
(v okencu desno spodaj), če je na pisanju označen.
Na ovitek se odtisnejo štampiljke oziroma
vpiše dodatna oznaka ali označi določena vrsta zadev GS (gospodarski spor), SMV
(spor majhne vrednosti), TU (izterjava preživnin po konvenciji – izvršba
tujina).
Glej obrazec DP št. 1 – Splošni ovitek
spisa za DP vpisnik, Zaup. vpisnik, IPS vpisnik.
Glej obrazec DP št. 2 – Ovitek spisa za
Pers. vpisnik.
Glej obrazec DP št. 3 – Ovitek spisa za
pravdne zadeve – P vpisnik, predhodne postopke po 539. čl. ZKP – PK vpisnik,
predhodne postopke po 214. čl. Zakona o prekrških – PP vpisnik, zadeve, ki se obravnavajo
pred mednarodnimi sodišči – E vpisnik, zadeve, ki se vodijo pred upravnimi
sodišči RS in senatom za upravne spore Vrhovnega sodišča RS – U vpisnik.
Glej obrazec DP št. 4 – Ovitek spisa za
prijave v stečajne postopke, likvidacijske postopke in postopke prisilne
poravnave – St. vpisnik in za izvršilne zadeve – I vpisnik.
Glej obrazec DP št. 5 – Ovitek spisa za
denacionalizacijske postopke in postopke za vračilo zaplenjenega premoženja –
DZ vpisnik.
Glej obrazec DP št. 6 – Ovitek spisa za
pravna mnenja – M2 vpisnik.
Glej obrazec DP št. 7 – Ovitek spisa za
nepravdne zadeve – N vpisnik in za razlastitvene postopke Razl. vpisnik.
Glej obrazec DP št. 8 – Ovitek spisa za
pravna mnenja o pravni veljavnosti pogodb in druga pravna mnenja – M1 vpisnik.
Glej obrazec DP št. 9 – Ovitek spisa za
razne zadeve, ki ne spadajo v noben drug vpisnik – R vpisnik.
c) Popis spisa
117. člen
V vsakem spisu se vodi popis spisa na
papirju rumene barve.
Popis spisa vsebuje levo zgoraj grb in
naziv organa – “glavo“, desno zgoraj številko spisa, šifro pravobranilca
oziroma strokovnega sodelavca, ki zadevo obravnava, številko lista popisa,
navedbo strank in temelj zadeve.
Vsebina popisa spisa zajema te podatke:
1.
zaporedno številko dokumenta, vloženega v spis;
2.
datum prejema oziroma izdelave dokumenta;
3.
vsebino dokumenta:
-
pisanja, dospela na Državno pravobranilstvo, se
vpisujejo v zgornjo polovico razdelka, in sicer tako da se najprej vpiše
pošiljatelj, nato oznaka pisanja in datum pisanja, označba pisanja (tožba,
opomin, izvršba itd.) pa se vpiše pod zgoraj navedenimi podatki;
-
v razdelku vsebina se pisanja, ki jih izdela
Državno pravobranilstvo, vpisujejo izključno na spodnjo polovico razdelka, in
sicer najprej kratka označba pisanja (tožba, opomin, obvestilo itd.) in nato naslovnik, ki mu je pisanje
namenjeno, ter oznaka, kako je pisanje poslano (priporočeno, navadno);
-
število prilog;
4.
stroške: v ta razdelek se vpisujejo stroški, ki
se prepišejo v stroškovnik;
5.
koledar: v ta razdelek se vpisujejo datum
vložitve v rokovnik ter z rdečim svinčnikom datumi izteka rokov, datumi
obravnav in drugih narokov (npr. ROK 3. 5. 2002; NAROK: 15. 5. 2002);
6. opombo rešeno pod zap. št.: v ta razdelek se vpisujejo zadnje zap.
št., ko je spis zaključen,
pred tem pa podatki, ki jih razdelki popisa spisov ne zajemajo (npr. poslano po
telefaksu).
Pisanja se sproti vpisujejo v popis spisa.
Popis spisa je enoten ne glede na to, ali
je spis sestavljen iz enega ali več delov, zaporedne številke si sledijo
zdržema.
Popis spisa praviloma vodi vpisničar, sicer
pa pravobranilska oseba, ki je prva dobila pisanje s spisom.
Uradne zaznamke, vloge in obvestila, ki jih
pišejo strojepiske, vpišejo v popis spisa strojepiske.
Vloge, zapisnike ali druga pisanja, ki jih
pravobranilec oziroma strokovni sodelavec vloži v spis, vpiše v popis spisa
pravobranilska oseba, ki ji je spis dan v delo z odredbo. (Če je odredba za
strojepisko, strojepiska, če je dana odredba za vpisničarja, vpisničar.)
Za pisanja, ki jih pravobranilci dobijo
osebno po pošti ali neposredno na obravnavi, pravobranilci napišejo odredbo
vpisničarju, da te listine vpiše v popis.
Za pisanja, ki jih pravobranilci napišejo
sami, morajo pravobranilci dati pisno odredbo, da se listina vpiše v popis
spisa in nato da spis v odpravo ali v rokovnik.
Glej obrazec DP št. 10.
118. člen
Kadar se obstoječi spis prenese iz enega v
drug vpisnik in kadar se prenaša nerešena zadeva ali ponovno aktivira že zaključena
zadeva, se v popisu spisa zaporedne številke zdržema nadaljujejo, vendar se na
prazno vrstico, ki se nanaša na nov vpisnik, vpiše z rdečim svinčnikom označba
novega vpisnika.
Če Državno pravobranilstvo odpre spis na
podlagi spisa, ki ga prejme od stranke, ki je sama vodila postopek, se vpiše v
popis spisa pod zap. št. l vloga, s katero je bila zadeva odstopljena, nato pa
vse vloge kronološko po datumu pisanja, na katero se nanašajo, z navedbo
števila prilog.
V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene
pošiljke, ki niso bile vročene.
č) Priloge
119. člen
Vsaka priloga dobi opravilno številko
pisanja, na katero se nanaša, in se označi z zaporedno številko priloge.
Pred opravilno številko se napiše mala črka
k (npr. k P 10/98-1/1, 2, 3, …).
Priloge so pripete k pisanju, na katero se
nanašajo.
Če je število prilog tolikšno ali so tako
obsežne, da jih ni mogoče pripeti k pisanju, se hranijo v posebnem ovitku na
koncu spisa ali zunaj spisa z oznako Priloge in opravilno številko zadeve ter
zaporedno številko pisanja, na katero se nanaša. Na popisu v spisu pod oznako
Opomba je treba v takem primeru napisati, kje so priloge.
Na pisanju se priloga označi tako, da se v
dohodni zaznamek v razdelku Priloge napiše število prilog in z rdečim svinčnikom
označi, kje so priloge.
Če se priloga vrne stranki, ki jo je
predložila, prevzemnik potrdi njen prejem. Potrdilo se vloži v spis na
dotedanje mesto priloge.
d) Predložitev spisa
120. člen
Na novo odprt spis se predloži
pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu v njegov predal isti dan, nujnega pa
takoj neposredno.
Enako ravna vpisničar z že obstoječim
spisom, h kateremu prejme novo pisanje.
Kot nujni spis se šteje spis, v katerem je
pisanje vezano na rok ali narok ali je pisanje kot tako označeno. Če ga ni mogoče
predložiti pravobranilcu ali strokovnemu sodelavcu, se mu pusti obvestilo. Kadar
je potrebno takojšnje ukrepanje, vpisničar obvesti namestnika pravobranilca, če
ta ni dosegljiv, pa urad predstojnika.
Vpisničar dnevno za dan naprej predloži
spise iz rokovnika pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu v predal.
Predložitev spisa pravobranilcu ali
strokovnemu sodelavcu zaznamuje vpisničar v nivoju “koledar“.
4. Delo pravobranilca oziroma strokovnega
sodelavca po prejemu pisanja oziroma spisa
121. člen
Pravobranilec in strokovni sodelavec
skrbita za redno in pravočasno reševanje zadev, ki so jima dodeljene v delo.
Pravobranilci sproti obveščajo vodjo
oddelka o zahtevnejših primerih (vrednostno, po vsebini, ipd.), problemih in
vprašanjih, ki se na novo pojavljajo oziroma kot izrazita, in posebnostih, o
katerih menijo, da bi bilo primerno z njimi seznaniti generalnega državnega
pravobranilca.
122. člen
Po prejemu novega spisa pravobranilec ali
strokovni sodelavec pisno določi pravni temelj po klasifikaciji (šifrantu)
Državnega pravobranilstva.
Pravobranilec oziroma strokovni sodelavec
pregleda predložene spise oziroma pisanja, jih razvrsti po njihovem pomenu in
nujnosti ter izdela v posameznih zadevah ustrezne vloge oziroma odredbe.
Če prejme pravobranilec oziroma strokovni
sodelavec pisanje, ki ne sodi v pristojnost Državnega pravobranilstva ali ni
bilo poslano na pravi naslov, odstopi pisanje pristojnemu organu in o odstopu
obvesti pošiljatelja ali pa pisanje pošiljatelju vrne.
Če dobi pravobranilec oziroma strokovni
sodelavec pisanje v jeziku, ki po ustavi, zakonu ali drugem predpisu na
Državnem pravobranilstvu ni v uradni rabi, ravna s takim pisanjem skladno z
določbami procesnih zakonov.
Če državni pravobranilec da spis v delo
pomočniku državnega pravobranilca, strokovnemu sodelavcu ali drugi pravobranilski osebi,o tem obvesti vpisničarja.
Vsako pisanje, ki ga predloži vpisničar,
mora pravobranilec oziroma strokovni sodelavec čim prej proučiti in ustrezno
ukrepati. Najpozneje v enem mesecu mora pravobranilec oziroma strokovni
sodelavec spis vrniti v rokovnik.
123. člen
Pravobranilec takoj obvesti stranko, ki jo
zastopa, o prejetih zahtevkih, tožbah in odločbah. Pravobranilec stranko
seznanja o poteku postopka in ji po potrebi ali na zahtevo pošlje prepise vlog
in listin.
Stranki iz prvega odstavka tega člena
dovoli vpogled v spis pravobranilec.
124. člen
Odredbe pravobranilca oziroma strokovnega
sodelavca morajo biti določne in popolne, tako da jih vpisničar ali druga
pravobranilska oseba lahko pravilno izvrši.
Če pravobranilec oziroma strokovni
sodelavec uporabi za posamezne odredbe obrazec, mora v njem vse nepotrebno črtati.
Posamezne odredbe se praviloma pišejo na
poseben list, na samo pisanje pa le, če je na koncu pisanja dovolj prostora.
Tožbe, vloge, z. k. predloge, izvršilne
predloge, obširnejša in zahtevnejša zaprosila, dopise sestavi pravobranilec
oziroma strokovni sodelavec, druge pa po odredbi pravobranilca oziroma
strokovnega sodelavca pripravi pristojna pravobranilska oseba.
5. Vmesne in končne odredbe
125. člen
Če reševanje zadeve preide iz enega v drug
postopek, da pravobranilec vmesno odredbo za prenos spisa v drug vpisnik.
Pred izpolnitvijo končne odredbe
pravobranilec odredi ugotovitev pravnomočnosti odločbe, pozove stranko, ki jo
zastopa, k izpolnitvi pravnomočne odločbe ali pozove nasprotno stranko k
izpolnitvi obveznosti in najpozneje po preteku treh mesecev zaključi spis s končno
odredbo.
Po prejemu odločbe pravobranilec v končni
oziroma vmesni odredbi opredeli rešitev in obseg uspeha stranke, ki jo
zastopa Državno pravobranilstvo.
6. Delo pisarne po izdani odredbi
126. člen
Po prejemu odredbe pravobranilca oziroma
strokovnega sodelavca vpisničar takoj izvrši odredbe, označene kot nujne, druge
pa najpozneje v treh dneh, tako da na ustrezen in viden način označi oziroma
opravi potrebne vpise v vpisniku in pomožnih knjigah ter poskrbi za izvedbo
vseh drugih odrejenih dejanj. Na vsaki odredbi mora biti ustrezno in vidno označeno,
da je izvršena.
Če je odrejeno, da se zadevi priloži drugi
spis, priskrbijo dokazila, sporočila in podobno, naredi vpisničar oziroma druga
pravobranilska oseba pod odredbo kratek zaznamek, da je odredbo izvršil, če pa
je ni, napiše razlog.
Vpisničar vrne spise pravobranilcu oziroma
strokovnemu sodelavcu, potem ko opravi potrebne vpise, ali pa jih vloži po
odredbi pravobranilca oziroma strokovnega sodelavca v rokovnik.
127. člen
Vloge (tožbe, pritožbe, izvršbe, ugovore,
z. k. predloge, zaprosila) pripravi pravobranilska oseba v toliko izvodih,
kolikor je potrebno, priloži kuverto, napisano v skladu s predpisi pošte,
pisanje vpiše v popis spisa in uredi spis. Pravobranilska oseba predloži
napisane vloge državnemu
pravobranilcu v podpis, nujne takoj, druge pa do konca delovnega časa. Vloge,
ki jih ne sestavi državni pravobranilec, podpiše najprej oseba, ki je vlogo
sestavila, nato pa se predložijo državnemu pravobranilcu v podpis.
a) Odprava pisanj
128. člen
Pisanja se odpravljajo po odredbi
pravobranilca. Na pisanja, ki se odpravijo, se odtisne okrogli pečat. Na
pisanju, ki ostane v spisu, se odtisne štampiljka za odpravo v spodnjem levem
kotu (pod pisanje). V štampiljko pravobranilska oseba vpiše datum odprave, način
odprave (priporočeno, s povratnico ali po telefaksu) in se podpiše, pisanje pa
izroči v odpravo. Potrdilo o odposlanem pisanju po telefaksu se pripne k
pisanju, na katerem je odtis odprave.
Pisanje se vloži v navadno kuverto, na
kuverti se označi način vročanja (priporočeno ali v posebnih primerih s
povratnico).
Če glede načina odprave in dostave ni
posebne odredbe pravobranilca, se pisanje vroči na način, ki ustreza veljavnim
predpisom.
Pisanja se praviloma pošiljajo priporočeno.
S povratnico se pošiljajo pisanja po
odredbi pravobranilca.
Pri osebni vročitvi (vloge na sodišče,
strankam v pisarni) se v štampiljko odprave odtisne datum in napiše “oddano
osebno“, vpiše ime osebe, ki pisanje prevzame, oseba, ki je oddala pisanje, in
oseba, ki ga je prejela, pa naredita parafo.
129. člen
Dokumente in priloge, ki se pošiljajo s
faksimilnimi napravami, z elektronsko pošto in z drugimi komunikacijskimi
napravami, odpravlja za to posebej usposobljena pravobranilska oseba ali
pravobranilci oziroma strokovni sodelavci sami. Po odpravi se dokumenti
natisnejo na papir, nato pa se z njimi ravna kot s pisnimi dokumenti.
130. člen
Pravobranilska oseba v odpravi vpiše
pošiljke v poštno knjigo, in sicer priporočene in priporočene s povratnico pod
oznako priporočene,navadne pa brez oznake.
Pravobranilska oseba v odpravi vodi
evidenco o porabi znamk.
b) Evidenca o spisih
131. člen
Vpisničar je odgovoren za pravilno, redno
in pravočasno poslovanje s spisi. Spise mora pravočasno izročati v reševanje
pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu in skrbeti, da jih pravobranilec
oziroma strokovni sodelavec pravočasno vrne. Skrbeti mora, da se vodijo in
upoštevajo vsi predpisani ali odrejeni roki.
Državno pravobranilstvo hrani spise za vsak
dan v mesecu v posebnih predelkih v omarah “rokovnik“. Predelki v omari se označijo
s številkami od 1 do 31.
Spise sme vlagati in dvigati samo vpisničar
ali po odredbi druga pravobranilska oseba.
c) Evidenca o rokih in narokih
132. člen
Evidenca o rokih in narokih (v nadaljevanju
poslovni koledar) se vodi za vsako leto posebej in je razdeljena na mesece in
dneve z navedbo datuma in dneva v tednu. Namenjena je vpisom obravnav, narokov,
rokov in sestankov.
Če se obravnava ali narok prekliče ali
preloži na določen čas, se vpis odčrta in v ustrezen stolpec vpiše okrajšava
“prekl.“ ali “preložena“.
Če sta obravnava ali narok razpisana na
kraju samem, se pod označbo spisa vpiše “na kraju samem v …“.
V poslovni koledar se vpisujejo tudi roki,
in sicer: dan pred iztekom roka z ustrezno označbo, npr. vložitev tožbe,
pritožbe, ugovora.
Glej obrazec DP št. 11.
133. člen
Spisi zadev, ki so “v rokovniku“, se
predložijo pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu en dan pred obravnavo, narokom, iztekom roka ali
koledarja, če pravobranilec oziroma strokovni sodelavec ne odredi drugače.
Če pride k spisu, ki je v evidenci,
pisanje, vpisničar pisanje vloži v spis, vpiše v popis spisa in spis predloži
pravobranilcu oziroma strokovnemu sodelavcu na način, določen v 120. členu DPR.
č) Samostojna opravila vpisničarja
134. člen
Vpisničar samostojno brez odredbe
pravobranilca vpiše v ustrezen vpisnik številko in datum odločbe pravosodnih in
upravnih organov, ki se nanaša na zadevo, ki se pri Državnem pravobranilstvu že
vodi. Razen opravil, določenih s tem redom, opravlja tudi druga pisarniška
opravila v zvezi s poslovanjem s spisi, kot so: vodenje evidence o obravnavah,
narokih in rokih ter obveščanje pravobranilcev oziroma strokovnih sodelavcev o
tem ter opozarjanje pravobranilcev oziroma strokovnih sodelavcev na napake in pomanjkljivosti pri dospelih
vlogah (nezadostno število izvodov vlog, prilog, napačni naslovi).
Vpisničar mora v treh dneh po prejemu odločbe,
zoper katero teče rok za vložitev izrednega pravnega sredstva ali upravnega
spora, predložiti fotokopijo te odločbe svetovalcu za državnopravobranilsko
upravo.
Vpisničar mora fotokopijo vsakega pravnega
mnenja (M2 vpisnik), poslanega z Državnega pravobranilstva, predložiti
generalnemu državnemu pravobranilcu.
d) Kroženje spisov
135. člen
Vpisničar vodi evidenco o kroženju spisa
tako, da to zaznamuje v nivoju “koledar“.
Državno pravobranilstvo praviloma ne
pošilja celotnih spisov. Listine, ki jih pošilja pravobranilska oseba, mora v
spremnem dopisu opisati in oštevilčiti. Kadar se pošiljajo izvirniki listin,
mora v spisu ostati fotokopija teh listin.
Kadar se celoten spis odstopi v reševanje
pristojnemu oddelku Državnega pravobranilstva, morajo v spisu ostati spremni
dopis, fotokopije listin, kot so tožba, sodne odločbe, pritožbe (vse pomembne
vloge) in popis spisa.
e) Združitev in priložitev spisov
136. člen
Če se več zadev združi v isti postopek, se
spisi združijo tako, da se poznejši spis vloži v prejšnji (osnovni) spis. Na
ovitku skupnega spisa se navedejo vsi pridruženi spisi (npr. Pridružen P 10/98)
in se nanj prenesejo potrebni zaznamki z ovitka pridruženega spisa.
Pridruženi spis se vpiše v popis spisa
osnovnega spisa in se vodi pod njegovo opravilno številko.
137. člen
Kadar sodišče vodi pod eno opravilno
številko tožbo in nasprotno tožbo, vodi enako tudi Državno pravobranilstvo.
138. člen
Če se spisu priloži drug spis, se na ovitku
vpiše označba priloženega spisa (npr. Priložen P 10/98). Ko se priložen spis
izloči, se označba na ovitku odčrta.
f) Razdružitev
139. člen
Če se spis med postopkom razdruži zaradi ločenega
postopka, se za ločeni postopek odpre nov spis. Prva redna številka je pisanje,
ki narekuje ločeni postopek, ali uradni zaznamek pravobranilca oziroma vpisničarja.
V ta spis se po odredbi pravobranilca vložijo pisanja, ki se nanašajo na novi
spis, druga pisanja, pomembna za izločeni spis, se vložijo v overjenem prepisu
ali fotokopiji.
V popisu spisa prvotnega spisa se navede
pri rednih številkah izločenih pisanj, da so izločena ter v kateri spis in
datum.
Na ovitek izločenega spisa se prenesejo
zaznamki, ki se nanašajo na novi spis. Na ovitku prej skupnega spisa se z rdečim
svinčnikom odčrtajo zaznamki, ki zanj niso več pomembni.
g) Izgubljeni, poškodovani, uničeni spisi
140. člen
Če se spis ali del spisa izgubi, poškoduje
ali uniči, se spis ali del spisa, če zadeva še ni zaključena, obnovi po uradni
dolžnosti. Spis obnovi pravobranilec, ki zadevo obravnava. O obnavljanju spisa
mora obvestiti stranko, ki jo Državno pravobranilstvo zastopa.
Če je zadeva zaključena, se spis obnovi
samo s posebnim sklepom generalnega državnega pravobranilca oziroma na zahtevo
stranke. Državno pravobranilstvo zaprosi stranko, da predloži listine, s
katerimi razpolaga.
Obnavljajo se samo pisanja, ki so pomembna
za postopek.
Spisi se obnavljajo na podlagi podatkov
vpisnika, na podlagi prepisov izgubljenih, poškodovanih ali uničenih pisanj in
po potrebi na podlagi izjav strank ali drugih udeležencev v postopku.
h) Poslovanje z DP in Pers. spisi
141. člen
Določbe tega poglavja se smiselno
uporabljajo tudi za poslovanje s spisi v vpisnikih DP in Pers.
XI. ARHIVIRANJE
142. člen
Državno pravobranilstvo ima priročni in
stalni arhiv.
Med letom arhivirani spisi se hranijo v
priročnem arhivu. Po potrebi se arhivirani spisi lahko hranijo v priročnem
arhivu tudi dalj časa, vendar največ pet let.
Spisi se prenesejo v stalni arhiv v začetku
vsakega leta. V njem se
hranijo vse vrste spisov, vpisnikov, kartotečnih kartic, pomožnih knjig,
mikrofilmski posnetki ali drugačni trajni zapisi dokumentarnega gradiva. Je v
posebnem prostoru,kije zaščiten pred vlago, požarom, prahom.
143. člen
Za arhiviranje je potrebna končna odredba
pravobranilca.
Spis se vloži v arhiv, ko je zadeva zaključena.
V arhiv se vložijo urejeni spisi. Spisi so
vloženi v fascikle.
144. člen
Vodja arhiva izdaja spise iz arhiva samo na
pisno zahtevo vpisničarja, in to za vsak spis posebej. Iz arhiva izdan spis se
vpiše v poseben seznam. Zaporedna številka tega seznama se napiše na ovitek
izdanega spisa. Na mesto izdanega spisa se vloži pisna zahteva, na podlagi
katere je bil spis izdan.
Ko je spis vrnjen arhivu, se v seznam iz
prejšnjega odstavka tega člena vpiše datum vrnitve in odčrta zaporedna
številka, na ovitku spisa se prečrta zaporedna številka seznama in spis vloži
na prejšnje mesto, pisna zahteva pa se izloči in uniči.
1. Hranjenje dokumentarnega gradiva
145. člen
Dokumentarno gradivo v smislu DPR obsega
vse zadeve pravobranilske uprave, zunanjih oddelkov in notranjih oddelkov na
sedežu (pravdnega oddelka, nepravdnega oddelka).
Državno pravobrailstvo je dolžno skrbeti za
ohranjanje, materialno varnost in urejenost dokumentarnega gradiva, ki ga
prejema ali nastaja pri delu.
Državno pravobranilstvo mora hraniti
dokumentarno gradivo najmanj toliko časa, kolikor je za posamezno vrsto gradiva
določeno v 146. členu tega reda. Če so v spisu ali listini združene zadeve z
različnimi roki hranjenja, velja najdaljši predpisani rok.
Roki hranjenja dokumentarnega gradiva, določeni
s tem redom, začnejo teči s prvim januarjem naslednjega leta po letu, v katerem
se šteje posamezna zadeva za rešeno.
Pravobranilec, ki je obravnaval posamezno
zadevo, lahko odredi tudi daljši rok hranjenja dokumentarnega gradiva.
146. člen
Za dokumentarno gradivo Državnega
pravobranilstva veljajo ti roki hranjenja:
I. Zadeve pravobranilske uprave:
1.
personalni spisi – trajno;
2.
kartotečne kartice zaposlenih – trajno;
3.
matična knjiga zaposlenih – trajno;
4.
personalne mape – trajno;
5.
delovne knjižice – dokler traja službeno ali
delovno razmerje;
6.
evidenčni kartoni o izrabi delovnega časa – 5
let;
7.
dokumentacija o uničenju nepotrebnega dokumentarnega
gradiva ter o odbiranju arhivskega gradiva in izročanju arhivu – trajno.
II. Zadeve iz pristojnosti Državnega
pravobranilstva:
1.
JP oziroma DP spisi – trajno;
2.
vpisniki in imeniki – trajno;
3.
kartotečne kartice – trajno;
4.
druge pomožne knjige – trajno;
5.
vse pravnomočne upravne in sodne odločbe,
overjene pogodbe, sklepi – trajno.
Dokumenti v zvezi s finančnoračunovodskim
poslovanjem se hranijo skladno s posebnimi predpisi.
Pravobranilski spisi se hranijo deset let
od njihovega nastanka, razen če ni z arhivskimi predpisi drugače določeno. Po
tem roku se izloči dokumentarno gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva, in
izroči pristojnemu arhivu.
2. Izločanje dokumentarnega gradiva
147. člen
Za izločanje nepotrebnega dokumentarnega
gradiva in odbiranje arhivskega gradiva je pristojen generalni sekretar
Državnega pravobranilstva ali pravobranilec, ki ga imenuje generalni državni
pravobranilec.
Posamezne naloge pri odbiranju in izločanju
dokumentarnega gradiva po odredbi pravobranilca opravljajo strokovni sodelavci
in pripravniki.
Oseba iz prvega odstavka v rokih, določenih
s tem redom:
-
zapisniško ugotovi, katero dokumentarno gradivo
se lahko izloči;
-
zapisniško ugotovi, katero dokumentarno gradivo
ima lastnost arhivskega gradiva;
-
obvesti pristojni arhiv o začetku odbiranja
arhivskega gradiva;
-
izroči pristojnemu arhivu dokumentarno gradivo, ki ima lastnost
arhivskega gradiva (148. člen DPR);
-
nadzoruje izločitev in uničenje izločenega
dokumentarnega gradiva.
Po preteku 15 dni po izročitvi arhivskega
gradiva pristojnemu arhivu se izločeno dokumentarno gradivo uniči.
Državno pravobranilstvo lahko pred uničenjem
izvirnega dokumentarnega gradiva naredi njegov mikrofilmski posnetek ali drugačen
trajni zapis.
148. člen
Državno pravobranilstvo mora dokumentarno
gradivo, ki ima lastnost arhivskega gradiva, izročiti pristojnemu arhivu po 30
letih od nastanka gradiva, če se s pristojnim arhivom ne dogovori drugače.
Državno pravobranilstvo pri odbiranju
arhivskega gradiva za pristojni arhiv upošteva predpise o arhiviranju.
Državno pravobranilstvo je dolžno najmanj
enkrat na vsaki dve leti zapisniško ugotavljati, katero dokumentarno gradivo
ima lastnost arhivskega gradiva.
Državno pravobranilstvo lahko pred izročitvijo
izvirnega gradiva pristojnemu arhivu naredi kopijo izvirnega gradiva, njegov
mikrofilmski posnetek ali drugačen trajni zapis.
XII. VPISNIKI IN POMOŽNE KNJIGE
1. Splošne določbe
149. člen
Državno pravobranilstvo vodi evidenco
zadev, ki jih obravnava, na obrazcih, predpisanih z DPR. To so vpisniki in
pomožne knjige. Vpisniki se vodijo računalniško.
Zadeve se vpisujejo v posamezne vpisnike
glede na vrste postopkov in zadev. Generalni državni pravobranilec po potrebi
odredi odprtje novega ali zaprtje obstoječega vpisnika.
Vpisniki in pomožne knjige morajo vsebovati
vse predpisane podatke ter biti programsko urejeni po določbah DPR.
Za šifrante, ki se uporabljajo pri
vpisnikih, je z letnim razporedom dela določena pravobranilska oseba na sedežu.
Ta skrbi za dopolnitve oziroma spremembe šifer po predhodnem dogovoru z vodjo
pisarne oddelka za vpisnik, v katerem bo sprememba vpisana, v soglasju z
generalnim državnim pravobranilcem.
Podatki iz vpisnikov so tudi podlaga za
statistična in druga poročila.
150. člen
Vpisnike in pomožne knjige vodi vpisničar
samostojno, ob nejasnosti pa po navodilu svetovalca za državnopravobranilsko
upravo.
Vpisniki in pomožne knjige se vodijo
kronološko. Vsako pisanje, ki se nanaša na novo zadevo, se mora v vpisnike in
pomožne knjige vpisati takoj po prejemu.
151. člen
Vsaka zadeva mora biti vpisana samo v enega
od predpisanih vpisnikov. Vpisniki se vodijo ločeno za posamezne vrste
postopkov ali zadev.
Vsaka posamezna zadeva se vodi v vpisniku
pod isto zaporedno številko, dokler ni odčrtana.
Če je postopek začelo več oseb ali se
postopek vodi zoper več oseb, se zadeva vpiše pod eno zaporedno številko.
152. člen
Pri vpisu prvega pisanja v vpisnik se
izpolnijo rubrike v ustreznih nivojih vpisnika. Te so razvidne iz obrazcev in
opisa vnosa za posamezen vpisnik, ki je sestavni del DPR.
2. Vpisniki
153. člen
Državno pravobranilstvo vodi te vpisnike:
1.
Splošne zadeve:
-
DP vpisnik za zadeve pravobranilske uprave načelnega
pomena in splošne narave, obr. DP št. 19;
-
Pers. vpisnik za osebne (personalne) zadeve,
obr. DP št. 20;
-
Zaup. vpisnik za zadeve, označene z oznakami
tajnosti, obr. DP št. 21.
2.
Druge zadeve:
-
P vpisnik za pravdne zadeve, obr. DP št. 22;
-
St. vpisnik za prijave v stečajne postopke,
likvidacijske postopke in postopke prisilne poravnave, obr. DP št. 23;
-
DZ vpisnik za denacionalizacijske postopke in
postopke za vračilo zaplenjenega premoženja, obr. DP št. 24;
-
N vpisnik za nepravdne zadeve, obr. DP št. 25;
-
I vpisnik za izvršilne zadeve, obr. DP št. 26;
-
Razl. vpisnik za razlastitvene postopke, obr.
DP št. 27;
-
M1 vpisnik za pravna mnenja o pravni veljavnosti
pogodb, obr. DP št. 28;
-
U vpisnik za upravne zadeve in upravne spore, obr. DP št. 29;
-
R vpisnik za substitucije v vseh zadevah ter za zadeve, ki se obravnavajo na Državnem
pravobranilstvu in ne spadajo v noben drug vpisnik, obr. DP št. 30.
Samo na sedežu Državnega pravobranilstva se
vodijo ti vpisniki:
-
E vpisnik za zadeve, ki se obravnavajo pred
mednarodnimi sodišči, obr. DP št. 22;
-
IPS vpisnik za vodenje zanimivih odločb in
izredna pravna sredstva, obr. DP št. 31;
-
M2 vpisnik za pravna mnenja,obr. DP št. 32;
-
PK vpisnik – predhodni postopki po 539. členu
ZKP, obr. DP št. 33;
-
PP vpisnik – predhodni postopki po 214. členu
Zakona o prekrških, obr. DP št. 34.
154. člen
Razen vpisnikov PK, PP in M2 imajo vsi
vpisniki naslovno stran vpisnika – “glavni meni“, ki vsebuje:
1.
naslov vpisnika
2.
pregledi na zaslonu
3.
izpisi na tiskalniku
4.
koledar
5.
šifranti
6.
vzdrževanje podatkov
1 naslov vpisnika
Ponudi vpisovanje v izbrani
vpisnik.
2 pregledi na zaslonu
Možnost pregledovanja
podatkov, vnesenih v vpisnik (po tožniku, tožencu, upravičencu, predlagatelju,
temelju, organu, ki vodi postopek …).
3 izpisi na tiskalniku
Možnost poljubnega
oblikovanja podatkov, vnesenih v vpisnik, in izpis (po tožniku, tožencu, upravičencu,
predlagatelju, organu, ki vodi postopek, več podatkov skupaj …).
4 koledar
Možnost vpisa evidence
premika spisa, pregledovanja koledarja, oblikovanja izpisov in izpisov iz
koledarja ter brisanje nepotrebnih podatkov.
5 šifranti
Določeni podatki, ki se
pogosto pojavljajo, so šifrirani (stranke, temelji spora, organi, pred katerimi
potekajo postopki, vrste rešitve itd.).
6 vzdrževanje podatkov
Podatki, ki se vnašajo, se
zavarujejo z (re)indeksiranjem zbirk podatkov, prepisom podatkov na disketo –
izdelovanjem varnostnih kopij in spremembo šifre uporabnika.
Ponovno vzpostavitev zbirke
podatkov, prepis podatkov z diskete na disk in sortiranje datotek opravljajo
pooblaščeni programerji.
Glej obrazec DP št. 19–34.
Obrazci in navodilo za izpolnjevanje
vpisnikov so priloženi DPR in so njegov sestavni del.
3. Pomožne knjige, imeniki, evidenčne
kartice in seznami
155. člen
Pomožne knjige, imeniki, evidenčne kartice
in seznami, ki jih vodi Državno pravobranilstvo, so:
-
Evidenca o rokih, narokih in sestankih, obr. DP
št. 11(glej 132. člen DPR);
-
Evidenca o vpogledih v listine, na katerih je
oznaka tajnosti, obr. DP št. 35;
-
Knjiga vplačil in izplačil na prehodnem računu
(rač. “845“), obr. DP št. 38;
-
Dostavna knjiga za neposredno vročanje,obr. DP št. 39;
-
Seznam uvedenih stečajev, likvidacij in
prisilnih poravnav, obr. DP št. 40;
-
Seznam nabavljenih knjig in strokovne
literature, obr. DP št. 41;
-
Seznam iz arhiva izdanih spisov, obr. DP št. 43
-
in druge evidence, ki jih Državno
pravobranilstvo potrebuje pri svojem delu.
4. Evidenca k vpisnikom P, St., DZ, N, I, U,
E, PK, PP, DP
156. člen
V evidenco se vpisujejo zadeve, v katerih je treba v določenem roku vložiti
tožbo, pritožbo, ugovor – roki, naroki in obravnave, seje.
Glej obrazec DP št. 11 (132. člen DPR).
Evidenca je razdeljena na mesece in dneve.
157. člen
Razen pomožnih knjig in imenikov,
predpisanih z DPR, vodi Državno pravobranilstvo po posebnih predpisih tudi
seznam pečatov.
Seznam pečatov in štampiljk z vzorčnimi
odtisi je priložen DPR in je njegov sestavni del.
Glej obrazec DP št. 44.
158. člen
Konec koledarskega leta se sklenejo pomožne
knjige, in sicer:
-
Knjiga vplačil in izplačil po prehodnem “rač.
845“.
To pomožno knjigo sklene pravobranilska
oseba, ki je za te vpise pristojna, s svojim podpisom, opisom stanja. Datum
sklenitve je zadnji dan v koledarskem letu.
5. Pomotni vpisi
159. člen
Pri pomotoma vpisani zadevi se v vpisniku v
nivoju “rešitve“ vnese šifra “pomotni vpis“.
Nova zadeva, ki se vpiše za pomotnim
vpisom, dobi naslednjo zaporedno številko.
Pomotoma vpisane zadeve se pri sklepanju
vpisnika na koncu leta odštejejo od števila na novo prejetih zadev.
6. Združitev, priložitev in razdružitev
zadev v vpisniku
160. člen
Pri združitvi zadev, kot to določa 136. člen
tega reda, se pri pridruženi zadevi v vpisniku v ustrezni rubriki pod šifro
“prenos v“ vpišeta oznaka vpisnika in številka spisa, s katerim je bila
združena, v nivoju “rešitve“ pa se zaključi. Pri osnovnem spisu se v šifri
“pridružena“ vneseta oznaka vpisnika in številka spisa, ki je pridružen.
Če se združene zadeve razdružijo, se pri
zadevah, ki so bile že zaključene v tekočem letu, znak “zaključena“ razveljavi,
zadeve pa se vodijo pod prvotno opravilno številko. Pri zadevah, ki so bile
statistično že zaključene, se znak “zaključena“ razveljavi, zadeve pa se
vpišejo pod novo opravilno številko. V tem primeru se prenos označi pri
razdruženi in novi zadevi. V rubriki “opombe“ se pri obeh zadevah vpiše
razdružitev zadeve.
7. Izločitev zadev v vpisniku
161. člen
Če sodišče ali upravni organ s sklepom izloči
del zadeve, se izločeni del zadeve vpiše v vpisnik kot nova zadeva. Izločitev
se označi v rubriki “opombe“ pri obeh zadevah na način, določen v 139. členu
tega reda.
Iz prvotno vpisane skupne zadeve se
prenesejo k novo vpisani
zadevi vsi vpisi, ki se nanašajo na izločeno zadevo, pri prvotni zadevi pa se
vnesejo novi podatki.
8. Zaključevanje spisov
162. člen
Ko je postopek v določeni zadevi zaključen,
se v vpisniku v nivoju “rešitve“ vnesejo vsi podatki in v nivoju “koledar“
zapiše A. A. “statistično odčrtan“.
Kot zaključena se zadeva šteje takrat, ko
je Državno pravobranilstvo v tej zadevi zaključilo svoje ukrepe oziroma
poslovanje ali ko je izvršena pravnomočna odločba.
Kot zaključene je treba vnesti v nivoju
“rešitve“ na način iz prvega odstavka tega člena tudi tisto zadevo, ki je
zaključena v postopku, zaradi katerega je bila vpisana v vpisnik, in ki jo je
treba zaradi sprožitve drugega postopka prenesti v drug ustrezen vpisnik, ter
zadeve, ki so bile zaradi enotnega obravnavanja združene z drugo zadevo. V
takem primeru se zaključi v vpisniku zaporedna številka pridružene zadeve v
šifri “pridružena“ oziroma “prenesena“.
Če je bila zadeva pomotoma zaključena v
tekočem letu, se napaka odpravi z brisanjem datuma arhiviranja in načina
rešitve. Če je bila zadeva pomotoma zaključena v prejšnjem statističnem
obdobju, se zadeva vnese v vpisnik pod novo opravilno številko.
Ob izvrševanju končnih odredb pri pravnomočno
zaključenih zadevah mora pravobranilsko osebje na način, s katerim se
zagotavlja varstvo osebnih podatkov, uničiti vse odvečne drugopise pravobranilskih pisanj iz spisa.
Kot zaključena se šteje zadeva, ki je
vpisana v:
-
P vpisniku:
-
če je v predhodnem postopku zahteva zavrnjena, če je sklenjen sporazum, če je vložena
tožba, če v treh mesecih ni dosežen sporazum;
-
če je obveznost izpolnjena po izdaji odločbe;
-
če je nasprotni stranki poslan opomin in je
potekel rok za plačilo;
-
če je v zadevi dokončno odločeno;
-
če je naša stranka po pravnomočnosti odločbe pozvana, da izpolni obveznost;
-
če se zadeva prenese v drug vpisnik (I, U, …);
-
St. vpisniku:
-
po izpolnitvi pravnomočnega sklepa ali po plačilu
na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega, likvidacijskega
postopka oziroma postopka prisilne poravnave;
-
I vpisniku:
-
če je v predhodnem postopku zahteva zavrnjena, če
je sklenjena izvensodna poravnava, če je sprožen postopek pred sodiščem, če v
treh mesecih ni dosežen sporazum;
-
če je obveznost izpolnjena;
-
če je potekel rok za izterjavo po sodni odločbi;
-
če je v zadevi dokončno odločeno;
-
če se zadeva prenese v kak drug vpisnik (P, N,
…);
-
DZ vpisniku:
-
po pravnomočni odločitvi o celotnem zahtevku,
ki se nanaša na stranko, ki jo Državno pravobranilstvo zastopa;
-
če se zadeva prenese v drug vpisnik (N, P, …);
-
tam, kjer še ni zemljiškoknjižnega sklepa, se
zadeve vodijo pod šifro “z. k.“ in hranijo ločeno;
-
N, Razl. vpisniku:
-
če je zahteva v predhodnem postopku zavrnjena, če
je sklenjena izvensodna poravnava, če je umaknjen zahtevek, če je vložen
predlog, če v treh mesecih ni dosežen sporazum;
-
če je obveznost izpolnjena po izdaji odločbe;
-
po pravnomočnosti odločbe;
-
če se zadeva prenese v drug vpisnik (I, P, …);
-
M2, M1, R vpisniku:
-
če je dano mnenje oziroma opravljeno dejanje
Državnega pravobranilstva;
-
če se zadeva prenese v drug ustrezen vpisnik;
-
PK vpisniku:
-
če je izpolnjena obveznost iz sklenjene
poravnave;
-
če je zahteva zavrnjena;
-
PP vpisniku:
-
če je izpolnjena obveznost iz sklenjene
poravnave;
-
če je zahteva zavrnjena;
-
U vpisniku:
-
po pravnomočnosti odločbe oziroma po odredbi
pravobranilca, če ni prijavil udeležbe, in v drugih primerih;
-
IPS vpisniku:
-
ko se odločba vnese v intranet;
-
DP, Zaup., Pers. vpisniku:
-
če je rešitev Državnega pravobranilstva dokončna
(meritorna);
-
če se zadeva prenese v drug ustrezen vpisnik oziroma se zaključi ob koncu tekočega leta.
Če je zadeva rešena le za določeno osebo,
se na ovitku spisa odčrta samo številka pred imenom osebe oziroma oseba na
ovitku.
Če je zadeva pomotoma odčrtana ali pa je
treba odčrtanje razveljaviti, se s črnilom prečrta označba odčrtanja. Če se
taka zadeva nato kot zaključena odčrta, se na ovitku naredi nov znak odčrtanja
(L; Ł;L).
Pri zaključevanju zadev za posamezno
stranko se uporablja dodatni šifrant – “vrsta rešitve“ in “datum rešitve“ na
drugem nivoju – nivoju posamezne stranke (rubrika 05 in 06).
163. člen
Statistično odčrtavanje opravi na podlagi
končne odredbe pravobranilca vpisničar, ki vodi vpisnik.
Končno odredbo zapiše pravobranilec
praviloma v nadaljevanju izpolnjevanja popisa spisa oziroma v odtisnjeno
štampiljko na notranji strani ovitka spisa vmesne odredbe oziroma končne
odredbe.
9. Sklepanje vpisnikov
164. člen
Vpisniki se konec leta sklenejo z računalniškim
izpisom. Računalniški izpis mora vsebovati te podatke: datum sklenitve,
zaporedno številko zadnjega vpisa, število nerešenih zadev na začetku leta,
število na novo prejetih zadev, od tega število ponovno vpisanih zadev, ki so
že bile izkazane kot rešene, število pomotoma vpisanih zadev, število rešenih
zadev in število nerešenih zadev na koncu leta.
Računalniški izpis iz prvega odstavka tega člena
podpišeta vpisničar in državni pravobranilec – vodja oddelka, vidira pa ga
generalni državni pravobranilec.
Zaporedne številke nerešenih zadev se
vpišejo na računalniškem izpisu pod naslovom Nerešeno v letu …, in sicer
kronološko samo številke spisov.
Ob sklenitvi vpisnika se podatki (stanje na
dan 31. 12.) arhivirajo na ustrezno računalniško nosilno sredstvo, tako da tega
arhiva pozneje ni mogoče spreminjati.
10. Prenašanje nerešenih zadev
165. člen
Zadeve, ki niso zaključene v petih letih,
kot to določa 162. člen DPR, se v šestem letu kot nerešene prenesejo v
nov vpisnik ustreznega leta. Prenos se opravi tako, da se take zadeve prepišejo
v nov vpisnik v začetku novega vpisnika z vsemi podatki iz prejšnjega vpisnika
in v kronološkem zaporedju.
V prejšnjih vpisnikih se prenos zadeve
zaznamuje v stolpcu za opombe (npr. preneseno v P 16/99). Zadeve, ki so bile
prenesene v nov vpisnik, se v novem vpisniku obravnavajo tako, kot to velja za
novodospele zadeve.
Ob prenosu zadev, kot to določa prvi
odstavek tega člena, se pri preneseni zadevi vpišejo tudi stranke iz
pridruženih zadev (tožniki, toženci, predlagatelji, upravičenci, nasprotne
stranke, upniki, dolžniki itd.).
V prejšnjem vpisniku se zadeve odčrtajo,
označijo kot “preneseno“, prenos pa zaznamuje v rubriki “prenos“.
166. člen
Vpisnike in pomožne knjige nadzorujeta
svetovalec za državnopravobranilsko upravo in vodja oddelka, ki zlasti
ugotavlja pravočasnost in pravilnost vodenja ter odreja odpravo napak in
pomanjkljivosti.
11. Ravnanje z ročno vodenimi vpisniki
167. člen
Če se zadeva, ki je bila vodena v ročno
vodenih vpisnikih, združi ali začasno priloži računalniško vodenemu spisu, se v
ročno vodenem vpisniku zaznamek za odčrtano zadevo “L“ poševno prečrta, v
stolpcu za pripombe pa se navede, s katero zadevo je bila združena ali ji je
bila začasno priložena, in datum sklepa oziroma združitve ali priložitve. Enake
oznake se vnesejo tudi v kartotečne kartice za zadnjim vpisom.
Ob vrnitvi začasno priložene zadeve se v ročno
vodenem vpisniku poševna črta prečrta, v stolpcu “opombe“ pa se napiše datum
vrnitve zadeve v arhiv. Enako se označi tudi na kartotečni kartici.
Glej obrazce DP št. 12–18 ter DP št. 42a in
42b.
XIII. FINANČNORAČUNOVODSKO POSLOVANJE
1. Finančnoračunovodsko poslovanje s proračunskimi
sredstvi
168. člen
Za finančnoračunovodsko poslovanje
Državnega pravobranilstva veljajo Zakon o javnih financah, Zakon o izvrševanju
proračuna in drugi zakoni ter podzakonski predpisi.
Proračunska sredstva za delo Državnega
pravobranilstva se razporejajo s finančnim načrtom.
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta
je generalni državni pravobranilec. Generalni državni pravobranilec lahko
pooblasti največ tri državne pravobranilce za pomožne odredbodajalce.
2. Finančnoračunovodsko poslovanje z drugimi
sredstvi
169. člen
Sredstva, ki so nakazana kot stroški
zastopanja na prehodni račun “845“ Državnega pravobranilstva, se konec
vsakega meseca odvajajo v proračun RS – drugi republiški prihodki.
Evidenca o plačilih se vodi po splošnih
finančnoračunovodskih predpisih. Pravobranilska oseba, ki vodi prehodni račun,
vlaga obvestila o plačilu v konkretne spise.
Na računu iz prvega odstavka tega člena se
evidentirajo tudi izterjave plačil iz tujine, predujmi in morebitna druga plačila.
170. člen
Ob koncu leta se evidenca o plačanih
stroških zaključi. V evidenci plačil se za številko zadnjega vpisa zapiše saldo
0 (nič), navede datum, pooblaščena oseba pa se podpiše.
XIV. FINANČNI NADZOR
171. člen
Finančni nadzor je sistem notranjih kontrol
in notranje revizije, kot ga določa 100. člen Zakona o javnih financah.
Sistem notranje kontrole se zagotavlja v
skladu z veljavnimi predpisi z metodami in postopki, določenimi v notranjih
predpisih in odredbah, ter z drugimi ukrepi generalnega državnega
pravobranilca.
Notranje revidiranje je oblika posrednega
nadzora, pri katerem se neodvisno presojajo poslovni procesi in stanje. Državno
pravobranilstvo lahko skupaj s posameznimi pravosodnimi državnimi organi
organizira skupno notranje revizijsko
službo.
XV. STATISTIČNA POROČILA
172. člen
Statistična poročila se sestavljajo na
podlagi podatkov iz vpisnikov.
Statistična poročila so letna. Po odredbi
generalnega državnega pravobranilca ali namestnika generalnega državnega
pravobranilca se izdelajo statistična poročila tudi za druga obdobja.
Letno statistično poročilo se izdela za vse
vpisnike in zajema podatke o številu zadev, ki jih je imelo Državno
pravobranilstvo v delu ob začetku statističnega obdobja, za katero se izdela
poročilo, številu zadev, ki jih je imelo Državno pravobranilstvo v delu ob
koncu statističnega obdobja, številu novo prejetih zadev in številu rešenih zadev v statističnem obdobju.
Oddelki Državnega pravobranilstva izdelajo
statistično poročilo v enem izvodu in ga predložijo do 20. januarja naslednjega
leta svetovalcu za državnopravobranilsko upravo, ki sestavi zbirno statistično
poročilo do 31. januarja.
Glej obrazec DP št. 45–74.
________________________________
1 Uradni list RS,
št. 91/2001.
2 Uradni list RS,
št. 26/2002.
Obrazec DP št.
1 (116. člen) – Ovitek spisa za vpisnike:
DP, Zaup, IPS
Obrazec DP št. 2 (116. člen) – Ovitek spisa za
Pers, vpisnik
Obrazec DP št. 3 (116. člen) – Ovitek spisa za
vpisnike P, PK, PP, E, U
Obrazec DP št. 4 (166. člen) – Ovitek spisa za
vpisnika; ST, I
Obrazec DP št. 5 (166. člen) – Ovitek spisa za
DZ vpisnik
Obrazec DP št. 6 (166. člen) – Ovitek spisa za
M2 vpisnik
Obrazec DP št. 7 (166. člen) – Ovitek spisa za
vpisnika: N, Razl.
Obrazec DP št. 8 (166. člen) – Ovitek spisa za
M1 vpisnik
Obrazec DP št. 9 ( 166. člen) – Ovitek spisa
za R vpisnik
Obrazec DP št. 10 (117. člen) – Popis spisa
Obrazec DP št. 11 (132., 155., 156. člen) –
Evidenca o sejah, rokih, narokih in obravnavah
Obrazci DP št. 12 do št. 18 (167. člen) –
Ročno vodeni vpisniki
Obrazci DP št. 19 do 34 (153., 154. člen) –
Računalniško vodeni vpisniki
Obrazec DP št. 35 (10, 155. člen) – Evidenca o
vpogledih v listine, na katerih je oznaka tajnosti
Obrazec DP št. 36 (83. člen) – Matična knjiga
zaposlenih
Obrazec DP št. 37 (83. člen) – Evidenca
odsotnosti
Obrazec DP št. 38 (67., 155. člen) – Knjiga
vplačil in izplačil na prehodnem računu »845«
Obrazec DP št. 39 (155. člen) – Dostavna
knjiga za neposredno vročanje
Obrazec DP št. 40 (155. člen) – Seznam
uvedenih stečajev, likvidacij in prisilnih poravnav
Obrazec DP št. 41 (155. člen) – Seznam
nabavljenih knjig in strokovne literature
Obrazec DP št. 42a (167. člen) – Kartotečna
kartica rumena z zelenim robom (DZS, obr. 0,116)
Obrazec DP št. 42b (167. člen) – Kartotečna
kartica bela (DZS, obr. 0,116)
Obrazec DP št. 43 (155. člen) – Seznam iz
arhiva izdanih spisov
Obrazec DP št. 44 (157. člen) – Seznam
pečatov, žigov in štampiljk
Obrazec DP št. 45 (172. člen) – Letno
statistično poročilo za P vpisnik
Obrazec DP št. 46 (172. člen) – Letno
statistično poročilo za St vpisnik
Obrazec DP št. 47 (172. člen) – Letno
statistično poročilo za I vpisnik
Obrazec DP št. 52, 54 – 57 (172. člen) – Letno
statistično poročilo za N, R, DP, Pers in Zaup. vpisnik
Obrazec DP št. 53 (172. člen) – Letno
statistično poročilo za Razl. vpisnik
Obrazec DP št. 58 (172. člen) – Letno
statistično poročilo za IPS vpisnik
Obrazec DP št. 59 (172. člen) – Letno
statistično poročilo za U vpisnik
Obrazec DP št. 60 – 61 (172. člen) – Letno
poročilo za PK in PP vpisnik
Obrazec DP št. 62 – 70 (172. člen) – Letno
statistično poročilo vseh vpisnikov na sedežu in zunanjih oddelkih
Obrazec DP št. 71 (172. člen) – Letno
statistično poročilo vseh zadev na sedežu in zunanjih oddelkih
Obrazec DP št. 72 (172. člen) – Letno
statistično poročilo skupaj v delu
Obrazec DP št. 73 (172. člen) – Vrednostni
pregled obravnavanih zadev za leto
Obrazec DP št. 74 (172. člen) – Številčni
pregled obravnavanih zadev na leto
Državnopravobranilski red (Uradni list RS, št.
90/02)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
173. člen
Pravobranilsko osebje mora v enem letu od začetka veljavnosti
DPR opraviti izpit iz poznavanja določil tega reda.
Določilo prvega odstavka tega člena ne
velja za generalnega sekretarja Državnega pravobranilstva in strokovne
sodelavce.
174. člen
Državno pravobranilstvo mora svoje poslovanje
uskladiti z določili DPR v dveh mesecih od začetka veljavnosti DPR.
Pravilnik iz drugega odstavka 92. člena
predloga DPR sprejme generalni državni pravobranilec v treh mesecih od začetka
veljavnosti DPR.
Dosedanji JP vpisnik se z začetkom
veljavnosti DPR preimenuje v DP vpisnik.
175. člen
Nerešene zadeve iz obdobja od 1. 1. 1993 do
31. 12. 1997se prenesejo do konca leta 2002.
176. člen
Z dnem, ko začne veljati DPR, se prenehajo
uporabljati Navodila za pisarniško poslovanje, vodenje vpisnikov in statistične
službe v javnem pravobranilstvu z dne 30. 12. 1965, št. JP 66/65-53 in sklepi o
dopolnitvah, ki so jih izdali javni pravobranilec Socialistične Republike
Slovenije, javni pravobranilec Republike Slovenije in generalni državni
pravobranilec do začetka veljavnosti tega reda.
177. člen
Generalni državni pravobranilec določi
letni razpored dela za leto 2002 v 15 dneh po objavi tega reda v Uradnem listu
Republike Slovenije.
178. člen
Z dnem, ko se začne uporabljati Zakon o
javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02), preneha veljati 94. člen DPR.
179. člen
DPR začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve
Državnopravobranilskega reda (Uradni list RS, št. 57/11) vsebujejo naslednji prehodni in
končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda
odločbo iz drugega odstavka 98.b člena Državnopravobranilskega reda v treh
mesecih po uveljavitvi teh Sprememb in dopolnitev Državnopravobranilskega reda.
6. člen
Za javne uslužbence, ki so ob začetku
uporabe teh Sprememb in dopolnitev Državnopravobranilskega reda že zaposleni
pri Državnem pravobranilstvu, začne teči enoletni rok iz 98. člena
Državnopravobranilskega reda z dnem začetka uporabe teh Sprememb in dopolnitev
Državnopravobranilskega reda.
7. člen
Te Spremembe in dopolnitve
Državnopravobranilskega reda začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo 1. januarja 2012.«.