Neuradno prečiščeno besedilo Programa razvoja podeželja
za Republiko Slovenijo 2004–2006 obsega:
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
1.
NASLOV PROGRAMA RAZVOJA PODEŽELJA
Naslov dokumenta:
Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006.
Program razvoja
podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 (v nadaljevanju: PRP) je Evropski
komisiji predložilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju:
MKGP) kot pristojna institucija, imenovana s strani Vlade RS za pripravo tega
dokumenta.
Republika Slovenija
je prevzela obveznost vodenja in izvajanja PRP.
PRP je pripravljen v skladu s Pristopno
poogodbo1, Uredbo Sveta (ES) št. 1257/19992, 1783/20033,
567/20044, 583/20045 in Uredbo Komisije (ES) št. 445/20026,
963/20037, 27/20048, 141/20049, 740/200410,
817/200411.
2. DRŽAVA ČLANICA
2.1. Republika Slovenija

|
|
Slika 1: Karta Evrope z lego Republike Slovenije
|
PRP za Republiko Slovenijo vključuje
spremljajoče ukrepe v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999 (v nadaljevanju:
Uredba 1257/99) in ukrepe, ki jih je Evropska komisija določila za nove države
članice za programsko obdobje 2004-2006. Celostni pristop pri pripravi PRP
predstavlja osnovo za uvajanje drugih ukrepov, navedenih v Uredbi 1257/99 v
okviru tega programa.
3. GEOGRAFSKO OBMOČJE, KI GA
PROGRAM ZAJEMA
3.1. Geografsko območje, ki
ga program zajema
PRP se nanaša na celotno območje Republike
Slovenije.
3.2. Območja, opredeljena kot
Cilj 1
V obdobju 2004-2006 se celotno ozemlje
Republike Slovenije smatra za območje Cilja 1.
4. NAČRTOVANJE NA USTREZNI
GEOGRAFSKI RAVNI
MKGP je pripravilo PRP za obdobje 2004-2006
za celotno ozemlje Republike Slovenije v tesnem sodelovanju z različnimi
organizacijami, predvsem strokovnimi institucijami, administrativnimi organi,
nevladnimi organizacijami in drugimi (glej preglednico 42).
5.
KVANTIFICIRAN OPIS SEDANJEGA STANJA
5.1
Opis sedanjega stanja
5.1.1
Geografske značilnosti
Z 20.250 km2 površine je Slovenija
ena najmanjših evropskih držav. Nahaja se v tranzitnem področju, ki se odraža
tako v raznolikih naravnih razmerah, kakor tudi v političnih, ekonomskih in
kulturnih značilnostih. Je dežela naglih sprememb, kjer se na relativno kratkih
razdaljah pojavljajo različni tipi pokrajin. Tako se Slovenijo v grobem lahko
razdeli na štiri glavne pokrajine: alpska, panonska, sredozemska in tranzitna.
Raznolikost naravnih razmer je močno vplivala
na poselitvene vzorce v Sloveniji, z jasno razvidnimi razlikami med posameznimi
območji. Slovenija se po evropski merilih z 2 milijoni prebivalcev in gostoto
naseljenosti 98 prebivalcev/km2 smatra kot relativno redko naseljena
država (poleg skandinavskih držav so le Španija, Grčija in Avstrija manj gosto
naseljene). V Sloveniji je gostota prebivalstva neenakomerno razporejena. Na
eni tretjini ozemlja živi 75% prebivalstva z gostoto naseljenosti okoli 216
prebivalcev/km2. Na več kot eni četrtini ozemlja, kjer živi 12%
prebivalstva, je poseljenost stabilna, saj je povprečna gostota v teh območjih
45 prebivalcev/km2. Področja z upadanjem prebivalstva pokrivajo 42%
ozemlja, kjer živi 13% prebivalstva Slovenije. Gostota naseljenosti v teh
območjih pa je 31 prebivalcev/km2. Največja območja s trendom
zmanjševanja števila prebivalcev se nahajajo v severovzhodnem, vzhodnem in
severozahodnem delu države ter na območjih na meji s Hrvaško.
Glede na zadnje podatke popisa prebivalstva
se po OECD tipologiji regionalnih indikatorjev na lokalni ravni, Slovenija
uvršča med države, ki imajo nadpovprečni delež podeželskih območij: 57,3%
slovenskega prebivalstva živi na podeželju, ki predstavlja 89,1% celotnega
ozemlja države. Tipična podeželska krajina v večini območij izginja, na ostalih
območjih pa se hitro preoblikuje. Ruralno okolje počasi spreminja svoje
značilnosti.
Poleg vpliva naravnih razmer, je bila
porazdelitev prebivalstva močno odvisna od policentričnega razvojnega koncepta,
ki je bil uveden v preteklosti. S tem se je pospeševal uravnotežen razvoj vseh
regij v smislu demografske porazdelitve, kar se je odražalo v relativno
uravnoteženih in razpršenih poselitvenih vzorcih po celotni Sloveniji. Stopnja
urbanizacije, ki je bila v glavnem omejena na nižinska območja, je bila v
Sloveniji opazno nižja kot kod drugod. V EU so redke države s tako velikim
številom majhnih vasi (do 200 prebivalcev) in tako majhnim številom velikih
mest. Več kot polovica prebivalstva Slovenije živi na podeželju - v glavnem v
naseljih, kjer se ljudje dnevno vozijo na delo - le Avstrija in Irska imata
primerljiv delež podeželskega prebivalstva.
Za Slovenijo je značilna stabilna demografska
struktura. Pretežno konstantna letna rast prebivalstva, ki je bila v 80-tih
letih nad povprečjem EU, se je v glavnem zaradi zmanjšanja imigracij in števila
rojstev po letu 1991 upočasnila. Z vidika naravne rasti prebivalstva se
Slovenija počasi približuje stopnji, ko prehaja iz zrele družbe v družbo, ki se
stara, kar se odraža v stopnji aktivnosti prebivalstva. Delež delovnega
prebivalstva je v Sloveniji nekoliko nižji kot v EU, kjer so razlike med
posameznimi državami očitne.
5.1.2
Socio-ekonomske razmere
Glede na stopnjo gospodarskega razvoja, je
Slovenija ena izmed vodilnih srednje in vzhodno evropskih tranzicijskih
gospodarstev, v smislu obsega in deleža proizvodnje pa je ena manjših
gospodarstev. Slovenski BDP zanaša 0,2% skupnega BDP EU. BDP na prebivalca
(merjen glede na kupno moč) v Sloveniji dosega približno 68% povprečja EU.
Medtem ko je za EU značilna uravnotežena
gospodarska rast na letni ravni okoli 2,7%, slovenski BDP po naglem upadanju v
zgodnjih devetdesetih, v zadnjih letih ponovno narašča. V osmih letih slovenske
neodvisnosti je bil dosežen pomemben napredek v gospodarskem razvoju in
stabilizaciji. Navzdol usmerjena krivulja rasti BDP s konca osemdesetih in
začetka devetdesetih let se je obrnila navzgor v letu 1993. Povečevanje
domačega in tujega povpraševanja je predstavljalo glavno gonilno silo pri
okrevanju gospodarstva. V naslednjih letih je BDP naraščal počasi vendar
stabilno (v povprečju 3,5% letno) in v letu 2002 znašal 10.690 € na prebivalca.
Slovensko gospodarstvo se lahko označi kot
odprto. Odprto je bilo že pred osamosvojitvijo in je tako ostalo tudi po njej.
Zaradi razširjenih tržnih povezav z EU, je rast proizvodnje v veliki meri
odvisna od stanja gospodarstev v državah EU. Glede na to, ima Slovenija v
zadnjih treh letih bolj ali manj uravnotežene tekoče račune, problemi celotne
plačilne bilance pa so majhni ali pa jih sploh ni. Pritok tujega kapitala, tako
kreditov kot investicijskih vlaganj, je bil majhen in ni igral pomembne vloge v
procesu ekonomske tranzicije. Znesek tujega dolga, kot deleža BDP, je nizek in
devizne rezerve so zadostne.
Glavni makroekonomski indikatorji v Sloveniji
so prikazani v preglednici 1.
Registrirana stopnja brezposelnosti, ki je
konstantno naraščala od zgodnjih devetdesetih let, se je sedaj ustalila pri
skoraj 6%. V zaposlitveni strukturi prevladujejo storitve in industrija. Z 9,2%
deležem ima pomembno vlogo v zaposlitveni strukturi prebivalstva tudi
kmetijstvo, za katerega je značilen vidni trend upadanja. Glede na relativno
pomembnost gospodarskih panog, imajo storitve (63,6% delež) pomembno vlogo v
nacionalnem gospodarstvu. Industrija prispeva k skupnemu BDP 30,4%, kmetijstvo
pa samo 3,1%.
Delež kmetijstva v skupnem BDP je eden
glavnih pokazateljev vloge te gospodarske panoge v okviru nacionalnega
gospodarstva. Vse razvite ekonomije beležijo stalno upadanje vloge kmetijstva
znotraj gospodarstva. V začetku devetdesetih se je delež kmetijstva v BDP na
ravni EU zmanjšal pod 3%, zadnji podatki pa kažejo na zmanjšanje pod 2%. Tudi
za Slovenijo je značilen trend zmanjševanja deleža kmetijstva v BDP. S 3,1%
deležem v skupnem BDP se slovensko kmetijstvo uvršča med najmanj razvite države
EU - pomembnejšo vlogo ima kmetijstvo samo v Grčiji in na Irskem. Z izjemo
Poljske in Madžarske, kjer kmetijstvo tradicionalno zaseda pomembno vlogo v
gospodarstvu, je makro ekonomski položaj kmetijstva v Sloveniji primerljiv z
ostalimi srednje in vzhodno evropskimi državami. Slovensko kmetijstvo ustvari
skoraj 10% manj BDP na hektar kmetijskih zemljišč v primerjavi z EU ali 2,2-krat
manj na zaposlenega v kmetijskem sektorju.
Preglednica 1: Glavni makro-ekonomski indikatorji in pomembnost kmetijstva za slovensko
gospodarstvo
|
|
1995
|
1996
|
1997
|
1998
|
1999
|
2000
|
2001
|
2002
|
BDP (tekoče cene)
|
Mio €
|
14.508
|
15.075
|
16.116
|
17.468
|
18.843
|
19.682
|
21.825
|
23.321
|
BDP na prebivalca
|
€
|
7.300
|
7.571
|
8.111
|
8.811
|
9.490
|
9.889
|
10.957
|
11.690
|
BDV: % kmetijstvo
|
%
|
4,6
|
4,5
|
4,3
|
4,2
|
3,7
|
3,5
|
3,3
|
3,1
|
BDV: % industrija
|
%
|
33,4
|
32,8
|
32,5
|
32,8
|
32,0
|
32,1
|
30,9
|
30,4
|
BDV: % storitve
|
%
|
59,2
|
59,5
|
59,8
|
59,7
|
60,3
|
60,6
|
62,3
|
63,6
|
BDP
|
% spremembe
|
4,1
|
3,5
|
4,6
|
3,8
|
5,2
|
4,6
|
2,9
|
2,9
|
BDP - kmetijstvo
|
% spremembe
|
1,6
|
1,1
|
-2,9
|
2,2
|
-2,1
|
-1,0
|
-2,5
|
1,1
|
BDP - industrija
|
% spremembe
|
2,9
|
3,1
|
6,4
|
4,2
|
4,6
|
6,2
|
3,6
|
4,0
|
BDP - storitve
|
% spremembe
|
4,0
|
4,2
|
3,8
|
3,4
|
4,8
|
4,3
|
3,8
|
3,1
|
Inflacija malo prodajnih cen (letno povprečje)
|
% spremembe
|
12,6
|
9,7
|
9,1
|
7,9
|
6,1
|
8,9
|
8,4
|
7,5
|
Stopnja brezposelnosti1
|
% delovne sile
|
7,4
|
7,3
|
7,4
|
7,9
|
7,6
|
6,6
|
5,8
|
6,0
|
Trgovinska menjava2
|
Mio €
|
-734
|
-652
|
-683
|
-702
|
-1.158
|
-1.230
|
-690
|
-265
|
Uravnoteženi tekoči računi3
|
Mio €
|
-76
|
25
|
10
|
-131
|
-728
|
-660
|
-74
|
330
|
Zunanji dolg4
|
Mio €
|
2.287
|
3,145
|
3.628
|
4.374
|
5.022
|
6.714
|
7.456
|
9.344
|
Izdatki proračuna
- od tega kmetijstvo
|
Mio €
|
6.252,9
62,1
|
6.392,5
65,5
|
6.966,1
85,4
|
7.642,3
94,6
|
8.332,1
124,3
|
8.688,6
144,8
|
9.351,4
171,2
|
9.908,3
171,5
|
Delež kmetijstva
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
- zaposlovanje*
|
%
|
6,4
|
5,9
|
5,7
|
5,6
|
5,0
|
4,8
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
9,95
|
10,3
|
9,2
|
- izvoz*
|
%
|
4,0
|
4,2
|
4,0
|
3,9
|
3,9
|
3,7
|
3,7
|
n.r.
|
- uvoz*
|
%
|
8,4
|
8,4
|
8,0
|
7,3
|
6,8
|
6,4
|
6,6
|
n.r.
|
Prihodek - živila**
|
%
|
23,1
|
22,7
|
21,2
|
21,0
|
18,6
|
17,9
|
17,8
|
n.r.
|
1 Registrirani brezposelni (zaposleni +
samo-zaposleni + registrirani brezposelni)
2 Samo blago; izključne transakcije z nekdanjimi
državami Jugoslavije, 1990 & 1991
3 Blago in dejavnosti; brez transakcij z bivšimi
jugoslovanskimi republikami, 1990 & 1991
4 Skupen zunanji dolg (samo alociran dolg) brez
prerazporeditve skupnega jugoslovanskega dolga
5 Sprememba v nacionalni kontni metodologiji
6 Statistični podatki iz popisa 1991
n.r.: Podatki niso na razpolago
Vir: Urad za makroekonomske analize in
razvoj, razen *(OECD) in **(SURS)
|
Slovenija je opredeljena tudi kot relativno
slabo poseljena država, bistvena pa je raznolikost poseljenosti znotraj nje.
Večji del prebivalstva naseljuje mestna središča in njihovo okolico. Oddaljena
področja so se v zadnjih sto letih soočala z obsežnim izseljevanjem. Danes je
poseljenost teh območij zelo nizka, s predvsem starejšo populacijo, kar
povečuje verjetnost nadaljnjega upadanja poseljenosti.
Za Slovenijo je značilno tudi veliko število
zaselkov (skoraj 6.000) med katerimi prevladujejo predvsem manjši. Ta način
poselitve je bil predmet relativno zelo velikih sprememb v zadnjih desetletjih.
Populacija v več kot polovici teh zaselkov se je zmanjšala predvsem na račun
preseljevanja v večja urbana središča.
5.1.3
Stanje okolja
Na splošno je stanje okolja v Sloveniji
zadovoljivo, saj ne predstavlja večje nevarnosti za zdravje ljudi in
ekosisteme. Na nekaterih področjih so pozitivni učinki okoljske politike že
opazni, medtem ko je na drugi strani pozornost potrebno nameniti nekaterim
trendom, ki še vedno zahtevajo uspešnejše in učinkovitejše informiranje
javnosti v skladu z načeli trajnostnega varovanja okolja.
Varovanje okolja ima v Sloveniji že
dolgoletno tradicijo. Kljub določenim problemom na lokalni ravni, pa je stanje
okolja v Sloveniji, kakor tudi ohranjanje narave, na relativno visokem nivoju.
Zakon o varstvu okolja (UL RS, št. 32/1993, 44/1995 - odločba US, 1/1996,
9/1999 - odločba US, 86/1999 - odločba US, 82/2001 - odločba US, 41/2004) je
varovanje okolja zakonsko opredelil v skladu z ekonomskimi in političnimi
razmerami na področju tržnega gospodarstva in demokratičnega političnega
sistema. Na podlagi tega zakona so bili sprejeti številni predpisi na področju
voda (26), odpadkov (13), zraka (25), varovanja tal (6), varovanja narave (25)
in presoje vplivov na okolje (3). V septembru leta 1999 je Državni zbor RS na
podlagi prej omenjenega zakona sprejel Nacionalni program varstva okolja (UL
RS, št. 83/1999) (v nadaljevanju: NPVO), ki določa cilje in prednostne naloge
varovanja okolja do leta 2008. Ta program je skladen tudi z zahtevami EU na
področju varovanja okolja.
5.1.3.1
Vode
Slovenija
je bogata z vodnimi viri, podtalnico in izviri, ki so pomembni viri zelo
kakovostne in čiste pitne vode. Ozemlje Slovenije je razdeljeno na šest glavnih
porečij z rekami Muro, Dravo, Savo, Sočo, Dragonjo in Krko. Večina rek odteka
proti Donavi (okoli 80%), nekatere pa se izlivajo v Jadransko morje (okoli
20%). V Črno morje se odvodnjava 16.500 km2 ozemlja, v Jadransko
morje pa 3.750 km2.
Mnoge slovenske reke imajo značilnosti
kraških vodotokov, veliko voda je tudi ledeniškega izvora, predvsem v
visokogorskem svetu. Najdaljša reka je Sava (221 km), ki odvaja vode z več kot
polovice ozemlja v Donavo in Črno morje.
Slovenska obala je del Sredozemlja, ki tu
sega najgloblje v Srednjo Evropo. Dolžina morske obale je 46,6 km - dobra 2,5 cm na prebivalca.
Podzemni vodonosniki, od koder se črpa pitna
voda, so večinoma plitvi in locirani v aluvialnih dolinah vodotokov, ki so
pretežno tudi kmetijska območja z intenzivno poljedelsko proizvodnjo. Glavni
podzemni vodonosniki v Sloveniji se nahajajo v vzhodnem delu vzdolž reke Drave
in Mure, v osrednjem delu vzdolž reke Savinje in Save ter v zahodnem delu
vzdolž reke Vipave in Soče. Za kraško območje je značilno ponikanje padavinskih
voda in površinskih vodotokov v kraške vodonosnike. Hidrološka posebnost
Slovenije pa so presihajoča jezera. Največje takšno jezero je Cerkniško jezero
(24 km2), ki je ob obilnejših padavinah jezero (jeseni, pozimi), v
bolj sušnih obdobjih leta pa so to kmetijske površine. Večinoma so te površine
obdelani travniki z značilno in bogato floristično sestavo, ki so mestoma
obogateni še s stalnimi mokrišči, ki predstavljajo izredne habitate tudi
endemičnim ter številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.
V Sloveniji so podzemne vode glavni vir pitne
vode, medtem ko so površinske vode namenjene predvsem za potrebe tehnološke
vode. Indeks rabe vode se v obdobju 1997-2001 ne spreminja, saj je
razpoložljive vode v primerjavi z uporabljeno veliko. Skladno z evidencami
vodnih povračil, se 70% vode uporablja kot hladilna voda, 16% kot pitna voda in
14% kot tehnološka voda.
5.1.3.1.1 Kakovost voda
V Sloveniji so glavni onesnaževalci voda
industrijski in drugi proizvodni obrati, prebivalstvo ter kmetijstvo. Zaradi
kmetovanja prihaja do potencialnega onesnaževanja podtalnice z nitrati, fosfati
in pesticidi ter organskimi snovmi in amonijevimi spojinami iz živinorejskih
farm. Na posameznih lokacijah, kjer so skladišča hlevskega gnoja, jame oz. lagune
za gnojevko in gnojnico, silažni stolpi, korita z odpadnim silažnim sokom,
lahko ob neupoštevanju stanja okolja in izbiri napačne tehnologije prihaja do
lokalnega (točkastega) onesnaženja voda. Neustrezna obdelava površin pa lahko
dolgoročno na večjih območjih poveča raven potencialno nevarnih snovi v vodah.
Program državnega monitoringa kakovosti voda
vključuje površinske vodotoke, podzemne vode (podtalnico in izvire), jezera in
morje, na podlagi katerega je vzpostavljena baza podatkov, ki obsega podatke o
predpisanih fizikalno-kemijskih, kemijskih in saprobioloških parametrih.
Reke
Kakovost in trende prikazuje Indeks kakovosti
vodotokov, ki zajemna mesta glede na parametre uvršča v štiri kakovostne
razrede. Celtna ocena kvalitete temelji na osnovnih fizikalnih in kemičnih
analizah, analizah težkih kovin (Hg, Zn, Cr, Pb, Cd, Ni, Cu), organskih
mikropolutantov ter mikrobioloških in saprobioloških analizah (saprobni
indeks).
V prvi kakovostni razred so uvrščeni
neonesnaženi površinski vodotoki (1% zajemnih mest na Soči, Koritnici in
Kamniški Bistrici na izvirih). V obdobju 1992-2000 je opazen trend
izboljševanja kakovosti. Ugotovljeno je povišanje deleža v drugem kakovostnem
razredu (dobro stanje) na račun zmanjšanja močno onesnaženih vodotokov. Delež vodotokov,
uvrščenih v četrti kakovostni razred, se zadnja leta ne spreminja (okoli 5%
zajemnih mest) (graf. 1).

|
Vir:
Enotna baza podatkov monitoringa kakovosti voda, ARSO 2002
|
|
Graf. 1: Indeks kakovosti vodotokov - delež zajemnih
mest v določenem kakovostnem razredu
|
Jezera in
akumulacije
V okviru državnega monitoringa se spremlja
kakovost Blejskega, Bohinjskega in Cerkniškega jezera ter njihovih glavnih
pritokov in iztokov. Splošno razširjen in ključni problem vseh naravnih in
umetnih stoječih celinskih voda je njihovo pospešeno staranje - evtrofikacija,
ki jo povzroča prekomeren vnos hranilnih snovi, zlasti fosforja in dušika, iz
točkovnih in razpršenih virov (komunalne in industrijske odpadne vode,
razpršeno onesnaževanje iz kmetijskih zemljišč) na hidrografskih območjih.
Blejsko in Bohinjsko
jezero
Vnos hranilnih snovi v jezeri je največji s
pritoki, čeprav velik del prispeva tudi izpiranje iz urbanih in kmetijskih
površin (gnojenje). Graf. 2 prikazuje letne količine dušikovih in fosforjevih
spojin, ki jih v Blejsko jezero prinesejo glavni pritoki Mišca, Krivica,
Ušivec, Solznik in umetni dovod Radovne ter biomaso fitoplanktona, ki se je
razvila kot posledica tega vnosa.

|
|

|
Vir: ARSO
|
|
Graf. 2: Vnos fosforja in dušika v Blejsko jezero s
pritoki in v Bohinjsko jezero s pritoki ter povprečna biomasa fitoplanktona
(t s.s. na volumen jezera)
|
Posledice pospešene evtrofikacije v Blejskem
jezeru zmanjšujejo sanacijski ukrepi (umeten dovod Radovne, 1964, natega,
1981/82) in ukrepi v hidrografskem zaledju, vključno s sanacijo kanalizacije
(1983), ki omogočajo manjši vnos snovi iz okolja. Trend zmanjševanja biomase
planktona se pojavlja do leta 1997. Poslabšanje v zadnjih treh letih pa
opozarja, da je vnos snovi iz hidrografskega zaledja občasno še vedno prevelik
in lahko izzove močna cvetenja fitoplanktona.
Bohinjsko jezero je razmeroma malo
obremenjeno z antropogenimi vnosi. Vnos hranilnih snovi v Bohinjsko jezero še
ne presega kritičnih količin, ki bi bistveno vplivale na potek naravnega
staranja - evtrofikacije jezera. Kljub nizki produktivnosti fitoplanktona pa
razrast zelenih nitastih alg v priobalnem delu okrog vse jezerske kotanje,
zmanjšana globina uspevanja, redčenje sestojev in zmanjšano število vrst med
makrofiti opozarjajo, da je vnos hranilnih snovi iz pojezerja občasno povečan.
Za ohranitev dobrega stanja jezera so potrebni nekateri preventivni ukrepi in
predvsem ustrezno načrtovanje razvoja tako obalnega pasu kot širšega zaledja.
Cerkniško
jezero
Največji vpliv človekovih aktivnosti je ugotovljen
na Cerkniškem jezeru. Na jezero vplivajo tako industrijske kot komunalne
odplake in kmetijstvo iz Loškega in Cerkniškega polja. Voda iz Cerkniškega jezera
odteka v izvir v Malnih, kjer je črpališče za pitno vodo in zato slaba kakovost
Cerkniškega jezera predstavlja velik problem. Zaradi presihanja se Cerkniško
jezero ne stara kot druga jezera in je o procesu evtrofikacije težko govoriti.
Ko je Cerkniško jezero napolnjeno z vodo, deluje kot velika biološka čistilna
naprava. Hranilne snovi hitro krožijo in se stalno vgrajujejo v bujno močvirsko
vegetacijo. Ko jezero presahne, se preostala voda zbere v strugi Stržena in
kakovost se poslabša. Na kakovost vode najbolj vplivajo količina vode, vnos snovi
iz zaledja in organizmi, predvsem primarni producenti. Čeprav zaradi
presihajoče narave Cerkniškega jezera prekomerne obremenitve s hranilnimi
snovmi in s tem povezane evtrofikacije na jezeru ni čutiti, so v prispevnem
območju nujni ukrepi, ki bi zmanjšali obremenjenost, predvsem pa fekalno
onesnaženje nekaterih pritokov.
Akumulacijski jezeri
Akumulaciji Mavčiče in Vrhovo sta nastali po
zajezitvi reke Save. Program monitoringa je naravnan na posamezna vzorčenja v
sušnem poletnem obdobju, ko se zaradi manjšega pretoka kakovost vode v obeh
akumulacijah poslabša. Za to obdobje so značilna intenzivna površinska cvetenja
rastlinskega planktona, ki prenehajo, takoj ko se pretok poveča. Vsebnost
celotnega fosforja in anorganskega dušika je v akumulaciji Vrhovo večja kot v
akumulaciji Mavčiče, vendar je cvetenje v akumulaciji Vrhovo manj intenzivno
zaradi večje pretočnosti akumulacije. Na stanje akumulacij vplivata predvsem
količina in lastnosti snovi, ki vanjo pritekajo iz industrijskih, kmetijskih in
urbanih območij. Izboljšanje se lahko doseže le z zmanjšanjem onesnaževanja na
neposrednem in širšem hidrografskem območju.
Morje
Slovensko obalno morje je polzaprt,
sorazmerno plitev morski bazen. Kakovost morja se spremlja na dveh zalivskih
postajah (notranje vode) in treh postajah odprtih voda Tržaškega zaliva.
Spremljajo se fizikalno-kemijske lastnosti vodnega telesa in bioprodukcijske
razmere. Najbolj obremenjeno območje zaradi izpustov neprečiščenih odpadnih
voda, industrije in prometa, je notranjost Koprskega zaliva.
Za oceno trofičnega stanja morja se
izračunava “TRIX indeks”, katerega teoretični rezultati so v mejah od 0 do 10.
Tako imenovani trofični indeks temelji na določanju koncentracije raztopljenega
dušika, fosforja in klorofila, zasičenosti s kisikom in prozornosti morja. Slovenski
del morja je že vrsto let največkrat v razponu 3 do 5, kar je značilno za oligotrofna
do mezotrofna območja, občasno pa ima TRIX indeks vrednost okoli 6, kar je značilno
za zmerno evtrofne vode. Najvišji trofični status kažeta postaji sredi
Tržaškega in Koprskega zaliva. V obdobju 1997-2000 ta
indeks kaže vrednosti, ki veljajo za zmerno evtrofne vode.
Podtalnica
Podtalnica
predstavlja pomemben vir pitne vode v Sloveniji. Kakovost voda se spremlja
preko sistema državnega monitoringa. Rezultati monitoringa kažejo, da se je
stanje glede vsebnosti pesticidov in nitratov v zadnjih letih izboljšalo, mejne
vrednosti pa so še vedno presežene na nekaterih območjih glavnih podzemnih
voda.
Kot del monitoringa
voda se v Sloveniji kakovost podtalnice ugotavlja dvakrat letno na 84 merilnih
točkah, ki so razporejene na 15 zajemnih mestih. Vseh 168 vzorcev se analizira
skladno s programom monitoringa, ki vključuje določitev osnovnih fizikalnih in
kemičnih parametrov, analizo vsebnosti težkih kovin in organskih
mikropolutantov ter organskih snovi. Podzemne vode onesnažene z nitrati so
locirane na površinah z intenzivnim kmetovanjem, plitvim slojem tal in kjer
kanalizacijski sistem ni ustrezno zgrajen. Najvišje
vsebnosti nitratov so bile ugotovljene v podtalnici na Prekmurskem, Dravskem in
Ptujskem polju, kakor tudi v spodnji Savinjski dolini. Vsebnost nitratov pa je
povečana tudi na nekaterih mestih na Apaškem, Sorškem, Krškem polju in v
Vipavski dolini.
Kot del monitoringa podtalnice se spremlja
vsebnost 27 različnih pesticidov in njihovih metabolitov, ki so bili ali so v
prodaji v Sloveniji. Ocenjevanje obremenjenosti podtalnice s pesticidi temelji
na novi uredbi, ki je usklajena s standardi EU in določa, da vsebnost
posameznega pesticida v pitni vodi ne sme preseči 0,1 mg/l, vsota pesticidov pa ne sme biti večja od 0,5 mg/l. V večini primerov se ocenjuje
obremenjenost podtalnice z vsebnostjo vsote pesticidov, ki je bila v letu 1995
presežena pri 29% vseh vzorčnih mest. Najpogostejši in najbolj razširjen
pesticid v Sloveniji je triazinski preparat atrazin, katerega uporaba je zaradi
njegove toksičnosti in domnevne mutagenosti prepovedana.

|
|
Slika 2: Ustreznost podzemne vode glede na vsebnost
nitrata na posameznih zajemnih mestih v letu 2000
|
V Sloveniji je bilo v obdobju 1997-2000
najbolj kritično onesnaženje podzemne vode s pesticidi, predvsem atrazinom in
njegovim metabolitom desetilatrazinom ter z nitrati. V tem obdobju so bili z
nitrati najbolj onesnaženi vodonosniki v severovzhodni Sloveniji. Dolgoletne
meritve vsebnosti nitrata v podzemnih vodah v splošnem kažejo trend upadanja,
kljub temu pa so povprečne vsebnosti nitratov za triletno obdobje 1998-2000 še
vedno višje od dopustne mejne vrednosti 25 mg NO3/l na Prekmurskem, Murskem,
Apaškem, Dravskem, Ptujskem, Sorškem ter Krškem polju, v Spodnji Savinjski
dolini, dolini Bolske in Kamniške Bistrice (slika 2).
Mejne vrednosti za vsoto pesticidov so bile
leta 2000 presežene na 7 od 13 vodonosnikov (Prekmursko, Dravsko, Ptujsko,
Sorško polje, Spodnja Savinjska dolina, dolina Bolske, dolina Kamniške
Bistrice). Najvišji delež preseganja mejnih vrednosti je ugotovljen za
pesticida metolaklor in atrazin ter njegov metabolit desetilatrazin (graf. 3).
Onesnaženje s pesticidi je posledica
pretirane in nepravilne rabe fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje plevela,
škodljivcev in plesni na obdelovalnih površinah, parkih, igriščih, cestah in
železnicah.

|
Vir: Enotna baza podatkov monitoringa
kakovosti voda, ARSO 2002
|
|
Graf. 3: Delež merilnih mest, kjer je koncentracija posameznega pesticida v letu 2000 presegla 0,1 µg/l,
vsota pesticidov pa 0,5 µg/l - primerjava z EU
|
Najvišja dopustna vsebnost za atrazin in
njegov metabolit desetilatrazin je 0,1 µg/l, za druge pesticide in njihove
metabolite 0,06 µg/l in za vsoto vseh pesticidov 0,5 µg/l. S pesticidi so
najbolj onesnažene podzemne vode Apaškega, Prekmurskega, Dravskega, Ptujskega
polja in doline Bolske, kjer je bila večina povprečnih vsebnosti vsote
pesticidov v obdobju 1997-2000 višja od dopustne vrednosti 0,5 µg/l. Med
pesticidi sta v podzemni vodi najpogostejša in v najvišjih koncentracijah
prisotna atrazin in njegov metabolit desetilatrazin. Zaradi prepovedi uporabe
atrazina se ta nadomešča z drugimi, predvsem metolaklorom, ki na posameznih
mestih dopustne vrednosti presega do 20-krat (Podreča na Sorškem polju,
Sobetinci na Ptujskem polju).
Na osnovi triletnih povprečij vsebnosti
pesticidov v podzemnih vodah se ugotavlja postopno zniževanje, vendar je na
Prekmurskem, Dravskem in Ptujskem polju povprečna vrednost vsote pesticidov za
triletno obdobje 1998-2000 še vedno višja od dopustne vrednosti 0,5 µg/l.
Najpogostejši vzrok neustreznosti vode je
prekomerna vsebnost atrazina, čeprav je kumulativni sinergijski učinek vseh
pesticidov prisotnih v vodi lahko večji kot je razvidno iz podatkov o
koncentracijah posameznih parametrov. Problem pri neustreznosti pitne vode pa
predstavljajo tudi presežene vrednosti nitratov. Problematika nitratov v pitni
vodi zadeva predvsem tiste vodo oskrbne sisteme, kjer podtalnica predstavlja
vir vode.

|
Vir: ARSO
|
|
Graf. 4: Povprečne letne vrednosti za vsoto
pesticidov v letih 1997-2000 in trendi spreminjanja vsebnosti pesticidov po
triletnih obdobjih za posamezna območja podzemnih voda
|
Kakovost vodotokov je razmeroma dobra. Delež
vodotokov v IV. razredu se je zmanjšal, vendar pa je v zadnjih letih opaziti
delno poslabšanje kakovosti vodotokov zaradi onesnaženja s težkimi kovinami in
organskimi snovmi.
Skrb za ustrezno kakovost vode, s poudarkom
na ravnanju z odpadnimi vodami, je še vedno ena od prednostnih nalog. Vendar pa
viri onesnaževanja še vedno niso rekonstruirani v želenem obsegu. Čiščenje
odpadnih voda poteka na različne načine pri okoli 75% slovenskega prebivalstva.
Na nekaterih industrijskih področjih se v vodne tokove še vedno odvajajo
neprečiščene odpadne vode. Uredba o taksi za obremenjevanje vode (UL RS, št.
41/1995, 44/1995, 8/1996, 124/2000, 49/2001, 105/2003 - sklep US, 8/2004,
23/2004) je prispevala k hitrejšemu iskanju boljših rešitev in uvedla ekonomske
mehanizme, s katerimi je prisilila onesnaževalce v iskanje ustreznih rešitev
problema.
5.1.3.1.2 Emisije v vode
Na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja
komunalnih odpadnih voda poteka intenzivno izvajanje določil Direktive Sveta ES
o komunalnih odpadnih vodah12, za katero je bilo odobreno 10-letno prehodno
obdobje v delu obveznosti izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav.
Cilji so zapisani v predpisih in operativnem programu. Indikator »čiščenje
odpadnih voda« prikazuje, da poteka izgradnja po načrtih in predvideni
dinamiki. Do leta 2005 je predvidena izgradnja večine velikih čistilnih naprav
(Maribor, Ljubljana, Celje, nadgradnja čistilne naprave Koper in Izola), zato
se bo bistveno povečal tudi delež čiščene odpadne vode.
Emisije nevarnih snovi v vode iz virov
onesnaževanja se v okviru ARSO zbirajo na podlagi poročil virov onesnaževanja.
V letu 2000 je bilo opredeljenih 543 virov onesnaževanja, in sicer 86 virov s
pretežno biorazgradljivimi odpadnimi vodami iz prehrambeno živilske industrije
in 457 industrijskih virov, katerih odpadne vode vsebujejo tudi nevarne snovi.
Pregled emisij snovi s seznama I (enotno določeni standardi) v vode kaže, da iz
točkovnih virov ni znatnih emisij teh snovi v vodno okolje (celotna letna
količina živega srebra 0,7 kg oz. 14 kg kadmija v letu 2000 iz vseh točkovnih
virov). Največji delež težkih kovin v vode prispevajo industrijski obrati za
proizvodnjo kovin in kovinskih izdelkov, sledijo pa jim obrati za proizvodnjo
kemikalij in kemičnih izdelkov, umetnih vlaken, proizvodnjo usnja, obutve in
usnjenih izdelkov, manj pa nekateri drugi industrijski obrati. Največ kovin se
je v letu 2000 odvedlo v porečje Save (14,9 t) in Drave (1,5 t).
Spremljanje vnosov hranilnih soli dušika in fosforja ter nekaterih drugih polutantov s kopnega v morje
kažejo, da je najbolj obremenjena notranjost Koprskega zaliva. Glavni viri
onesnaženja so nepopolno očiščene komunalne odpadne vode koprske čistilne
naprave, ki se izlivajo v spodnji tok Rižane, poleg tega se v Rižano in
Badaševico neposredno izlivajo nekatere odpadne vode zaledja in industrije.
Posebno kritične so razmere poleti ob nizkih pretokih rek in visokih
temperaturah, ko rezultati v ustju Rižane in Badaševice kažejo na anaerobne
procese. Prav tako se neposredno v morje, 300 m od obale izlivajo neočiščene
odpadne vode črpališča v Izoli in tehnološke odpadne vode posedalnika tovarne
Delamaris.
Na področju emisij odpadnih voda iz živilsko
predelovalne industrije so predpisi usklajeni z Direktivo Sveta (91/271/ES)12,
ki ureja čiščenje komunalnih odpadnih voda in določa obveznosti, ki se nanašajo
na izpuste odpadnih voda iz živilsko predelovalne industrije.
Zaradi
kmetovanja prihaja do onesnaževanja voda z nitrati, fosfati in pesticidi ter
organskimi snovmi in amonijevimi spojinami iz živinorejskih farm. Industrija v
veliki meri prispeva k onesnaževanju voda s težkimi kovinami (tudi transport),
fenoli in organskimi topili. Pomembni viri onesnaževanja pa so tudi razpršena
naselja z neurejenimi izpusti komunalnih odpadnih voda.

|
Vir: ARSO
|
|
Slika 3: Ustreznost vode glede na vsebnost Hg in Cd po posameznih merilnih mestih v letu 2000
|
5.1.3.1.3 Operativni program za varstvo voda
pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za obdobje 2004-2008
Operativni program za varstvo voda pred
onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje za obdobje 2004-2008 je bil
sprejet 15. aprila 2004 in temelji na Direktivi Sveta (ES) št. 676/1991 o
varovanju voda pred onesnaženjem z nitrati kmetijskega izvora13 (v
nadaljevanju: Nitratna direktiva), Zakonu o varstvu okolja (UL RS, št. 32/1993,
44/1995 - odločba US, 1/1996, 9/1999 - odločba US, 86/1999 - odločba US,
82/2001 - odločba US, 41/2004) in Uredbi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih
snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) in je skladen z NPVO.
Operativni program za varstvo voda pred
onesnaženjem z nitrati iz kmetijske proizvodnje (v nadaljevanju: operativni
program za varstvo voda) na eni strani izpolnjuje obveznosti prenosa pravnega
reda ES v slovenski pravni red, na drugi strani pa pomeni operacionalizacijo
ciljev in ukrepov, opredeljenih v NPVO.
Operativni program za varstvo voda je
pripravljen kot sektorski program NPVO s področja voda, v katerem je podana
analiza stanja, določeni cilji in ukrepi za njihovo uresničevanje, ocenjeni
stroški in navedeni finančni viri ter indikatorji za spremljanje izvajanja
programa.
Operativni program za varstvo voda je
prednostno usmerjen v ukrepe za učinkovito izvajanje dobre kmetijske prakse pri
gnojenju, za zagotavljanje strokovno utemeljenega gnojenja in zadostnih
kapacitet za skladiščenje živinskih gnojil, za zmanjšanje emisij odpadnih voda
iz velikih živinorejskih obratov in vpeljavo najboljših razpoložljivih tehnik
(BAT), posredno ali neposredno pa se navezuje tudi na večino ukrepov v okviru
PRP.
Operativni program za varstvo voda je skladen
z Direktivo Sveta 91/676/ES z dne 12. decembra 1991 o varovanju voda pred
onesnaženjem z nitrati kmetijskega izvora.
Na podlagi Zakona o varstvu okolja (UL RS,
št. 32/1993, 44/1995 - odločba US, 1/1996, 9/1999 - odločba US, 86/1999 -
odločba US, 82/2001 - odločba US, 41/2004) je bilo sprejetih tudi več
podzakonskih aktov, ki se nanašajo na varstvo voda pred onesnaženjem zaradi
kmetijske dejavnosti, in sicer so to predpisi, ki se nanašajo na omejevanje
vnosa hranil v tla in strokovno utemeljeno gnojenje ter predpisi, ki določajo
mejne vrednosti za nitrate v površinskih oz. podzemnih vodah in standarde
kakovosti za pitno vodo. Pomanjkljivost teh predpisov je predvsem ta, da ne
predstavljajo natančne obveznosti za kmetijske pridelovalce, pač pa na splošno
določajo omejitve in pogoje. Ti predpisi so:
•
Uredba o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla
(Uradni list RS, št. 84/05), ki določa mejne vrednosti letnega vnosa
rastlinskih hranil v tla, stopnje zmanjševanja vnosa ter druge ukrepe v zvezi s
tem. Posebej so določene mejne vrednosti za mineralna in živinska gnojila,
prepovedi in časovne omejitve gnojenja z živinskimi gnojili oz. vnosa dušika. V
skladu z zahtevami Nitratne direktive1 je bilo zaradi varstva voda
pred onesnaženjem z nitrati celotno območje Republike Slovenije določeno za
občutljivo območje, uredba pa opredeljuje tudi vsebino operativnega programa
ukrepov zaradi varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijstva za
občutljiva območja.
•
Navodilo za izvajanje dobre kmetijske prakse (UL RS, št.
34/2000), ki obsega temeljna načela za varovanje voda pred onesnaževanjem z
nitrati kmetijskega izvora in navodila za pravilno uporabo rastlinskih hranil v
kmetijstvu, tako da lahko rastline v največji možni meri izkoristijo hranila
ter da se pri pridelavi preprečijo izgube hranil. Predpis obsega tudi navodila
za skladiščenje živinskih gnojil.
•
Uredba o kemijskem stanju površinskih voda (UL RS, št. 11/2002),
ki določa mejno vrednost za vsebnost nitratov za ugotavljanje kemijskega stanja
površinskih voda (25 mg NO3/l).
•
Uredba o kakovosti površinskih voda, ki se jo odvzema za oskrbo s
pitno vodo (UL RS, št. 125/2000, 4/2001, 52/2002) določa kakovostne razrede za
površinske vode, ki se jih odvzema ali so namenjene za oskrbo s pitno vodo ter
mejne in priporočene vrednosti parametrov (kakovostni razred A1: priporočena
vrednost 10 mg NO3/l, mejna
vrednost 25 mg NO3/l).
•
Uredba o kakovosti podzemne vode (UL
RS, št. 11/2002), ki določa mejne vrednosti parametrov za podzemne vode dobrega
kemijskega stanja ter merila za ugotavljanje dolgoročnih trendov ter čezmerne
onesnaženosti teles podzemnih voda (mejna vrednost 25 mg NO3/l).
•
Pravilnik o pitni vodi (UL RS, št. 19/2004) določa mejno vrednost
nitratov v pitni vodi (mejna vrednost 50 mg NO3/l).
Sistematično spremljanje stanja kakovosti
voda urejata Pravilnik o monitoringu kemijskega stanja površinskih voda (UL RS,
št. 42/2002) in Pravilnik o imisijskem monitoringu podzemne vode (UL RS, št.
42/2002), ki določata način in obseg izvajanja državnega monitoringa stanja
kakovosti površinskih in podzemnih voda ter pogoje za izvajalce monitoringa.
Intenzivnost gnojenja z dušikom in vpliv na
izpiranje dušika iz tal sta razdeljena v 5 stopenj (preglednica 2) in
prikazana na sliki 4.
Preglednica 2: Vpliv intenzivnosti gnojenja z dušikom na izpiranje dušika iz tal
Intenzivnost gnojenja z
dušikom
|
Komentar
|
Negnojeno ali skromno
gnojeno
|
Pridelek, ki je manjši od
dosegljivega povprečja, bi bilo z bolj strokovnim gnojenjem mogoče
izboljšati. Poudariti je potrebno, da tako gnojenje ne sodi v t. i. sonaravno
oz. trajnostno kmetijstvo, saj je eden od osnovnih pogojev trajnosti
ohranitev nivoja pridelkov. Nevarnost za izpiranje dušika je majhna.
|
Skromno do srednje gnojeno
|
Vmesna stopnja med
strokovno ustreznim in preskromnim gnojenjem. Nevarnost za izpiranje dušika
je majhna.
|
Ciljno oz. strokovno
pravilno gnojeno
|
Odmerki in čas gnojenja ter
vrsta gnojil so skladni s strokovnimi priporočili za ciljno gnojenje, ki
omogoča predvideni pridelek. Pridelek je lahko bodisi večji (intenzivnejše
gnojenje) ali manjši od povprečja (gnojenje je manj intenzivno). Nevarnost
izgub dušika iz tal je majhna.
|
Povečano gnojenje
|
Vmesna stopnja med
strokovno ustreznim in nestrokovnim gnojenjem. Obstaja srednja nevarnost
izpiranja dušika.
|
Nestrokovno gnojeno
|
Časovno oz. količinsko
neustrezno odmerjanje gnojil glede na dosežen pridelek. Nevarnost izgub
dušika je velika.
|

|
|
Slika 4: Stopnja intenzivnosti gnojenja z dušikom na
674 reprezentativnih kmetijskih območjih
|
Polikulturna
usmerjenost slovenskih kmetij z nizkim staležem živine na kmetijsko
gospodarstvo, ki je znašal povprečno 1 glavo velike živine (v nadaljevanju:
GVŽ) na ha kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljevanju: KZU) na družinskih
kmetijah, bi ob enakomerni porazdeljenosti števila živine lahko bila ugodna.
Vendar je za prostorsko razporeditev govedoreje in prašičereje značilno, da je
bolj razvita na poljedelskih (Prekmurje, Dravsko-Ptujsko polje in
Kranjsko-Sorško polje), manj pa na živinorejskih območjih. Reja je razdrobljena
na majhnih in srednje velikih kmetijah, kar pa se v zadnjih letih spreminja.
Povprečni stalež živine v kmetijskih podjetjih je bil večji in je znašal 2,3
GVŽ/ha. Ta visoka obremenitev se nanaša predvsem na večje prašičerejske in
perutninarske farme, ki zapadejo v kategorijo Direktive IPPC14 o
celovitem preprečevanju in nadzoru industrijskega onesnaževanja. Skladno z
določili te Direktive, morajo tovrstni obrati do leta 2007 uskladiti tudi rabo
naravnih virov in energije ter izpuste v okolje do stopnje, ki je navedena v
referenčnih dokumentih (BREF)15. Republika Slovenija je za nekatere
obrate uveljavila prehodno obdobje, in sicer do 30. oktobra 2010. Za vse ostale
živinorejske obrate, ki so IPPC zavezanci, pa velja rok 30. oktobra 2007.

|
|
Slika 5: Število GVŽ na ha KZU v Sloveniji po občinah
|
Razmerje med številom živine in
razpoložljivimi obdelovalnimi površinami še ni povsod ustrezno, problemi pa se
pojavljajo tam, kjer so gostote živali prevelike in kjer nimajo dovolj
razpoložljivih zemljišč za uporabo živinskih gnojil.
Skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih
vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, št. 84/05) se njivske
površine lahko gnojijo z živinskimi gnojili v količinah, kjer v povprečju letni
vnos rastlinskih hranil v tla ne presega mejne vrednosti 170 kg N/ha.
Če kmetijsko gospodarstvo nima kmetijskih
zemljišč, ali če zaradi reje živine nastajajo večje količine živinskih gnojil
kot jih lahko kmetijsko gospodarstvo uporabi na lastnih kmetijskih zemljiščih,
mora kmetijsko gospodarstvo zagotoviti, da:
•
s pogodbo odda presežke živinskih gnojil drugim lastnikom
kmetijskih zemljišč ali
•
presežke živinskih gnojil predela in jih v različnih oblikah
proda na trgu ali
•
presežke živinskih gnojil odstrani na drug način skladno s
predpisi o ravnanju z odpadki.
Celotno območje RS se šteje za občutljivo
območje. Uredba pa tudi določa pripravo operativnega programa in ustreznih
ukrepov, kar je tudi ena od glavnih obvez prilagajanja.
Operativni program za varstvo voda vključuje
tri skupine ukrepov, in sicer:
A. Ukrepi za strokovno utemeljeno
gnojenje po načelih dobre kmetijske prakse:
•
Mejna vrednost letnega vnosa dušika pri gnojenju z živinskimi
gnojili ne sme preseči 170 kg N/ha, kar ustreza reji 2,5 GVŽ na ha KZU, ali 2
GVŽ prašičev, ali 2 GVŽ perutnine. Preračun iz GVŽ v količine dušika je
prikazan v Prilogi 1.
•
Vnos rastlinskih hranil v tla je prepovedan pri gnojenju z
gnojevko ali gnojnico na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15.
novembra do 15. februarja; prepovedan je tudi vnos rastlinskih hranil v tla pri
gnojenju z gnojevko ali gnojnico na zemljiščih na najožjem vodo varstvenem
območju in na stavbnih zemljiščih.
•
Vnos rastlinskih hranil v tla je prepovedan pri gnojenju z
gnojevko ali gnojnico na velikih strminah, na tleh zasičenih z vodo in
zamrznjenih tleh oz. tleh prekritih s snežno odejo.
•
Gnojenje kmetijskih zemljišč z živinskimi gnojili je prepovedano
na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 m od meje brega voda 1. reda in 5
m od meje brega voda 2. reda ter na poplavnih območjih, kjer se dognojevanje
lahko opravi šele po obdobju, ko na teh območjih ni pričakovati poplav.
•
Raba gnojil je omejena na vodo varstvenih območjih, kjer letni
vnos dušika ne sme preseči mejnih vrednosti glede na vrsto kmetijske rastline
(od 30 do 170 kg N/ha).
•
Gnojiti se sme le na podlagi gnojilnega načrta, kar še posebej
velja za intenzivne kulture (intenzivne trajne nasade, njivske površine,
drevesnice in vrtnarske površine).
Finančne podpore za izvajanje teh ukrepov
izhajajo predvsem iz PRP 2004-2006, kjer kmetovalci za vse površine, ki
vstopajo v ukrepe prevzamejo obveznost izvajanja dobre kmetijske prakse skladno
z letno uredbo. V letu 2004 so te vsebine vključene v Uredbo o plačilih za
ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 (UL RS, št. 24/2004)
in Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (UL RS, št.
24/2004).
B. Ukrepi za zagotavljanje ustreznih
skladiščnih kapacitet za živinska gnojila:
•
Živinska gnojila se morajo skladiščiti v ustreznih zbiralnikih
kot so lagune, gnojišča ali gnojnične jame, ki morajo biti vodotesni in izdelani
iz betona ali drugih ustreznih materialov, odpornih proti kislinam. Gnojišča
morajo biti drenirana in ne smejo imeti odtoka v površinske ali podzemne vode.
•
Skladišča živinskih gnojil morajo zadostovati za obdobje
skladiščenja, ki ustreza obdobju, ko gnojenje z organskimi gnojili ni dovoljeno
ter dodatno še za obdobje, ko vremenske razmere ne dopuščajo gnojenja.
Priporočljiva dolžina skladiščenja na območju Slovenije je 6 mesecev in na to
morajo biti preračunane tudi kapacitete gnojišč ali gnojnih jam. Natančneje se
skladiščne kapacitete preračunajo glede na kategorijo živali in na klimatsko
območje v katerem se nahaja kmetijsko gospodarstvo. V območju obalnega pasu
zadoščajo kapacitete za 4 mesece, v kontinentalnem delu Slovenije pa morajo
kapacitete zadoščati za 6 mesecev.
•
Skladno z Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri
gnojenju je treba za 1 GVŽ zagotoviti najmanj 3,5 m2 gnojiščne
plošče za skladiščenje hlevskega gnoja, 2 m3 gnojnične jame za
skladiščenje gnojnice in 8 m3 lagune za skladiščenje gnojevke.
•
Pri preračunavanju vsebnosti rastlinskih hranil v živinskih
gnojilih se upoštevajo tudi izgube celotnega dušika, ki nastanejo zaradi
skladiščenja. Te znašajo 10% pri gnojevki in gnojnici ter 25% pri hlevskem
gnoju.
•
Izobraževanje, obveščanje in svetovanje poteka preko tečajev,
seminarjev, tematskih publikacij, delavnic, informativnih predstavitev ter
osebnega svetovanja.
V okviru PRP 2004-2006 so kmetijska
gospodarstva, ki ob sprejemu operativnega programa za varstvo voda niso imela
ustrezno urejenih skladiščnih kapacitet, upravičena do sredstev iz naslova
ukrepa podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih v triletnem
obdobju, v katerem lahko povečajo ali sanirajo skladiščne kapacitete, tako da
bodo ustrezale določilom Nitratne direktive (91/676/ES).
C. Ukrepi prilagajanja živinorejskih
obratov najboljšim razpoložljivim tehnikam:
•
Z uveljavitvijo Direktive IPPC leta 1996 je bil sprejet tudi
11-letni rok, v katerem se morajo obstoječi obrati prilagoditi standardom, ki
jih omogočajo najboljše razpoložljive tehnike. Obstoječe farme morajo torej do
leta 2007 uskladiti rabo naravnih virov in energije ter emisije v okolje do
ravni, ki so navedene v referenčnih dokumentih (BREF), ki jih izdaja Evropski
IPPC Biro (EIPPCB) v Sevilji. RS je za nekatere obrate uveljavila prehodno
obdobje, in sicer za farmo Stična, farmo Ihan, Kmetijski kombinat Ptuj (farma
Draženci) in Ljutomerčan Cven do 30. oktobra 2010. Za vse ostale živinorejske
obrate, ki so IPPC zavezanci pa velja rok 30. oktober 2007.
•
Na ozemlju RS je trenutno obratuje 25 objektov za rejo domačih
živali, ki si bodo morali za obratovanje, skladno z Direktivo IPPC (oz. novim
Zakonom o varstvu okolja) pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. V okviru
Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) za te industrijske
objekte že poteka program seznanjanja z zahtevami referenčnih dokumentov s
ciljem zmanjšanja vplivov na okolje in pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja.
Spremljanje in oceno izvajanja programa oz.
ukrepov posameznih programov se izvaja z uporabo indikatorjev in sistemom
poročanja po direktivi. Prvo poročilo za obdobje od leta 2000 do vključno leta
2003 morajo države članice oddati Evropski komisiji junija 2004. Naslednje
poročilo za obdobje 2004 do vključno 2007 pa bo potrebno pripraviti do junija
2008, ko bo morala tudi RS poročati o uspešnosti izvajanja tega operativnega
programa.
5.1.3.2
Zrak
V zadnjih letih se je kakovost zraka v
Sloveniji bistveno izboljšala. Ugotovitve, da so koncentracije SO216,
dima in dušikovih oksidov (NOx) v urbanih
predelih pod mejno vrednostjo, niso zanemarljive. Manj ugodni pa so podatki o
koncentracijah ozona, kjer so mejne vrednosti pogosto presežene. Na
nekaterih bolj izpostavljenih lokacijah na vplivnem območju termoelektrarn se
ob neugodnih vremenskih razmerah še pojavljajo koncentracije škodljivih snovi v
zraku, ki močno presegajo kritične emisijske vrednosti.
Onesnaženost zraka z NOx,
s katerimi je najbolj obremenjena neposredna bližina prometnih cest in
energetskih objektov, narašča. V letih 1990 in 1991
so se emisije NOx začasno zmanjšale zaradi zmanjšanega prometa in
proizvodnje, od takrat pa se hitro povečujejo. V primerjavi z letom 1987, so se
emisije NOx v letu 1997 povečale za okoli 23%.
Emisije CO2 so se po letu 1986
zmanjšale zaradi gospodarske recesije. S ponovnim oživljanjem gospodarstva in
povečanim prometom, pa emisije CO2 od leta 1992 hitro naraščajo in
so leta 1997 presegle emisijske vrednosti za referenčno leto 1986 (15,1 mio t
leta 1996). Največji delež emisij CO2 povzročita proizvodnja
električne energije (35%) in promet (32%). K učinkom tople grede pa prispevajo
tudi emisije metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in amoniaka (NH3), h katerim največ prispevajo
ravnanje z odpadki, premogovništvo, promet in kmetijstvo. Program za
zmanjševanje emisij toplogrednih plinov je še v začetni fazi. Prve ocene pa
kažejo, da bo zmanjševanje emisij toplogrednih plinov za Slovenijo zahtevna
naloga, hkrati pa tudi izziv, ki ga Slovenija lahko spremeni v dodatno spodbudo
za prestrukturiranje proizvodnje elektrike in industrije ter doseganje boljše
ekonomske učinkovitosti.
Kmetijstvo
onesnažuje zrak na različne načine. Opremljenost kmetij in kmetijskih podjetjih
s kmetijsko mehanizacijo je na visokem nivoju in se še izboljšuje, kar sicer
povečuje emisije CO, CO2, SO2 in NOx, vendar
pa je prispevek kmetijstva k tem emisijam skromen. K onesnaževanju zraka
prispeva tudi živinorejska proizvodnja, k virom
onesnaževanja zraka pa se prišteva tudi škropljenje. Onesnaženje se lahko
pojavi na lokalni ravni ali pa na širšem območju, zato je pravilna uporaba
fitofarmacevtskih sredstev in brezhibno delovanje naprav za njihovo nanašanje
velikega pomena. V Sloveniji je zakonodaja na tem področju urejena.
V Sloveniji kmetijstvo prispeva 11% vseh emisij
toplogrednih plinov. Najpomembnejša toplogredna plina, ki nastajata kot
posledica kmetovanja, sta N2O, ki predstavlja 58% kmetijskih
izpustov in CH4, ki predstavlja 42% izpustov. Večina metana nastaja
pri fermentaciji v prebavilih domačih živali, predvsem v vampih prežvekovalcev.
Nekaj ga nastane tudi med skladiščenjem živinskih gnojil. N2O se sprošča med
skladiščenjem živinskih gnojil, zaradi mineralizacije žetvenih ostankov,
simbiotske vezave dušika pri gojenju metuljnic in gnojenja z živinskimi in rudninskimi
gnojili. Kmetovanje prispeva tudi k posrednim emisijam N2O. Slednje
nastanejo zaradi N, ki se zaradi kmetovanja izgubi v ozračje, v podtalnico,
površinske vode in v vodotoke.
Živinoreja predstavlja 56% skupnih izpustov
toplogrednih plinov ter 92% izpustov NH3. Izpusti s kmetijskih
zemljišč predstavljajo 44% izpustov toplogrednih plinov. V obdobju 1986-1996 so
se izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za 11,3%, izpusti NH3 pa za
14,2% v obdobju 1990-1997. Prispevek kmetijstva k skupnim izpustom toplogrednih
plinov je v Sloveniji v letu 1996 znašal 11,4%.
Ocenjuje se, da se je v letu 1996 zaradi
kmetovanja v Sloveniji sprostilo 42.700 t CH4 in 4.455 t N2O.
Skupni izpusti N2O so se od
obdobja 1985-1987 do leta 1996 zmanjšali od 3.501 na 3.226 t oz. za 7,8%.
Skupno zmanjšanje izpustov N2O s kmetijskih zemljišč je pripisati
predvsem zmanjšanju števila živine (predvsem govedi) oz. zmanjšanju količine
uporabljenih živinskih gnojil na kmetijskih zemljiščih.
Skupni izpust CH4, ki se sprosti
med fermentacijo v prebavilih in med skladiščenjem gnoja, se je od obdobja
1985-1987 do leta 1996 zmanjšal od 50.600 na 42.700 t letno. Izpust N2O,
ki nastane med skladiščenjem živinskih gnojil, se je v istem obdobju zmanjšal
od 1.353 na 1.229 t letno. Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je predvsem
posledica zmanjšanja števila goveda in izboljšanja tehnologij ravnanja s
prašičjo gnojevko.
Emisije toplogrednih plinov kot posledica
kmetijske dejavnosti so se v Sloveniji med leti 1986 in 2000 zmanjšale za 16%.
Temu zmanjšanju je botrovalo zmanjšanje obsega obdelovalnih površin in
živinorejske proizvodnje. Površina kmetijskih zemljišč se je zmanjšala, prav
tako pa se je zmanjšalo tudi število živali, predvsem pri perutnini in govedu.
Od ukrepov, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov je potrebno omeniti
izgradnjo in sanacijo čistilnih naprav na velikih prašičerejskih farmah.
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu gre
pripisati tudi rabi fosilnih goriv in rabi goriv za transport.
V Sloveniji je kmetijski sektor razdeljen na
številne manjše enote. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva znaša le 5,6
ha kmetijskih zemljišč. Z vidika emisij toplogrednih plinov je to po eni strani
prednost, saj je kmetovanje na manjših gospodarstvih v splošnem manj intenzivno
kot na večjih. Na drugi strani pa ta majhna velikost slovenskih kmetij otežuje
izvajanje določenih ukrepov, kot npr. izobraževanje in nadzor, uvajanje paše,
izgradnjo obratov za proizvodnjo bioplina.
Ukrepi za izpolnjevanje določil Kjotskega
protokola v kmetijstvu so skladni z razvojnimi usmeritvami na tem področju.
Pridelava poljščin (oljna repica, sončnica ipd.) za proizvodnjo biogoriva
predstavlja dodatno aktivnost na podeželju in skupaj z uporabo drugih
obnovljivih virov energije (vodna, sončna, vetrna, geotermalna) prispeva k bolj
uravnoteženemu regionalnemu razvoju. Proizvodnja bioloških materialov, ki se
uporabljajo kot energetski viri (hitro rastoče rastline kot so topoli, trstje
in konoplja), ne igra pomembnejše vloge zaradi omejenega prostora za kmetijsko
dejavnost v Sloveniji.
Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih
hranil v tla je v Sloveniji v veljavi od leta 1996. Bistveni cilj te uredbe, ki
inter alia določa mejne vrednosti letnega vnosa dušika v tla z
živinskimi gnojili, je predvsem varovanje podtalnice. Z določili, ki se nanašajo
na gnojenje kmetijskih rastlin, pa prispeva tudi k zmanjševanju emisij N2O.
V letu 2001 so bile sprejete dopolnitve k tej uredbi, na podlagi katerih je
bilo celotno ozemlje Slovenije opredeljeno kot občutljivo območje, letni vnos
dušika v tla pa omejen na 170 kg/ha. Omenjene dopolnitve so določile tudi
vsebino operativnega programa za varstvo voda pred nitrati. Z vidika emisij
toplogrednih plinov pa je najpomembnejše določilo, ki se nanaša na zahtevo, da
je potrebno gnojiti v skladu s potrebami rastlin. V letu 2000 so bila izdana
tudi Navodila za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju.
Kmetijska politika spodbuja varovaje okolja
preko številnih ukrepov, kar se odraža tudi v PRP. Upravičenci morajo pri
izvajanju ukrepov PRP obvezno upoštevati načela dobre kmetijske prakse. Kljub
temu, da sam PRP ni direktno usmerjen v zmanjševanje emisij toplogrednih
plinov, je njegov posredni vpliv precejšen. Z vidika emisij toplogednih plinov
so najpomembnejši naslednji ukrepi:
•
količina organskega dušika ne sme preseči 170 kg/ha letno,
•
omejitev obtežbe pri kmetijsko okoljskih ukrepih na 1,9 GVŽ/ha
KZU,
•
zmanjševanje obremenitve obdelanih kmetijskih zemljišč,
•
evidentirana raba mineralnih in živinskih gnojil,
•
izvajanje EU standardov,
•
pridobitev podpor za standardne investicijske stroške, ki bodo
kmetom omogočile lažje investiranje v izgradnjo ustreznih in zadostnih
kapacitet za skladiščenje hlevskega gnoja, gnojnice in gnojevke.
Predvideva se, da se bodo ob izvajanju
ukrepov emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu do leta 2005 nekoliko
zmanjšale, nato pa do leta 2010 spet povečale (preglednica 3). K
zmanjšanju naj bi prispevalo predvsem pospešeno uvajanje paše, gradnja
anaerobnih digestorjev na velikih farmah, postopno opuščanje reje prašičev za
domačo porabo in zmanjšanje porabe rudninskih gnojil. Povečanje se lahko
pripiše predvideno večjemu obsegu reje goveda in povečanju gojenja metuljnic.
Napovedi ne upoštevajo ponorov CO2 v kmetijstvu, ki dobivajo v
zadnjem času vse pomembnejšo vlogo.
Preglednica 3: Pričakovane emisije toplogrednih plinov
v kmetijstvu do leta 2012 in indeksi glede na izhodiščno leto
Leto
|
2000
|
2005
|
2008
|
2010
|
2012
|
Predvideni izpusti (kT CO2
ekv. na leto)
|
2.156
|
2.141
|
2.175
|
2.199
|
2.193
|
Izpusti glede na leto
1986 (Indeks, 1986=100)
|
84,0
|
83,4
|
84,7
|
85,7
|
85,4
|
Vir: Verbič et al., Kmetijski inštitut
Slovenije, 2003
Negativni vplivi onesnaženega ozračja na
vegetacijo se lahko odražajo v akumulaciji toksičnih snovi v rastlinah in
njihovih plodovih ter poškodbah vegetacije, ki v prvi stopnji pomeni ekonomsko
škodo, v drugi pa dolgoročne sistemske ekološke posledice. Tako je zaradi
dolgoletnega onesnaževanja ozračja, posredno pa tudi tal s snovmi (SO2,
NOx), ki povzročajo kisle padavine,
prišlo do propadanja gozdov v večjem delu Slovenije ter do ogrožanja biotske
raznovrstnosti.
5.1.3.3
Tla
5.1.3.3.1 Talni pokrov
V Sloveniji so tla zelo raznolika. Ker so
dejavniki nastanka in razvoja tal, predvsem geološka podlaga (matična podlaga),
biotske razmere, klima ter razgiban relief, izredno raznoliki, tudi tla
odražajo to ekološko pestrost. Na tla pa vplivajo tudi antropogeni dejavniki.
V goratih alpskih predelih Slovenije
prevladujejo plitva skeletna tla s slabo razgrajeno organsko snovjo, večinoma
so to litosoli in prhninaste rendzine na apnencih in dolomitih, redkeje tudi
rankerji na silikatnih kamninah.
Na nižje ležečih predelih goratega območja
Alp in Dinaridov so poleg rendzin in nekoliko večjega deleža rankerjev prisotne
tudi različne vrste izpranih tal, kot so rjava izprana tla, na dobro propustnih
silikatnih peščenih podlagah pa zelo redko tudi podzoli. Na nepropustnih
podlagah se pojavljajo glejna in šotna tla.
V osrednji Sloveniji in na Dolenjskem so se
na ravninah in v gričevju razvila srednje globoka, dobro strukturna in ponekod
tudi izprana tla. Na pretežno apnenčevi in dolomitni matični podlagi se
pojavlja združba rendzin in rjavih pokarbonatnih tal. Na mehkih karbonatnih
kamninah so nastala evtrična rjava tla, na nekarbonatnih kamninah pa distrična
rjava tla. Na obsežnih dolinskih nanosih fluvioglacialnega proda prevladujejo
evtrična rjava tla, na nanosih s finejšo teksturo pa prevladujejo različne
razvojne oblike hidromorfnih tal.
V Prekmurju so pogosta hidromorfna tla, kjer
se psevdogleji in gleji prepletajo z distričnimi rjavimi tlemi na nekarbonatnih
nanosih reke Mure.
V severnem delu Primorske so na malo
karbonatnem flišu ob Vipavski dolini prisotna evtrična rjava tla, na
nekarbonatnem flišu Brkinov pa distrična rjava tla. V Vipavski dolini
prevladujejo obrečna tla. Na apnencih, se poleg rendzine in rjavih
pokarbonatnih tal, pojavi tudi terra rossa.
V južni Primorski močno prevladuje karbonatni
fliš z regosolom, karbonatno rendzino in evtričnimi rjavimi tlemi.
Nižine severovzhodne Slovenije pokrivajo
nanosi nekarbonatnega proda z distričnimi tlemi. Na finejših nanosih so se
razvili psevdogleji in gleji. Akrična tla pa so posebna značilnost Bele
Krajine.
Za kmetijsko proizvodnjo so primernejša samo
tla z ugodnimi fizikalnimi, kemijskimi in biotskimi lastnostmi, ki se poleg
tega nahajajo v nižinskih predelih. Najboljših kmetijskih tal je v Sloveniji le
okoli 300.000 ha in se predvsem nahajajo v ravninah, ki so po naravnih danostih
tudi najboljši kmetijski prostor v Sloveniji. Iz pedološke karte Slovenije
izhaja, da so najpogostejši talni tipi, na katerih so tudi kmetijske površine,
naslednji:
•
distrična rjava tla - 410.392
ha,
•
evtrična rjava tla - 300.818
ha,
•
jerovica - 247.272 ha,
•
obrečna tla, evtrična -
47.955 ha,
•
obrečna tla, karbonatna -
21.506 ha,
•
rigolana tla - 18.255 ha,
•
rjava karbonatna tla - 13.276
ha.
5.1.3.3.2
Zakisovanje
V Sloveniji se je
velik delež tal razvil na karbonatni matični podlagi, katere puferna sposobnost
je velika in preprečuje prekomerno zakisovanje tal zaradi intenzivne kmetijske
rabe. Tla na nekarbonatnih (silikatnih) matičnih podlagah, kakor tudi izprana
tla na globokih dekalcificiranih nanosih so bolj izpostavljena zakisovanju, kar
pa zahteva dodatno apnjenje kmetijskih površin.
Slika 6
prikazuje kislost tal (pH) in s tem različne fizikalne, kemijske in biotične
lastnosti tal. Kislost vpliva na rodovitnost tal, občutljivost za onesnaževanje
in vrsto rabe tal. V širšem smislu je dovolj primeren indikator kemijskih
lastnosti tal, ki odločajo o njihovi primernosti za kmetijstvo. Slaba založenost
tal z rastlinskimi hranili pogosto sovpada z večjo kislostjo tal. V Sloveniji
so tla kisla tako zaradi nekarbonatne matične podlage (Pohorje, del Goričkega)
kakor tudi zaradi izpiranja hranil (Bela krajina) (slika 6). Taka tla so kljub
ustrezni globini manj primerna za kmetijsko rabo. Prav tako je prostorska
razporeditev nevtralnih ali celo šibko bazičnih tal povezana z matično kamnino,
saj so tla s pH vrednostjo nad 7,2 prisotna v zgornjih horizontih na
karbonatnem flišu obalnega in priobalnega območja ter plitvih (skeletnih) tleh
na apnencu in dolomitu.

|
Vir: Univerza v Ljubljani, Biotehniška
fakulteta - Oddelek za agronomijo, marec 2002
|
Slika 6: Generalizirani podatki o pH tal v Sloveniji, preračunani iz pedosistematskih enot
|
Kmetijska tla se običajno redno analizirajo
ter glede na rezultate analiz gnojijo in apnijo. Kljub temu je nevarnost
nižanja pH vrednosti tal v intenzivnem kmetijstvu prisotna predvsem tam, kjer
uporabljajo samo mineralna gnojila in fiziološko kisla mineralna gnojila brez
redne kontrole rodovitnosti tal in gnojenja. Ker so se v pretežnem delu
Slovenije tla razvila na matičnih podlagah, ki vsebujejo veliko karbonatov, je
puferna sposobnost takih tal velika, zato bistvenih sprememb pH vrednosti ni
pričakovati. Zakisovanju so bolj izpostavljena tla na nekarbonatnih
(silikatnih) podlagah, prav tako pa tudi izprana tla na globokih
dekalcificiranih nanosih.
5.1.3.3.3 Erozija tal
Erozija tal je
Sloveniji splošen problem, saj je erozijsko občutljivega 44% ozemlja, kar
povzroča letno izgubo 2,5 milijonov m3 zemlje17.
Erozija je značilna predvsem za alpska in hribovita območja.
Več kot 300.000
ha slovenskega ozemlja je poplavno ogroženega. Velike in obsežne poplave je
možno pričakovati na 94.000 ha površin, poplavam pa je izpostavljenih tudi
2.500 ha urbanih površin. Več kot polovica (54%) vseh poplavam izpostavljenih
površin je v porečju reke Save, 42% v porečju Drave in 4% v porečju Soče in
njenih pritokov. Več kot četrtina prebivalcev Slovenije živi na območjih, kjer
lahko pride do katastrofalnih poplav (50-letne poplavne vode in več). Pogosti
pa so tudi zemeljski plazovi, ki so prisotni na tretjini ozemlja države.
Nestabilen teren je podvržen erozijskim procesom zaradi svojih pedoloških in
geoloških lastnosti ter vremenskih razmer. Na številnih območjih vetrna in
vodna erozija stalno ogrožata tamkajšnje prebivalce, predvsem zaradi zmanjšanja
proizvodne sposobnosti kmetijskih zemljišč, geološke nestabilnosti in
zemeljskih plazov (slika 7). Najslabše so razmere na strmih legah in nestabilni
geološki strukturi, ki se nahajajo v osrednjem in vzhodnem delu države.

|
|
|
Slika 7: Karta erozijskih območij in plazov v Sloveniji
|
|
5.1.3.3.4
Vetrna erozija
Vetrna erozija je v Sloveniji manj izrazita.
Geografsko je omejena predvsem na območje Vipavske doline, kjer so potencialne
možnosti za njeno pojavljanje in burja občasno povzroča močno vetrno erozijo.
Izrazitejša je bila v prvi polovici osemdesetih let, ko so bila izvršena
obsežnejša zemeljska dela ob hidromelioraciji reke Vipave in njenih pritokov.
Pri tem so bile odstranjene tudi številne žive meje, travnate površine pa so se
spreminjale v obdelovalne površine, saj je bil namen melioracijskih del prav
povečanje deleža kmetijske pridelave. Delovanju vetra preko zime pa je bilo
izpostavljenih tudi veliko neporaslih preoranih zemljišč.
5.1.3.3.5
Vodna erozija
Potencialna škoda zaradi erozijskih procesov
se povečuje z neustrezno rabo kmetijskih zemljišč. Raziskave so pokazale, da je
vodna erozija v Sloveniji v rahlem upadanju, vsaj tista, katere vzrok so
obdelana kmetijska zemljišča. Te pozitivne vplive se lahko pripiše dejstvu, da
je mnogo obdelovalnih zemljišč v reliefu z nagibom spremenjenih v travnike,
številni bolj strmi travniki so opuščeni in se zaraščajo z začetno gozdno
vegetacijo, mnogih vinogradov več ne okopavajo in so zatravljeni. Intenzivna
kmetijska pridelava pa lahko v nekaterih primerih povzroča zbijanje tal, pri
čemer se zaradi manjše infiltracijske sposobnosti tal povečuje površinski odtok
vode. Hkratno zmanjševanje deleža organske snovi v obdelovalnih horizontih
povzroča slabšo obstojnost strukturnih agregatov. S tem pa so dane razmere za
povečanje erozije. V novejšem času se pojavljajo tudi nekatere klimatske
spremembe (npr. daljša sušna obdobja in močna deževja). Močno izsušena tla
imajo zelo zmanjšano sposobnost vpijanja (infiltracije), kar ob močnem nalivu
izredno poveča površinski odtok vode, s tem pa tudi vodno erozijo. Nekatere
poljščine ne dajejo veliko zaščite tlom pred erozijo (predvsem koruza), medtem
ko imajo posevki travno deteljnih mešanic izrazito varovalen vpliv. Vodna
erozija pa je izrazitejša na nekaterih vrstah tal. Med najbolj erodibilne v
kmetijski rabi spadajo pobočni psevdogleji in nekatera evtrična tla na mehkih
karbonatnih kamninah.
Posebna vrsta erozijskih procesov v Sloveniji
so tudi usadi in zemeljski plazovi. Usadi lahko zajamejo samo tla, kjer drsna
ploskev tvori stik med tlemi in matično podlago. Plazovi pa lahko zajamejo tudi
matično podlago tal, če je ta razdrobljena, sipka oz. nekompaktna, pri čemer pa
drsna ploskev pogosto ni posebej izražena.
5.1.3.3.6 Onesnaženost tal
Z intenzivno industrializacijo in kmetijsko
proizvodnjo, pa tudi zaradi gostega prometa in poselitve, so plodna tla in
gozdovi po drugi svetovni vojni, predvsem pa v zadnjih 20 letih, utrpeli veliko
škode. Namembnost kmetijskih zemljišč se zaradi neupoštevanja zakonodaje
spreminja, predvsem v urbano. Zaradi antropogenega vpliva pa so tla podvržena
tudi različnim degradacijskim spremembam, kot so: erozija, zbijanje tal,
uničevanje strukture, nastanek površinske skorje, izpiranje, zakisovanje,
zaslanjevanje, zmanjševanje vsebnosti organske snovi v tleh, zmanjševanje
biotične aktivnosti.
Podatki o onesnaženosti tal so nepopolni, saj
se nanašajo v glavnem na tradicionalna industrijska središča (Celje, Ljubljana,
Koper, Jesenice) in nekatera območja z intenzivno kmetijsko pridelavo (Dravsko
polje, Krško). Intenzivno kmetovanje na nekaterih ravninskih območjih
preobremenjuje tla s hranili in fitofarmacevtskimi sredstvi. Nekateri mineralni
in organski dodatki tlom lahko vsebujejo težke kovine, ki se prav tako
dolgoročno nalagajo v tleh. Tudi fitofarmacevtska sredstva se lahko akumulirajo
v tleh, čeprav se večinoma razgradijo v manj kot enem letu. Zaradi velike
obstojnosti in skoraj popolne biotske nerazgradljivosti so tla na nekaterih
posameznih lokacijah še danes onesnažena z DDT in njegovimi derivati, vendar ne
v velikih koncentracijah. Prav tako so ugotovljene povečane koncentracije Cu v
vinogradniških tleh zaradi redne uporabe fungicidov na osnovi Cu. Rezultati
kažejo rahlo povečanje vsebnosti težkih kovin, predvsem svinca, ob glavnih
cestah. Na območjih s kmetijsko pridelavo je v
tleh zaznati povečano vsebnost organskih spojin, zlasti insekticidi na osnovi
kloriranih ogljikovodikov in produkti njihove razgradnje, kakor tudi triazinske herbicide, ki so zelo
obstojni in težko razgradljivi.

|
|
Slika 8: Vsebnost kadmija (mg/kg s.s.) v zgornjem sloju tal (0-5 cm ali 0-20 cm) na preiskovanih območjih
|
Do sedaj so bile izvedene sistematične
raziskave onesnaženosti tal na območjih, ki obsegajo približno 13% ozemlja
Slovenije (leta 1999 le 8%). Mejne vrednosti vsebnosti težkih kovin (cink,
kadmij, svinec) so bile presežene v okolici industrijskih središč (območje
Celje, določene lokacije v okolici Maribora in Jesenic) (slika 8, 9).
Večina zaznanih organskih nevarnih snovi se pojavlja v tleh v nizkih
koncentracijah (Stanje okolja - Poročilo 2002, MOP). Na sliki 8 je prikazana
koncentracija kadmija na vzorčnih mestih po Sloveniji. V okolici glavnih
industrijskih onesnaževalcev je mreža vzorčenja gostejša, pri nekaterih talnih
vzorcih pa je bilo ugotovljeno točkovno onesnaženje.
Intenzivno kmetovanje pogosto vodi do
prevelikega obremenjevanja tal s hranili (npr. nitrati in v določeni meri tudi
fosfati) in fitofarmacevtskimi sredstvi (pesticidi). Uporaba težke mehanizacije
neugodno vpliva na fizikalno degradacijo tal. Ukrepi na področju nadzora
onesnaževanja in uvajanje sonaravnega kmetijstva pa se še ne izvajajo v želenem
obsegu.

|
|
Slika 9: Vsebnost svinca (mg/kg s.s.) v zgornjem sloju tal (0-5 cm ali 0-20 cm) na preiskovanih območjih
|
5.1.3.3.7 Zaslanjevanje
Do povečanja zaslanjevanja tal vsekakor lahko
prihaja zaradi namakanja tal z neustrezno vodo, zaradi močnega zimskega
soljenja in neustreznih odtočnih sistemov pa je možno zaslediti tudi propadanje
obcestnih dreves in degradacijo zemljišč. Zaslanjevanje tal se v slovenskih
klimatskih razmerah ne more razviti v akutni obliki.
5.1.3.4 Krajina
Na površje zemlje (podobo krajine) je potem,
ko se je dvignilo iz morja, najmočneje učinkovala vodna erozija. Temperaturna
nihanja med zimo in poletjem so povzročala razpadanje kamenin na površju. Na
nastali drobir je delovala voda in tako oblikovala karakteristični relief,
posebno v gorah iz mehkejših kamenin. Drugi pomembni dejavnik oblikovanja
reliefa je bilo učinkovanje ledenikov, predvsem v Julijskih Alpah. Ledeniki so
kotalili ogromne količine ledu in kamenja v doline in pri tem razrahljali
pobočja hribov in poravnavali dna dolin, ter tako oblikovali značilen U profil.
Tako se je izoblikovalo dno doline, ki ga je povzročilo premikanje bohinjskega
ledenika pod Studorjem. Reke pod ledenikom so odnašale prod in ga odlagale kot
fluvioglacialne nanose, s katerimi so nasute doline vseh večjih rek. Na tem
produ se danes nahajajo najrodovitnejša tla. Štirim desetinam slovenskega
ozemlja dajejo pečat kraški pojavi. Kraški pojavi se razvijajo tako, da v vodi
raztopljen ogljikov dioksid povzroči topljenje apnenca. Razjedanje, ki se
nadaljuje, povzroči nastanek veličastnih površinskih ali podzemnih jam.
Najpogostejše so vrtače, prav tako večje doline in kraška polja, od katerih je
najlepše Planinsko polje. Raznovrstnost Slovenije se kaže ne le v razčlenjenem
reliefu, ki se razteza od skoraj 3.000 m visokih Alp do nižin Prekmurja in
Istrskega gričevja, ampak tudi v raznovrstnih kameninah.
V naravnem okolju pisana rastlinska odeja
zgovorno odraža značilno sliko omenjene mnogovrstnosti. Vegetacija v Sloveniji
je deljena v šest pokrajin. Na severu so Alpe z gozdovi macesna, bora, jelke
in bukve. Nižje, v predalpskem svetu, ki se razprostira od zahoda proti vzhodu,
je razširjen bukov gozd, pomemben pa je tudi mešani gozd bukve in jelke.
Južneje, v preddinarskem svetu, je prav tako razširjen listnat gozd bukve in
gabra. Zahodno leži Dinarski svet, kjer prevladuje bukev, kakor tudi mešan gozd
bukve in jelke ter gorski smrekov gozd. Najbolj zahodno leži Primorska, kjer se
je vegetacija razvila pod vplivom Jadranskega morja. Severno-vzhodni del
Slovenije je del Panonske nižine, kjer spet največji del predstavljajo bukovi
gozdovi, skupaj s gabrom in hrastom, v vlažnih rastiščih in vzdolž mokrotnih
predelov pa topol in vrba.
Vegetacija se prav tako spreminja z nadmorsko
višino in jo navadno delimo v pet višinskih razredov. Najvišji, predalpski se
konča z višino 1500 do 1700 m z gozdno mejo. V mnogih primerih se gozd na tej
višini umakne pašnikom. Naravni pogoji bolj ustrezajo listavcem, vendar je v
gozdu več kot polovica iglavcev, ker so ekonomsko ugodnejši.
Kmetijstvo kot prvobitna dejavnost
civilizacije spremlja razvoj prostora tudi na slovenskih tleh. Različni
ekološki pogoji omogočajo veliko možnost izbire pri kmetijski pridelavi, od
sredozemskega sadja in zelenjave preko bogate izbire vina, žit, hmelja in
ostalih poljščin do gospodarjenja na planinskih pašnikih. Pri tem je trava
glavna kmetijska rastlina. Praktično vsepovsod razširjeno travinje, je poleg
gozda najpomembnejši sooblikovalec podobe kulturne krajine. Vzorci polj,
vinogradov in sadovnjakov dajejo pokrajini dejansko raznolikost in skladnost.
Velika razdrobljenost te pokrajine spominja na mozaično strukturo.
Obdelovalna zemljišča so najprej nastala na
različnih terasah in vsepovsod tam, kjer so bila tla dovolj globoka in
propustna, sicer se so umaknila na pobočja, kjer je bil relief in druge danosti
vzrok za delitev na manjše parcele. Vzrok za to je bil v socialnih razmerah, v
prenaseljenosti in deloma v načinu obdelave v določenem časovnem obdobju. V
delitvi zemljišč so se oblikovali trije vzorci posesti parcel. Prvi in
najstarejši je delitev zemljišč na parcele nepravilnih oblik. Drugi vzorec
prikazuje pravilne, pravokotne oblike, v ekstremnih primerih samo nekaj metrov
široke in več sto metrov dolge. Tretji vzorec tradicionalnega oblikovanja
obdelovalnih zemljišč se je razvil pozno, predvsem na samotnih in višjih legah,
kot strnjena posest v enem delu skupaj s kmetijo.
Z gospodarjenjem na travinju je tesno povezan
»kozolec«, ki predstavlja tipično slovensko zgradbo za sušenje in skladiščenje
žita in sena in je tako originalni »sestavni del« slovenske krajine. V vlažni
klimi je sušenje zaradi padavin oteženo, zato so se delovna opravila poskušala
v teh okoliščinah v največji meri prilagoditi, in žitni kozolec je
najpopolnejša stopnja v pripravi sena. Že pred drugo svetovno vojno je prišlo
do združevanja večjih parcel v lastnini veleposestnikov. Po nacionalizaciji
zemljišč po vojni se je oblikovala državna lastnina na velikih površinah, ki je
omogočila moderno racionalno pridelavo z velikimi stroji. Pri tem
naravovarstveni in krajinski interesi niso bili vedno upoštevani.
Zelo značilna kmetijska kultura so vinogradi.
Vinorodna območja so značilno razporejena na robovih krajine. Ni jih le na
severu, v alpskem svetu. Relief pokrajine je določen z značilnimi linijami
poteka vrst vinske trte. V območjih z manjšim osončenjem potekajo vrste vinske
trte navpično in je tako omogočeno boljše osončenje.
Razdrobljenost je značilna za Slovenijo.
Izraža se ne le v reliefu in razdrobljenosti zemljišč, ampak tudi v
poseljenosti. Prebivalstvo je namreč razpršeno v 6.000 mest in vasi in
številnih samotnih domačijah. Dežela je bila naseljena že pred Rimljani, o
čemer pričajo sicer maloštevilne sledi. Rimljani so zapustili številne sledi
njihovih mest, vojaških taborov, utrdb, svetišč in cest; med drugim so na
rimskih temeljih zrasla tri pomembna mesta: Ljubljana, (Emona), Celje (Celeia),
in Ptuj (Petovio). Po naselitvi Slovanov v 6. stoletju so sprva nastale manjše
in kasneje večje vasi, in sicer praviloma v bližini rodovitne zemlje in ob
izvirih pitne vode. Razvili so se trije temeljni tipi z vmesnimi prehodi:
•
gručasta vas je zaprto naselje brez pravilne ureditve,
•
obcestna vas je prevladujoč kolonialen izvor in poteka vzdolž
ceste s hišami v ospredju, za njimi so gospodarske zgradbe in na koncu
podolgovate njive,
•
razložena vas z razpršenimi domačijami.
Poleg enotne prostorske ureditve učinkuje vas
enotno tudi z enakim načinom gradnje, enakim gradbenim materialom, nagibom in
smerjo streh, barvo opeke in pročelja itd. Te značilnosti so običajno
regionalno obarvane. Naselja so v ravnini praviloma obkrožena s sadnim drevjem
in na ta način zlita s pokrajino. Glavni del zgradbe je navzven optično
nevsiljiv in skromen, izstopajo le strehe in zvoniki. Od tega odstopajo le
naselja na vrhovih gričev in na izrazitih pobočjih.
Razmerje med grajenimi sestavinami in krajino
se oblikuje po dveh poteh. Prva je ta, da se posamezne zgradbe ali cela naselja
zlijejo z množico dreves, ki obkrožajo vasi. To je pot asimilacije. Druga pot
sloni na nasprotjih, ki se odražajo s strukturno, vsakdanjo, geometrijsko in
barvno različnostjo. Najboljši primer je ureditev cerkva na izpostavljenih, od
daleč vidnih točkah. V tem pogledu so cerkve v Sloveniji popoln primer tega
tipa arhitekture.
V Sloveniji so prisotne tri temeljne
krajinske podobe: relief z gozdnim pokrovom, bogato členjeno kmetijsko rabo in
raznovrstna poseljenost. Še do pred kratkim je vsak od njih imel uravnotežen
delež v tem sožitju.
Trenutno poteka več procesov, ki obstoječo
krajinsko zgradbo v svojem bistvu pretresajo in zahtevajo drugačen pristop. Sem
sodi v prvi vrsti neizogibna potreba po združevanju kmetijskih zemljišč. Pri
današnji razpršenosti cenovno ugodna pridelava ni možna. Združitev zemljišč v
večje pridelovalne enote bo pospešila spremembo starega vzorca, ki ima
značilnosti visoko razvite kulturne krajine. To se kaže ne le v prilagoditvi
tehnološkim potrebam časa, kjer so nastali, ampak tudi v spoštljivem odnosu z
naravo, v skrbi za urejanje prostora, kar je tudi videno v všečni obliki.
Enostavno, gre za zadostitev gospodarskih, tehnoloških, okoljskih in kulturnih
meril istočasno. Dosedanji poskusi v tej smeri so se končali največ v pravilih,
ki poudarjajo zlasti tehnološka merila in pomanjkanju razmisleka o krajinsko in
okoljsko kvalitetah rabe prostora v prihodnje.
Podoben problem se je pojavil na melioriranih
zemljiščih. Gorska območja, kjer je kmetovanje v opuščanju, so postala območja
največjih sprememb in izginjanja kulturne krajine. Gozdne površine v Sloveniji
so narasle iz 37% v letu 1875 na skoraj današnjih 60%, kar uvršča Slovenijo na
vrh Evrope.
Nadaljnje opuščanje manj produktivnih
zemljišč bo v bodoče odprlo pomembna krajinsko-okoljska vprašanja, posebno v
gorskih območjih.
Vsi ti problemi zahtevajo visoko stopnjo
zavesti pri strukturi in ravnanju z okoljem v Sloveniji, katerega pomemben del
je krajinska dediščina.
5.1.3.5
Biotska raznovrstnost in NATURA 2000
Za Slovenijo je značilna izredno pestra in
sorazmerno dobro ohranjena narava. Razmeroma majhno slovensko ozemlje ima
veliko biotsko raznovrstnost, ki je predvsem posledica konvergence različnih
vrst podnebja, geološke strukture ter velikih višinskih razlik, v veliki meri pa
je povezana tudi s tradicionalno kmetijsko rabo. Ocenjuje se, da je okrog 60%
okolja naravnega ali polnaravnega, vključno s krajinami in površinami, s
katerimi se je v preteklosti gospodarilo tradicionalno in kjer so bile
dejavnosti že dolgo opuščene.
Slovenija sodi po oceni strokovnjakov med
območja z nadpovprečno biotsko raznovrstnostjo. Na ozemlju države živi okoli
24.000 vrst živih bitij, številčne ocene vseh potencialnih vrst se gibljejo med
45.000 in 120.000 vrst. Od tega je 800 živalskih in 46 rastlinskih vrst
endemičnih. Posebej značilni so gozdni, podzemni in vodni ekosistemi, mokrišča,
morje, alpski in gorski svet, suha travišča idr.
Stanje in trendi biotske raznovrstnosti so
bili ocenjeni v procesu priprave Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti
Sloveniji in Poročilu o stanju okolja 2002 (z obema dokumentoma je bila
seznanjena Vlada RS). Ta dokumenta temeljita na objavljenih študijah. Navajata
pomanjkanje podatkov iz daljših časovnih razdobij za mnoge sestavine biotske
raznovrstnosti (ekosisteme, vrste), kot v velikem delu Evrope. Vendar podatki
in študije na skupinah, ki so tudi na nivoju EU pojmovane kot indikatorske
(ptice, nekatere vrste sesalcev in rastlin), kažejo na upad biotske
raznovrstnosti v zadnjih desetletjih. Habitati s pomembnim deležem ogroženih
vrst, navedenih tudi v prilogah Direktiv o pticah in habitatih18 in
so relevantne za področje kmetijstva, so zlasti suha in vlažna travišča ter
celinske vode. Glavni razlog za navajanje ogroženosti je izguba habitata, in
obsežno zmanjšanje teh mineralno revnih travišč je posledica njihovega
spreminjanja v proizvodno bolj intenzivne oblike rabe (pretežno v nižinah) in
opuščanja kmetijske proizvodnje.
Status zavarovanega območja ima 10% površine
Slovenije. Na državni ravni predstavljajo dobrih 6% širša zavarovana območja:
Triglavski narodni park, Kozjanski regijski park in Krajinski park Goričko,
veliko pa je še manjših zavarovanih območij. Številna širša zavarovana območja
na lokalni ravni predstavljajo okrog 3,5%.
V skladu z NPVO se bo, upoštevajoč naravne
danosti, kot različne tipe zavarovanih območij razglasilo 30% ozemlja države.
Območja,
najprimernejša za ohranjanje večine vrst in habitatnih tipov naravovarstvenega
interesa na državni ravni, so bila v skladu z zakonom o ohranjanju narave
določena kot ekološko pomembna območja. Ta območja pokrivajo 47,4% ozemlja
Slovenije. Znotraj teh območij bo Slovenija izpolnila tudi obveznosti iz
Direktive Sveta (ES) št. 409/1979 o zaščiti prosto živečih pticah18
(v nadaljevanju: Direktiva o pticah) in Direktive Sveta (ES) št. 43/1992 o
zaščiti naravnih habitatov ter prosto živečih rastlin in živali18 (v
nadaljevanju: Direktiva o habitatih), ki se nanašajo na območno varstvo,
vključno z mrežo območij NATURA 2000.

|
|
Slika 10: Obstoječa in načrtovana zavarovana območja v Sloveniji
|
Skladno z Uredbo o posebnih varstvenih
območjih (območjih NATURA 2000) (UL RS, št. 49/2004), je kot območja NATURA
2000 določenih 35,5% ozemlja Slovenije. Seznam območij NATURA 2000 je naveden v
Prilogi 2.
Znotraj ekološko pomembnih območij in območij
NATURA 2000 so za ohranjanje vrst in habitatnih tipov v interesu Skupnosti ena
najpomembnejših oblik rabe ekstenzivni, mineralno revni travniki (vlažni in
suhi), travniški sadovnjaki, pasovi dreves in omejki vzdolž majhnih parcel in
gozdni rob. Sedanji delež travišč in gozdov znotraj NATURA 2000 območij je
prikazan v preglednici 4, ki predstavlja splošno referenčno točko za različne
kmetijsko okoljske ukrepe v prihodnje, vendar bo podrobneje obdelan v skladu z
indikatorji za posamezne kmetijsko okoljske ukrepe iz poglavja 9.3.2. Kmetijsko
okoljski ukrepi. Zlasti travniki, ki predstavljajo ca. 35% teh območij,
skupaj s travniškimi sadovnjaki, omejki in pasovi drevja ob njih, omogočajo
ohranjanje populacij vrst naštetih v Direktivi o pticah in Direktivi o
habitatih, kot so: vidra, kosec, bela štorklja, kotorna, pivka, hribski
škrjanec, črnočeli in rjavi srakoper, metuljev in orhidej. Ti travniki so še
dragulji biotske raznovrstnosti zaradi tradicionalnih oblik kmetovanja,
velikega števila majhnih kmetij in manj tržno usmerjene proizvodnje. Večina
nižinskih travišč je podvržena urbanizaciji in intenzifikaciji, v višinskih in
odročnih legah pa opuščanju.
Preglednica 4: Vrsta rabe zemljišč znotraj območij NATURA 2000
Vrsta
rabe zemljišč
|
SPA (%)
|
pSCI (%)
|
Gozdovi
|
66,0
|
70,0
|
Zemljišča
v zaraščanju
|
3,0
|
2,0
|
Ekstenzivni
travniki
|
9,0
|
9,0
|
Intenzivni
travniki
|
4,0
|
3,0
|
Barjanski
travniki
|
0,4
|
0,3
|
Odprta
zemljišča brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom
|
5,0
|
4,0
|
Njive
in vrtovi
|
7,0
|
5,0
|
Ekstenzivni
sadovnjaki
|
0,3
|
0,4
|
Drugo
|
5,3
|
6,3
|
SKUPAJ
|
100,0
|
100,0
|
Evropske živalske vrste kot so divji prašič (Sus
scrofa), navadni jelen (Cervus elaphus), gams (Rupicapra
rupicapra) so številne, pogoste pa so tudi evropsko redkejše vrste kot so
rjavi medved (Ursus arctos), volk (Canis lupus) in ris (Lynx
lynx). Slovenija je uspela ohraniti te velike zveri, med njimi zlasti
rjavega medveda. Sprejetje te velike vrste s strani lokalnih prebivalcev je
omogočilo ohranitev vitalne in velike populacije medveda, navkljub dejstvu, da
njegov habitat vključuje naseljena in kmetijska območja. Ustrezni ukrepi za
ohranitev ekstenzivnega kmetijstva v nižinskih in gorskih območjih, za
ohranjanje travniških sadovnjakov in za kmetovanje ob prisotnosti velikih zveri
je izjemnega pomena za ohranitev vrednosti območij NATURA 2000.
Gozdovi so prav tako izjemnega pomena za
ohranjanje vrst in habitatnih tipov v interesu Skupnosti. Pokrivajo večino
zgoraj navedenih območij in njihova trajnostna raba je ključni element do
ugodnega stanja ohranjenosti teh vrst in habitatnih tipov.
Ena od prepoznavnih značilnosti Slovenije je
tudi krajinska raznovrstnost, ki se je izoblikovala na stiku naravnih
pokrajinskih enot, kot posledica rabe prostora in načina življenja naših
prednikov. Tradicionalno kmetovanje je povzročilo nastanek določenih tipov
drugotnih habitatov, ki imajo tudi izreden pomen pri ohranjanju biotske
raznovrstnosti. Značilno krajinsko raznovrstnost ogroža opuščanje kmetijske
rabe na nekaterih območjih (kraške košenice in pašniki, visokogorski pašniki)
in intenzifikacija kmetijske proizvodnje, zaradi česar se spreminjata videz
krajine in biotska raznovrstnost (izginjanje mokrotnih in suhih travišč). Na
raznovrstnost krajine negativno vplivajo tudi posledice neurejene prostorske
politike in urbanizma, sprememb v načinu kmetovanja ter preusmerjanja iz
kmetijstva v druge panoge (npr. turizem). Poseben problem so veliki posegi v
prostor (avtocestni križ) s svojim neposrednim vplivom (degradacija krajine,
sekanje biokoridorjev) ter s potencialnim vplivom na prostor, zaradi večje
dostopnosti do teh območij.
V Sloveniji je mogoče najti številne elemente
nežive narave (minerali, fosili), z geomorfološkimi in hidrološkimi pojavi, ki
predstavljajo bogastvo naravnih vrednot (soteske, jame, slapovi itd.). Njihova
atraktivnost je podlaga za hiter razvoj različnih dejavnosti, ki temeljijo na
izkoriščanju teh posebnosti. To je povezano s posegi na praviloma
najobčutljivejša področja, s čimer so ogrožene te posebnosti ter biotska
raznovrstnost.
5.1.3.6 Okoljski problemi, ki izhajajo iz
kmetijstva
5.1.3.6.1 Poraba
mineralnih in živinskih gnojil
Povprečna poraba hranil iz mineralnih gnojil
je v Sloveniji 70 kg N/ha, 38 kg P2O5/ha in 47 kg K2O/ha
(1939-2000) in je na ravni 155 kg/ha kmetijske zemlje, kar nekoliko presega
povprečje EU-15 (124 kg/ha)19.
Poraba mineralnih gnojil se je v zadnjih
petih letih zmanjšala in je leta 2002 dosegla 176.955 t. V letu 2000 je bilo
porabljenih 174.620 t mineralnih gnojil, ki so vsebovala 75.000 t rastlinskih
hranil.
Zaradi
zmanjšanja kmetijskih zemljišč v uporabi se je zmanjšala tudi Poraba gnojil na
obdelovalnih zemljišč je v povprečju znašala 397 kg/ha (171 kg rastlinskih
hranil). Glede na podatke KZU je bilo na hektar porabljenih 337 kg mineralnih
gnojil (146 kg rastlinskih hranil). Na družinskih kmetijah je bila poraba 359
kg/ha, v kmetijskih podjetjih pa 911 kg/ha. Poraba rastlinskih hranil (N, P2O5
in K2O) na ha obdelovalnih zemljišč je leta 2000 znašala 148 kg/ha
in je Slovenijo uvrščala med manjše porabnike v Evropi. Na hektar KZU je bilo
porabljenih 68 kg N, 36 kg P2O5 in 43 kg K2O.
Podatki kažejo, da v strukturi prevladujejo dušična hranila, ki obsegajo 45%
vseh vnosov. Poraba dušika je od leta 1990 iz 27.169 t narasla na 34.847 t,
vendar se je v zadnjih letih ustalila. Kljub ukrepom v zadnjem času, pa ta
ustalitev še ni dovolj trdna.

|
Vir: Stanje okolja v Sloveniji - Poročilo,
Vlada Republike Slovenije - MOP, 2002
|
|
Graf. 5: Poraba hranil iz mineralnih gnojil (kg/ha kmetijskih zemljišč) v Sloveniji v obdobju 1939-2000
|
Preglednica 5: Porabljena mineralna gnojila na KZU
|
Enota
|
1990
|
1995
|
1997
|
1998
|
1999
|
2000
|
2001
|
2002
|
Skupaj
|
Gnojila
|
t
|
149.677
|
171.389
|
180.707
|
184.892
|
186.569
|
174.620
|
178.639
|
176.955
|
Poraba na ha KZU*
|
kg
|
229
|
388
|
440
|
451
|
424
|
397
|
412
|
407
|
Hranilo:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
N
|
t
|
27.169
|
32.508
|
34.102
|
34.813
|
34.392
|
34.847
|
34.771
|
33.415
|
P2O5
|
t
|
14.870
|
17.851
|
17.534
|
18.784
|
19.751
|
18.375
|
16.685
|
15.795
|
K2O
|
t
|
15.878
|
21.705
|
22.343
|
22.992
|
24.451
|
22.135
|
21.012
|
20.755
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Od tega na družinskih kmetijah**
|
Gnojila
|
t
|
105.536
|
143.667
|
145.336
|
154.470
|
160.102
|
147.622
|
149.621
|
152.191
|
Poraba na ha KZU*
|
kg
|
183
|
354
|
383
|
411
|
392
|
359
|
370
|
376
|
Hranilo:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
N
|
t
|
19.433
|
27.112
|
27.764
|
29.282
|
29.682
|
29.627
|
29.364
|
28.930
|
P2O5
|
t
|
9.906
|
15.148
|
13.770
|
15.602
|
16.867
|
15.849
|
13.986
|
13.448
|
K2O
|
t
|
10.359
|
18.277
|
17.283
|
18.610
|
20.508
|
18.793
|
17.287
|
17.466
|
* V tem
primeru so KZU v uporabi vsa KZU razen travnikov in pašnikov z enkratno rabo
in skupnih pašnikov.
**
Razpoložljiva mineralna gnojila.
Vir: SURS
|

|
|
|
|
Graf. 6: Poraba mineralnih gnojil (kg/ha) obdelovalnih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1990-2000
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Stalež živine se v zadnjih petih letih ni
pomembno spremenil, povečalo se je le število konjev in ovc. Na osnovi podatkov
SURS je bil izračunan vnos dušika z živinskimi gnojili, ki je znašal 154 kg/ha
kmetijskih zemljišč. Za Slovenijo tako še vedno ostaja značilno razmerje med
dušikom iz mineralnih in živinskih gnojil, ki znaša 1 : 2 v prid živinskih
gnojil.
V živinskih gnojilih je okoli 33.000 t N in
15.100 t P2O5 letno. Prašičja gnojevka z velikih
prašičerejskih farm se le delno (30 %) uporabi za gnojenje, preostanek, okoli
900 t N in 500 t P2O5 letno pa se odvaja v vode.
Kmetijstvo in vrtičkarstvo postajata pomembna
uporabnika tudi drugih organskih gnojil in izboljševalcev tal. Za steljo se
tradicionalno uporabi večina stranskih pridelkov iz rastlinske pridelave (slama
žit, koruznica, krompirjeva cima ipd.) in delno listje iz gozda. Težave povzročajo
le ostanki hmeljevine, ki nastajajo sezonsko (6.000 t s.s./leto), kompostirati
pa jih težko zaradi ostankov sintetične vrvice, ki služi kot opora pri rasti
hmelja.
Polikulturna usmerjenost slovenskih kmetij z
nizkim staležem živine na kmetijsko gospodarstvo, ki je znašal povprečno 1
GVŽ/ha KZU na družinskih kmetijah, bi ob enakomerni porazdeljenosti števila
živine lahko bila ugodna. Vendar je za prostorsko razporeditev govedoreje in
prašičereje značilno, da je bolj razvita na poljedelskih (Prekmurje,
Dravsko-Ptujsko polje in Kranjsko-Sorško polje), manj pa na živinorejsko
usmerjenih območjih. Reja je razdrobljena na majhnih in srednje velikih
kmetijah. Povprečni stalež živine v kmetijskih podjetjih je bil večji in je
znašal 2,3 GVŽ/ha.
Razmerje med številom živine in
razpoložljivimi obdelovalnimi površinami še ni povsod ustrezno, problemi pa se
pojavljajo tam, kjer so gostote živali prevelike in kjer ni dovolj
razpoložljivih zemljišč za uporabo teh živinskih gnojil.
Po dobrih štirih desetletjih, odkar so se v
Sloveniji začela uporabljati mineralna gnojila, je vsebnost P in K v kmetijskih
tleh zelo raznolika. Najmanj so gnojeni travniki, raziskave pa so pokazale, da
je 65-75% vzorcev tal slabo oskrbljenih s P in K. Ker travniki in pašniki
obsegajo dve tretjini slovenske kmetijske zemlje, to pomeni, da je večina
kmetijskih zemljišč še vedno slabo oskrbljena s tema hraniloma. Oskrbljenost s
K je vendarle na splošno boljša kot s P. Njive so nekoliko bolje oskrbljene kot
travniki, posebno s K. Predvsem hmeljišča, vinogradi, deloma tudi plantažni
sadovnjaki in vrtovi (zelenjadarstvo), so pogosto pretirano gnojeni. Zato je
ena najpomembnejših nalog svetovalne službe in vseh, ki delajo na tem področju,
da kmetovalce čim bolje poučijo o pravilnem odmerjanju gnojil.
Manj kot 45 kg N/ha je na 45% preiskovanih
kmetijskih območij, na 55% pa kmetje pretirano gnojijo. Na območjih, kjer so
kmetijske površine v tesnem stiku s plitvo ležečimi podzemnimi vodami, je
pridelava razmeroma preveč intenzivna. V državah članicah ES se presežki dušika
gibljejo od +24 kg N/ha (Portugalska) do +256 kg N/ha (Nizozemska), Slovenija
pa je približno na sredini, skupaj z Nemčijo (+60 kg N/ha) (Eurostat, 2000).
Izgube kalija in fosforja z izpiranjem so
ponavadi majhne. Večji problem predstavlja izpiranje dušika. Bilanca dušika je
bila izračunana na podlagi podatkov o 268 kmetijskih območjih v Sloveniji, ki
ležijo nad podzemnimi vodami in lahko vplivajo na širšo okolico zajetij pitne
vode. Ta bilanca predstavlja razliko med vnosom dušika z mineralnimi in/ali
organskimi gnojili ter odvzemom N s kmetijskimi pridelki. Najnovejši podatki
kažejo, da je v povprečju dušikova bilanca pozitivna (aritmetična sredina je
+64 kg N/ha).
Obremenitev z N ni enakomerna, presežek je
pogosto tam, kjer plitva tla ležijo nad podzemnimi vodami. Onesnaženje se
pojavlja predvsem pod plitvimi rjavimi tlemi v ravneh porečja večjih rek (Mura,
Drava, Savinja in Sava). Ta tla imajo majhno sposobnost zadrževanja vode, zato
je izpiranje pogostejše. Kmetijstvo na teh območjih je intenzivno (intenzivna,
predvsem hlevska živinoreja in poljedelstvo, v zadnjem času se širi tudi
intenzivno zelenjadarstvo). Nevarnost onesnaženja podzemnih voda se povečuje
proti vzhodu države. V tej smeri pojemajo padavine, obenem pa narašča evapotranspiracija,
zato je presežka vode manj. Zaradi majhnega pronicanja vode skozi talni profil,
je koncentracija nitratov v podzemnih vodah večja kot na zahodu (manjša
razredčitev). Velike koncentracije nitratov se dalj časa obdržijo tudi potem,
ko kmetje zmanjšajo intenziteto gnojenja. V osrednji in zahodni Sloveniji je
izpiranje vode in nitratov skozi talni profil sorazmerno večje, vendar zaradi
velikega pretoka vode pride do razredčenja, verjetnost onesnaženosti teh
podzemnih voda je zato manjša.
Preobremenjevanju okolja s hranilnimi snovmi
se je mogoče izogniti s količinsko in časovno ustrezno uporabo gnojil glede na
potrebe kmetijskih rastlin po hranilih. Pri takem načinu gospodarjenja so
možnosti za izpiranje in izgube teh hranil veliko manjše. Podatki raziskave
(Rejec Brancelj, 2001)20 so pokazali, da tri četrtine kmetovalcev
izvajajo samo osnovno gnojenje ob setvi ali tik pred njo, ena četrtina pa tudi
dognojevanje. Pri pripravi gnojilnih načrtov in strokovnih navodil pa ima
pomembno vlogo tudi kmetijska svetovalna služba.
5.1.3.6.2 Uporaba
fitofarmacevtskih sredstev
Poraba fitofarmacevtskih sredstev se v je
zadnjih letih povečala od 1.495 t v letu 1995 na 1.602 t v letu 2000. Skupna
poraba teh sredstev je znašala 3,1 kg/ha kmetijskih zemljišč. Več kot polovico
količine uporabljenih sredstev predstavljajo fungicidi in baktericidi (55%),
27% je herbicidov, 12% insekticidov in 6% drugih sredstev. Od leta 1995 do leta
1999 se je poraba fitofarmacevtskih sredstev na družinskih kmetijah povečala od
968 na 1.147 t. Na družinskih kmetijah je bilo porabljenih več kot dve tretjini
teh sredstev, povprečna poraba pa je znašala 2,4 kg/ha, s čimer se Slovenija
uvršča med večje porabnike v Evropi.

|
Vir: SURS
|
|
Graf. 7: Poraba fitofarmacevtskih sredstev na
družinskih kmetijah
|
Preglednica 6: Poraba fitofarmacevtskih sredstev v
Sloveniji*
|
Enota
|
1990
|
1995
|
1997
|
1998
|
1999
|
Skupaj
|
t
|
2.212
|
1.495
|
1.452
|
1.526
|
1.602
|
Fungicidi
in baktericidi
|
t
|
1.045
|
693
|
694
|
839
|
886
|
Herbicidi
|
t
|
634
|
418
|
478
|
428
|
432
|
Insekticidi
|
t
|
417
|
260
|
180
|
154
|
192
|
Ostali pesticidi
|
t
|
116
|
124
|
100
|
105
|
92
|
|
|
|
|
|
|
|
Od tega na družinskih
kmetijah
|
|
|
|
|
|
|
Skupaj
|
t
|
1.481
|
968
|
982
|
1.072
|
1.147
|
Fungicidi
in baktericidi
|
t
|
703
|
426
|
450
|
621
|
636
|
Herbicidi
|
t
|
428
|
275
|
336
|
289
|
312
|
Insekticidi
|
t
|
259
|
188
|
141
|
118
|
129
|
Ostali pesticidi
|
t
|
91
|
79
|
55
|
44
|
70
|
* Komercialne
količine, ker se podatkov o aktivnih snoveh ne zbira. V pripravi je nova
metoda, s katero bodo obdelani tudi podatki za leti 2000 in 2001.
Vir: SURS
|
Fitofarmacevtska sredstva sicer olajšajo
kmetijsko pridelavo, vendar pa so nekatere spojine zelo strupene. Zaradi tega
je uporaba nekaterih sredstev, npr. atrazina, kot enega najbolj toksičnih
herbicidov, prepovedana. Kljub temu pa so sestavine in metaboliti teh sredstev
zelo obstojni in težko razgradljivi, zato jih je še vedno mogoče zaznati.
Preglednica 7 prikazuje podatke o prodaji
fitofarmacevtskih sredstev glede na kemični razred. V letih 2000-2002 je prodaja
fungicidov dosegla 57-67% celotne prodaje. Prodaja herbicidov se je gibala med
26 in 28%, insekticidov med 6 in 7% ter drugih sredstev med 1 in 8% v
primerjavi s celotno prodajo.
Preglednica 7: Fitofarmacevtska sredstva - celotna
prodaja na slovenskem tržišču (kg aktivne snovi) v obdobju 2000-2002
|
2000
|
2001
|
2002
|
Skupaj
|
1.468.110
|
1.398.268
|
1.471.927
|
Fungicidi
|
842.594
|
932.718
|
936.687
|
Herbicidi
|
408.532
|
365.894
|
384.981
|
Insekticidi
|
97.966
|
80.905
|
109.457
|
Ostali pesticidi
|
119.017
|
18.751
|
40.802
|
Vir: MKGP, Fitosanitarna uprava RS
|
Leta 2001 je bilo v Sloveniji 215 aktivnih
snovi v registriranih fitofarmacevtskih sredstvih. Poleg uporabljenih količin
je pomemben tudi način nanosa teh sredstev. V letu 2001 je testiranje naprav za
nanašanje fitofarmacevtskih sredstev izvajalo 9 pooblaščenih organizacij, ki so
skupno opravile 3.668 pregledov in izdale 3.614 znakov o uspešno opravljenem
testiranju.
5.1.3.6.3 Kmetijsko
okoljski problemi, ki izhajajo iz kmetijstva
Človek je s svojim delovanjem že od nekdaj
posegal v naravo. Okolje, struktura in biotska raznovrstnost krajine so močno
odvisni od socialno ekonomskih razmer. Pri tem je eden od ključnih sektorjev
kmetijstvo. Kmetijstvo v veliki meri vpliva na status in razporeditev
habitatnih tipov v ekosistemih kulturne krajine (kmetijski ekosistemi), saj je
vedno imelo pomembno vlogo pri raznovrstnosti ekosistemov. Ohranitev in
nadaljnji razvoj kmetovanja je zaradi tega prvi pogoj za ohranitev in sonaravno
rabo kmetijskih ekosistemov.
Okolje, elemente krajine in biotsko
raznovrstnost ogrožajo intenziviranje kmetijske proizvodnje (ravnine) in
opuščanje rabe kmetijskih zemljišč v območjih z omejenimi možnostmi za
kmetijsko dejavnost (v nadaljevanju: OMD), ki niso najprimernejša za intenzivno
kmetovanje (hribovska in gorska območja). V ravninskih predelih je bila večina
vlažnih travnikov osušena za intenzivno pridelavo koruze, pšenice in sladkorne
pese. Z neustrezno rabo mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev pa so
njive, sadovnjaki in travniki postali negostoljubni za številne rastlinske in
živalske vrste. Osušeni so mnogi močvirni travniki, na velikih kmetijskih
površinah se ponekod kopičijo ostanki kemikalij, življenjske selitvene poti
živali sekajo številni komunikacijski objekti. Značilno krajinsko raznovrstnost
pa ogroža opuščanje kmetijske rabe na nekaterih območjih (kraške košenice in
pašniki, visokogorski pašniki) ter intenzifikacija kmetijske proizvodnje, ki
spreminjata videz krajine in negativno vplivata na biotsko raznovrstnost
(izginjanje mokrotnih in suhih travišč).
Problemi na področju kmetijstva in okolja se
nanašajo predvsem na:
•
onesnaževanje s kemičnimi in mineralnimi snovmi ter drugi vplivi
na biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost,
•
emisije iz točkovnih (živinorejske farme) in razpršenih
(intenzivna obdelava) virov onesnaževanja,
•
izumiranje vrst in pasem ki so prilagojene naravnim razmeram,
•
izginotje ekosistemov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, še
posebej na mednarodno pomembnih območjih za ptice in območjih velikih zveri,
•
ohranjanje ekstenzivne kmetijske dejavnosti na območjih visoke
naravne vrednosti, predvsem na zavarovanih območjih.
Z vidika opisanih problemov, PRP odraža
ekološko in socialno funkcijo kmetijstva, ki prispevata k ohranjanju podeželja
in bogate biotske raznovrstnosti podeželskih območij. V okoljsko zaščitenih
območjih igra pomembno vlogo uvajanje sonaravnega kmetovanja, ki upošteva
okoljski, socialni in pridelovalni vidik kmetijstva in s tem prispeva k
ohranjanju okolja, ekološkega ravnotežja, poseljenosti in kulturne krajine.
5.1.3.6.4 Vpliv
kmetijstva na naravne vire
Glede na navedeno je možno zaključiti, da
kmetijstvo v Sloveniji podpira okoljska izhodišča. To se kaže v relativno
dobrem okoljskem stanju naravnih virov, s katerimi upravlja kmetijski sektor.
Vsekakor bi morale biti vse pozitivne značilnosti okolja obvarovane in s tem
ciljem tudi vključene v ukrepe PRP. Vseeno pa obstajajo nekatera področja, kjer
se odraža negativen vpliv kmetijstva, ki bi ga bilo potrebno ublažiti oz.
odpraviti s posebnimi ukrepi.
Okoljski problemi v kmetijstvu so prikazani v
preglednici 8.
Preglednica 8: Vrsta vplivov kmetijstva na naravne vire
in potrebni ukrepi
Naravni vir
|
Vpliv kmetijstva
|
Potrebni ukrepi
|
Voda
|
Visoka vsebnost nitratov v podtalnici
|
Izboljšanje stanja
|
Ostanki pesticidov v podtalnici
|
Izboljšanje stanja
|
Dobra kakovost vodotokov
|
Vzdrževanje stanja
|
Zrak
|
Emisije hlapljivih spojin, ki povzročajo učinek tople grede
|
Izboljšanje stanja
|
Velik delež gozda
|
Vzdrževanje stanja
|
Tla
|
Ostanki pesticidov v kmetijskih tleh
|
Izboljšanje stanja
|
Vodna erozija na travinju
|
Vzdrževanje stanja
|
Erozija na neporaslih tleh
|
Izboljšanje stanja
|
Prekomerne količine hranil v tleh
|
Izboljšanje stanja
|
Biotska raznovrstnost
|
Visoko vredni (kmetijski) habitati
|
Vzdrževanje stanja
|
Avtohtoni in redki genetski viri
|
Vzdrževanje stanja
|
Krajinska pestrost
|
Vzdrževanje stanja
|
Občutljivi habitati na njivskih površinah
|
Izboljšanje stanja
|
Mozaična struktura rabe tal
|
Vzdrževanje stanja
|
Neobdelanost kmetijskih zemljišč
|
Izboljšanje stanja
|
5.1.3.7 Gozdarstvo
Zaradi obsega in prostorske razporeditve je
gozd eden pomembnejših tvorcev krajinske identitete. Njegovo stanje vpliva na
stanje celotnega prostora. Po pojavnosti in prostorski razporeditvi prevladuje
njegov delež v naravno bolj ohranjenih krajinah, bistveno manjši je v kulturni
in najmanjši v urbani krajini. Zaradi zagotavljanja možnosti gospodarskega
izkoriščanja gozda, njegove večfunkcionalnosti v razponu od naravnega vira do
njegovega pomena za izgled prostora in pomena za ohranjanje drugih naravnih
virov, je gozdarstvo že po svoji naravi usmerjeno k sonaravnemu gospodarjenju.
Zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti je pomemben pri zagotavljanju višje
kvalitete bivalnega okolja. Cilji v okviru prostorskega razvoja gozdarstva so:
ohranitev sklenjenih območij gozda na produktivnih rastiščih, varstvo gozdov na
strmih in labilnih zemljiščih, zagotavljanje krajinsko ekološke pestrosti v
ravninskih in obvodnih krajinah ter multifunkcionalne vloge gozdov v primestni
in mesti krajini, povečevanje vloge gozdov pri varstvu vodnih virov ter
ohranitev življenjskih prostorov velikih zveri.
Za nadaljnji razvoj gozdarstva v okviru
zasnove sistema krajine je treba zagotavljati želeno stanje gozda v vseh
sistemih krajine: funkcionalno, ekološko in oblikovno uravnotežen sistem,
naravni habitat pomembnih naravnih procesov in kot bivalni prostor živali,
prostor, v katerem se odvija lesnoproizvodna dejavnost ter nosilec nacionalne
identitete s svojim deležem v slovenskem prostoru in s svojimi različnimi
vlogami v prostoru.
Z zasnovo gozdarstva, ki temelji na konceptu
uravnoteženega razvoja in presega samo skrajnosti varovanja ali razvoja, so
določeni obseg in funkcije gozda s ciljem zagotavljati ekološko stabilnost
krajine in ustrezen krajinski okvir.
Pestre rastiščne razmere se odražajo v
izjemno pestri zgradbi in izjemni potencialni ali dejanski biotski raznolikosti
slovenskih gozdov. Zaradi veliko težko dostopnih območij je bil človekov vpliv
na gozd manj izrazit kot v večini drugih srednjeevropskih držav. Velika
pestrost rastišč in raznolikost življenjskih združb na njih sta pogojevala
nastanek velikegaštevila raznovrstnih ekosistemov in življenjski prostor
številnih rastlinskih in živalskih vrst (stabilna navzočnost treh velikih zveri
- medveda, volka in risa). Pestrost naravne sestave drevesnih vrst in
strukturiranosti gozdnih sestojev je razmeroma dobro ohranjena, kljub temu da
dejanska drevesna sestava precej odstopa od potencialne vegetacije.
V Sloveniji gozdovi pokrivajo 59% ozemlja,
kar jo uvršča med tri države z največ gozdov v Evropi (za Finsko in Švedsko).
Gozdovi so zato pomembni elementi slovenske krajine in se imajo pomembno
ekološko in socialno vlogo. Tudi njihova produktivna vloga bi lahko imela večji
gospodarski pomen za Slovenijo, ki nima mnogo drugih naravnih virov.
Gospodarjenje z gozdovi je usmerjeno v proizvodnjo
lesa visoke kakovosti, katere dohodek je pomembna podlaga za ohranjanje in
razvoj hribovskih kmetij in podeželskih območij preko zagotavljanja ekoloških
in socialnih funkcij. Naravni gozdovi omogočajo ohranjanje gozdne krajine, ki v
Sloveniji prevladuje. Tesno je povezano z možnostmi za razvoj turizma in
rekreacije, ki s povečanim dohodkom neposredno ali posredno prispevata tudi k
razvoju podeželja.
Varovanje, izkoriščanje in raba gozdov ter
razpolaganje z gozdovi kot naravnimi viri, s ciljem zagotoviti sonaravno in
večnamensko gospodarjenje skladno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot,
dolgoročnega in optimalnega delovanja gozdov kot ekosistemov in omogočanja
njihove funkcije, ureja Zakon o gozdovih (UL RS, št. 30/1993), ki ga je Državni
zbor sprejel leta 1993, medtem ko so podlaga za gospodarjenje z gozdovi Program
za razvoj gozdov Slovenije (UL RS, št. 14/1996) in načrti gospodarjenja z
gozdovi.
Program razvoja gozdov Slovenije upošteva
Agendo 21 (Poglavje XI) Konference Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu
(1992), določbe Konvencije o biološki raznovrstnosti (1992), Alpske konvencije
(1993) in Resolucije ministrskih konferenc o varstvu gozdov v Evropi.
Načrti gospodarjenja z gozdovi se izdelajo
kot splošni načrti za vse gozdove ne glede na lastništvo, ob upoštevanju
posebnih lokalnih pogojev. Sestavijo se za obdobje 10 let na ravni
gozdnogospodarskih območij in gozdnogospodarskih enot. Opredeljujejo pogoje za
usklajeno rabo gozdov in gozdnega prostora, potrebni obseg gojitvenih del in
varstva gozdov, največji dovoljeni obseg njihovega izkoriščanja in pogoje za
gospodarjenje z divjadjo.
Kot izvedbeni načrt načrta za gospodarjenje z
gozdovi se izdela gozdnogojitveni načrt v sodelovanju z lastniki gozdov.
Na podlagi prednostnih nalog, določenih z
načrti gospodarjenja z gozdovi, Zavod za gozdove Slovenije pripravi letni
program vlaganj v gozdove. Ta vlaganja se sofinancirajo iz državnega proračuna.
Podrobna pravila o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove so opisana
in urejena s predpisom ministra.
Lastniki majhnega deleža gozdov kažejo malo
zanimanja za pridobivanje dohodka iz gozda, kar je povzročilo, da se je zadnjih
nekaj let posek izvajal le na ravni 75-80% možnega poseka. Vzporedno z
zmanjšanim obsegom sečnje, se je v zasebnih gozdovih v zadnjem času opravilo
manj gozdno gojitvenih del, še posebej nege. Zaradi tega so potrebna dodatna
prizadevanja, da bi lastnike gozdov spodbudili k izvajanju vlaganj v gozdove, s
katerimi se bo izboljšala njihova gospodarska in ekološka vrednost.
Ukrepi za izboljšanje ekološke stabilnosti in
gospodarske vrednosti gozdov (Uredba 1257/99, člen 30(1), druga alinea) so
vključeni v EPD. Zaradi specifičnih razmer (visok delež gozda), Slovenija v EPD
ne vključuje ukrepa pogozdovanje, bo pa preverjena možnost, kako bi v
naslednjem programskem obdobju ta ukrep lahko vplival na gozdarstvo.
5.1.4
Kmetijstvo
5.1.4.1
Naravne danosti za kmetijsko proizvodnjo
Zaradi različnih podnebnih, geoloških in
morfoloških talnih razmer, je znaten delež kmetijskih zemljišč v Sloveniji v
OMD. Neugodne razmere kmetijske dejavnosti sicer ne onemogočajo popolnoma,
vendar pa pomenijo manjšo proizvodno sposobnost kmetij, ožji izbor kultur in
usmerjanje proizvodnje ter dražjo pridelavo. Gorsko višinske kmetije so manj
konkurenčne in zaradi odražanja specifičnih naravnih pogojev v strukturi rabe
kmetijskih površin tudi manj prilagodljive. Kljub nižjim pridelovalnim
potencialom taka območja igrajo zelo pomembno vlogo pri ohranjanju
poseljenosti podeželskih območij in kulturne krajine ter vzdrževanju ekološkega
ravnotežja.
Poleg nekaterih zgodovinskih in političnih
dejavnikov, na strukturo rabe zemljišč neposredno vplivajo predvsem naravni
pogoji. Glede na naravne danosti, pa Slovenija v veliki meri odstopa od
evropskega povprečja. To še posebej velja za Srednjo Evropo, kjer ni države, ki
bi razpolagala s tako velikim deležem gozdov v strukturi rabe zemljišč - v
poznih osemdesetih letih je delež gozdov presegal 50%, po zadnjih podatkih pa
gozdovi pokrivajo skoraj 60% ozemlja. V Evropi imata večji delež gozdov le še
Finska in Švedska.
Najnovejši podatki o rabi zemljišč (2002)
kažejo, da kmetijska zemljišča obsegajo nekaj manj kot 33% ozemlja države, t.j.
663.000 ha.
Gozdovi pokrivajo 59% ozemlja oz. 1,2 mio ha
in so zelo pomemben naravni vir. Tako bogastvo gozdov sicer ne omejuje
kmetijske pridelave neposredno, vendar pa kaže na to, da velik delež površin
Slovenije ni ustrezen za kmetovanje. Istočasno je potrebno poudariti, da so
zaradi tipične razdrobljene poseljenosti in rabe zemljišč, kmetijska zemljišča
v Sloveniji izredno nagnjena k zaraščanju z gozdovi. Medtem ko se gozdovi v
drugih državah širijo počasi proti kmetijskim zemljiščem, je ta proces v
Sloveniji mnogo hitrejši in bolj agresiven.
5.1.4.2
Raba kmetijskih zemljišč
Značilna
posledica specifičnih naravnih razmer za kmetijsko pridelavo v Sloveniji je
tudi velik delež absolutnega travinja (travnikov in pašnikov) in razmeroma
majhen delež njiv in trajnih nasadov (sadovnjakov in vinogradov) v strukturi
rabe kmetijskih zemljišč.

|
Vir:
Raba zemljišč, MKGP, 2002
|
|
Graf. 8: Struktura rabe kmetijskih zemljišč v Sloveniji
|
Slovenija razen ravninskega dela
subpanonskega sveta na severovzhodu ter nekaterih sklenjenih območij na dnu
kotlin in ravnin, nima pomembnejših območij primernih za intenzivno rastlinsko
proizvodnjo. Njive so omejene na razmeroma majhne površine, ki pa so še dodatno
ogrožene zaradi urbanizacije. Razen Irske, v EU ni države, ki bi imela manjši delež
njiv v strukturi rabe kmetijskih zemljišč, kot ga ima Slovenija. Z 0,12 ha njiv
na prebivalca Slovenija močno zaostaja za povprečjem EU, saj ima npr. v
povprečju trikrat manj njiv na prebivalca kot večina drugih držav, članic
CEFTA.
Da travinje v
slovenskem kmetijstvu absolutno prevladuje, kaže podatek, da zavzema več kot
dve tretjini kmetijskih zemljišč. To je skoraj dvakrat toliko kot je povprečje
ES, kjer ima večji delež travinja v strukturi rabe le še Irska. Kljub velikemu
deležu pa je za travinje v Sloveniji značilno, da je praviloma slabo
izkoriščeno. Dobri dve tretjini travnatih površin se koristi v obliki
travnikov, slaba tretjina pa v obliki ekstenzivnih pašnikov.
|
Graf. 9: Raba kmetijskih zemljišč v EU-15 in Sloveniji
|
Zaradi geografske lege, ki je deloma
submediteranska in deloma subpanonska, je delež kmetijskih zemljišč, primernih
za trajne nasade v Sloveniji razmeroma velik. Na prebivalca ima Slovenija enako
površino trajnih nasadov kot EU.
Različne in pestre naravne razmere (humidna
klima, razgiban relief, kras in siromašnejša tla) pomembno vplivajo na sedanjo
rabo zemljišč v Sloveniji. Vendar pa so socio-ekonomske in agrarno politične
razmere tudi v preteklih stoletjih v veliki meri vplivale na spremembe v strukturi
rabe, kot npr. opuščanje kmetovanja zaradi zmanjševanja števila prebivalcev,
industrializacija, uvajanje tržno usmerjenega kmetijstva, različni načini rabe
zemljišč v socialističnem obdobju itd.
Rezultati teh procesov so se odražali v
zmanjševanju njivskih površin, vrtov in vinogradov. Njive v hribovitih območij
Slovenije, kakor tudi na nižinskih območjih vzhodne Slovenije so bile
zapuščene, kar pa je manj zaželeno. Prestrukturiranje se je izvedlo v korist
travnikov, prav tako so bile številne njivske površine pozidane. Vinogradi so
bili skoncentrirani predvsem v tipičnih vinogradniških področjih, medtem ko so
bili vinogradi na podnebno manj primernih področjih opuščeni. Širjenje
travnatih površin je bilo v veliki meri rezultat zavestne preusmeritve iz
prejšnje samooskrbe in gospodarske neodvisnosti (pridelava žit) v rejo živali,
za kar v Sloveniji obstajajo ugodni naravni pogoji. Tipično je, da je bil v ta
proces vključen tudi subpanonski del Slovenije, čeprav so tamkajšnje naravne
razmere ugodne za pridelavo poljščin.
Dejstvo je, da se površine kmetijskih
zemljišč v Sloveniji hitro zmanjšujejo, posamezne oblike njihove rabe pa se
stalno spreminjajo. Statistični podatki o kmetijskih zemljiščih so relativno
nezanesljivi. Ocenjuje se, da se površine kmetijskih zemljišč dejansko
zmanjšujejo še hitreje, na kar vplivajo v glavnem naslednji trije procesi:
•
opuščanje pridelave na posameznih obrobnih področjih, ki so
nerentabilna in se postopoma zaraščajo,
•
urbanizacija z izgradnjo infrastrukture, ki se jima namenja
veliko kvalitetnih njivskih površin,
•
zatravljanje njivskih površin, tudi tistih, ki so najbolj
ustrezne za pridelavo poljščin.
Na celoten obseg kmetijske zemlje v največji
meri vplivata prva dva procesa, ki sta tudi dejanski razlog za izgubo pridelovalnega
potenciala v kmetijstvu.
5.1.4.3
Pomen živinorejske proizvodnje
Zaradi naravnih danosti, ki pogojuje predvsem
izkoriščanje travinja, predstavlja živinoreja osrednjo panogo v slovenskem
kmetijstvu. Delež živinoreje v bruto vrednosti kmetijske pridelave znaša v
Sloveniji več kot 50%. Govedo še vedno predstavlja več kot 70% vse živine v
Sloveniji. V EU imajo v strukturi živine več govedi kot Slovenija le Francija,
Irska in Luksemburg. Obratno razmerje se pojavlja pri prašičih, predvsem pa pri
drobnici, kjer ima Slovenija kljub ugodnim razmeram za rejo, v strukturi GVŽ
povsem zanemarljiv delež.
Intenzivnost živinorejske proizvodnje,
merjene s številom GVŽ na ha kmetijske zemlje, se je v Sloveniji v zadnjem
obdobju, kljub absolutnemu zmanjšanju števila živine, vseeno povečala. Seveda
še zdaleč ne dosega ravni, kot jo dosegajo živinorejsko najbolj razvite države
(Nizozemska, Belgija, Danska), vendar pa se je že v veliki meri približala
povprečju držav EU.
Preglednica 9: Struktura živinorejske proizvodnje v
Sloveniji
|
Slovenija
|
EU-15
|
GVŽ
(000)
|
479
|
115.380
|
Struktura
GVŽ (%)
-
govedo
-
prašiči
-
ostalo (ovce, koze, konji)
|
76,7
12,7
10,6
|
52,3
24,4
23,3
|
Povprečno
število GVŽ na ha kmetijskih zemljišč
|
0,85
|
0,90
|
Vir: Eurostat, SURS, 2000
|
Število GVŽ na ha kmetijskih zemljišč pa je
poleg merila, ki opredeljuje intenzivnost živinorejske proizvodnje tudi
pomembno ekološko merilo. V tem pogledu ima kmetijstvo v nekaterih območjih
Slovenije (hribovskih, gorskih, kraških območjih) zaradi nizke obremenitve v
smislu okolju prijaznega kmetovanja, veliko razvojno priložnost.
5.1.4.4 Agrarna struktura
Ob vzorčnem popisu kmetijskih gospodarstev v
letu 2000 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 86.000 kmetijskih gospodarstev -
kmetij. Po evropskih merilih standardne ekonomske moči (ESU), ki upoštevajo
proizvodno sposobnost obratov, so te kmetije direktno primerljive z evropskimi.
Tipična značilnost Slovenije je njena agrarna
struktura, ki se je razvijala skozi mnoga leta v popolnoma drugo smer kot v
državah z razvitim kmetijstvom. Zaradi kmetijske in zemljiške politike, ki je z
uveljavljanjem restriktivnih ukrepov po drugi svetovni vojni zavirala razvoj
zasebnega kmetijstva, se je struktura kmetijstva slabšala do leta 1981. Izjemno
neugodna velikostna struktura ter nadpovprečna razdrobljenost posesti in
zemljišč sta postala največja problema v kmetijski politiki.
5.1.4.4.1 Velikostna
struktura kmetij
V primerjavi z večino držav EU so kmetije v
Sloveniji izjemno majhne. Povprečna velikost je praktično neprimerljiva z
velikostjo kmetijskih gospodarstev v drugih državah članicah EU. S povprečno
5,6 ha kmetijske zemlje v uporabi so gospodarstva v Sloveniji kar 3,5-krat
manjša kot povprečna v EU in kar 12-krat manjša kot v Veliki Britaniji, ki so
sicer v povprečju največja v EU.
Kljub dejstvu,
da je Slovenija izrazito živinorejska država, je razlika pri številu živine še
večja, saj povprečna evropska kmetija redi kar šestkrat več GVŽ na kmetijo kot
povprečna slovenska kmetija.

|

|
|
Graf. 10: Velikost kmetij v Sloveniji in EU glede na povprečno število zemljišč in živine
|
Medtem ko se v medpopisnem obdobju 1981-1991
povprečna velikost slovenske kmetije (ocena na podlagi skupnih zemljišč)
praktično ni spremenila, pa se je v devetdesetih letih vendarle pričelo obdobje
zmerne koncentracije posesti in zemljišč. V obdobju med popisom prebivalstva
1991 in popisom kmetijskih gospodarstev leta 2000 se je tako površina kmetijske
zemlje v uporabi na kmetijo povečala za 0,7 ha ali za dobrih 15%.
Velikostna
struktura slovenskih kmetij je praktično neprimerljiva z velikostno strukturo
kmetij v EU. Več kot polovica kmetij je manjših od 2 ha, skoraj 70% pa manjših
od 5 ha. Te kmetije so skupaj s tistimi od 6 do 10 ha temelj kmetijske
pridelave v Sloveniji in zavzemajo kar dve tretjini kmetijskega prostora v
Sloveniji. Podobno drobno velikostno strukturo imajo v EU le nekatere
sredozemske države (Grčija, Italija) ter Portugalska, kjer pa je pridelava na
manjših kmetijah bolj specializirana in usmerjena v proizvodno intenzivne
usmeritve (vrtnarstvo, vinogradništvo, sadjarstvo).
|
Graf. 11: Velikostna struktura kmetij v Sloveniji in EU
|
Poleg neugodne
strukture, v Sloveniji velik problem predstavlja tudi precejšnja razdrobljenost
posesti. Zanimivo je, da se ta kljub različnim ukrepom za večjo zemljiško
koncentracijo celo povečuje. Podatki zemljiškega katastra v Sloveniji namreč
kažejo, da se na eni strani povprečna velikost parcele še vedno zmanjšuje, po
drugi strani pa se povečuje povprečno število parcel na kmetijo.

|

|
|
Graf. 12: Struktura kmetij glede na število parcel
|
5.1.4.4.2 Proizvodna
struktura kmetij
Kot kaže
primerjava proizvodne usmerjenosti kmetij med Slovenijo in EU, je pridelava
posameznih poljščin na slovenskih kmetijah veliko bolj razdrobljena, setvena
sestava pa dokaj poenostavljena in zožena. Medtem ko je delež kmetij, ki
pridelujejo posamezne poljščine praktično pri vseh izbranih kulturah v Sloveniji
večji, pa so povprečne površine povsod manjše. Tako slovenska kmetija v
povprečju prideluje osemkrat manj žita, trinajstkrat manj pšenice, štirikrat
manj koruze in celo sedemkrat manj krompirja kot primerljiva kmetija v EU.
Kljub izraziti travniški naravnanosti slovenskega kmetijstva je celo površina
travinja na kmetijo v EU kar petkrat večja kot v Sloveniji.
|

|
|
Graf. 13: Delež kmetij (s povprečnimi površinami)
|
Živinorejska usmerjenost slovenskih kmetij je
še bolj enostranska kot poljedelska. Govedorejo kot prevladujočo tržno
proizvodno usmeritev narekujejo že naravne danosti ter posredno velik delež
travinja v strukturi kmetijske zemlje. Pomemben dejavnik pa je brez dvoma tudi
velikostna struktura kmetij, ki je primerna predvsem za delovno in dohodkovno
intenzivnejše živinorejske proizvodne usmeritve in manj za specializirane
poljedelske oz. poljedelsko živinorejske usmeritve.
5.1.4.4.3 Socio-ekonomska
struktura
Posledice neugodne velikostne strukture
kmetij v Sloveniji se kažejo tudi v socio-ekonomski strukturi. Prevladujejo
mešane kmetije, saj so gospodarstva premajhna, da bi lahko zagotovila dohodek
samo iz kmetijske dejavnosti. V Sloveniji je le slabih 20% čistih kmetij.
Majhne kmetije zaradi pogosto neugodnih naravnih razmer večinoma iščejo dohodek
v delovno intenzivnih proizvodnih usmeritvah - govedoreji in prireji mleka.
Po podatkih
popisa kmetijstva dela na slovenskih kmetijah okoli 100.000 polnovrednih
delovnih moči (PDM). Število PDM na hektar kmetijske zemlje nadalje kaže na
nizko splošno storilnost slovenskega kmetijstva. Na to v velikem obsegu
vplivajo težke pridelovalne razmere, slabša tehnološka opremljenost, slaba
strokovna izobraženost pridelovalcev ter predvsem izredno neugodna posestna in
zemljiška struktura. V EU je v povprečju zaposlenih več kot štirikrat manj PDM
na 100 ha kot v Sloveniji. Vse države članice EU imajo višjo delovno storilnost
v kmetijstvu kot Slovenija.

|
|
Graf. 14: Povprečno število PDM na 100 ha kmetijskih zemljišč v EU-15 in Sloveniji
|
5.1.4.5
Obseg proizvodnje
Ker naravni strukturni pogoji narekujejo
strukturo kmetijske proizvodnje v Sloveniji, živinoreja prevladuje z več kot
60% BKP, sledi ji pridelovanje poljščin s 34% deležem. Tudi proizvodnji sadja
in vina predstavljata pomemben del kmetijske proizvodnje (okoli 12% BKP).
Obseg in struktura poljedelske proizvodnje
sta v veliki meri usmerjena v pridelovanje poljščin za potrebe živinorejske
proizvodnje - krma predstavlja slabo polovico skupne proizvodnje poljščin.
Prevladujoča poljščina je koruza, ki pokriva okoli 40% obdelovalne zemlje,
sledijo žita (20% obdelovalne zemlje) in krompir (10% obdelovalne zemlje).
Pomemben del pridelovanja poljščin predstavljata sladkorna pesa in hmelj,
slednji je tradicionalno izvozno usmerjen. Intenzivnost proizvodnje stalno
narašča, čeprav povprečne žetve še vedno zaostajajo za tistimi v EU.
Obseg proizvodnje sadja letno zelo niha,
predvsem zaradi različnih klimatskih pogojev. Raznoliki naravni pogoji
omogočajo proizvodnjo različnih vrst sadja, nasploh pa v strukturi proizvodnje
prevladujejo jabolka, sledijo hruške, breskve, višnje in češnje. Letna nihanja
so opazna tudi v proizvodnji vina, čeprav je mogoče zaslediti postopno rast.
V strukturi živinorejske proizvodnje
prevladuje govedoreja, v glavnem kombinirana proizvodnja mleka in mesa. Sledita
prašičereja in perutninarstvo. V zadnjem času stalno naraščata ovčjereja in
kozjereja. Pomembne spremembe je mogoče opaziti predvsem v perutninarstvu, kjer
je mogoče zaznati občuten padec, predvsem zaradi izgube nekdanjih
jugoslovanskih trgov. Negativno gibanje je mogoče opaziti tudi v govedoreji,
kjer se je zmanjšalo skupno število živali. Intenzivnost proizvodnje pa je
vseeno narasla, kar je povzročilo tudi rahlo rast celotne živinorejske
proizvodnje. V prašičereji je mogoče opaziti nekatera tipična nihanja z rahlim
trendom upadanja.
Preglednica 10: Struktura vrednosti skupne
kmetijske proizvodnje v obdobju 1990-2000 (%)
|
1990
|
1995
|
1996
|
1997
|
1998
|
1999
|
2000
|
Skupna
kmetijska proizvodnja
|
100,0
|
100,0
|
100,0
|
100,0
|
100,0
|
100,0
|
100,0
|
Rastlinska
proizvodnja
|
47,0
|
44,3
|
42,1
|
44,4
|
42,5
|
39,7
|
38,7
|
Poljščine
|
39,2
|
35,8
|
30,2
|
32,3
|
31,2
|
30,3
|
26,8
|
-
Žita
|
7,3
|
8,6
|
8,7
|
8,9
|
9,0
|
6,8
|
7,5
|
-
Industrijske rastline
|
2,2
|
2,8
|
3,0
|
31
|
3,3
|
3,4
|
2,4
|
-
Zelenjava
|
15,2
|
9,5
|
8,7
|
8,4
|
5,5
|
6,0
|
6,1
|
-
Krmne rastline
|
6,1
|
3,9
|
1,6
|
3,2
|
4,0
|
3,8
|
2,6
|
-
Zelene krmne rastline
|
8,3
|
11,0
|
8,2
|
8,7
|
9,3
|
10,3
|
8,1
|
Sveže
sadje
|
3,7
|
4,7
|
5,8
|
3,2
|
4,1
|
4,1
|
6,0
|
Grozdje
|
4,1
|
3,8
|
6,1
|
8,9
|
7,2
|
5,4
|
5,9
|
Živinorejska
proizvodnja
|
52,9
|
55,7
|
57,9
|
55,6
|
57,5
|
60,3
|
61,3
|
-
Govedo in mleko
|
25,5
|
31,9
|
32,7
|
30,1
|
31,3
|
34,7
|
36,7
|
-
Prašiči
|
11,5
|
12,2
|
11,8
|
11,8
|
11,7
|
12,3
|
11,2
|
-
Ovce, mleko in volna
|
0,1
|
0,3
|
0,4
|
0,5
|
0,6
|
0,7
|
0,9
|
-
Perutnina in jajca
|
15,8
|
11,2
|
12,7
|
12,9
|
13,5
|
12,3
|
11,9
|
-
Med
|
0,0
|
0,2
|
0,3
|
0,3
|
0,5
|
0,4
|
0,6
|
Vir: SURS in Kmetijski inštitut Slovenije
|
5.1.4.5.1 Zunanja
trgovina
Delež Slovenije v mednarodni trgovini s
kmetijskimi proizvodi je praktično zanemarljiv. Zunanja agroživilska tržna
bilanca je tradicionalno negativna. Trgovina s kmetijskimi proizvodi
predstavlja okoli 4% vsega slovenskega izvoza in 8,5% vsega slovenskega uvoza.
Agroživilska tržna bilanca se je poslabšala v prehodnem obdobju. Leta 1996 se
je izvoz kmetijskih proizvodov prvič povečal (za 3,5%) in uvoz prvič zmanjšal
(za 3,1%). Zadnji razpoložljivi podatki kažejo, da delež izvoza v primerjavi z
uvozom dosega 49%. Ta delež je občutno nižji od povprečnih razmerij med izvozom
in uvozom v slovenski zunanji trgovini na splošno (90%).
Kot je razvidno iz preglednice 11, ima
Slovenija pomembne viške le pri perutninskih izdelkih in mleku, določen delež v
izvozu pa imajo tudi nekateri predelani proizvodi (govedina, mesni izdelki,
kakovostna vina, pivo). Glavnino slovenskega uvoza predstavljajo žitarice,
sladkor, olje in svinjina.
Preglednica 11: Samooskrba z
nekaterimi glavnimi slovenskimi kmetijskimi proizvodi v obdobju 1992-2000 (%)
Proizvod*
|
1992
|
1995
|
1996
|
1997
|
1998
|
1999
|
2000
|
Krušna
žita, skupaj
|
37
|
50
|
50
|
55
|
57
|
48
|
48
|
-
pšenica
|
43
|
56
|
52
|
44
|
54
|
41
|
63
|
-
koruza
|
36
|
54
|
55
|
67
|
69
|
58
|
47
|
Sladkor
|
46
|
57
|
60
|
63
|
62
|
87
|
57
|
Krompir
|
101
|
97
|
96
|
100
|
95
|
95
|
-
|
Zelenjava
|
73
|
79
|
71
|
72
|
69
|
-
|
-
|
Sadje
|
74
|
70
|
69
|
53
|
59
|
58
|
-
|
Vino
|
83
|
73
|
95
|
82
|
105
|
93
|
-
|
Meso,
skupaj
|
104
|
94
|
96
|
95
|
94
|
95
|
-
|
-
govedina
|
101
|
88
|
94
|
102
|
98
|
97
|
96
|
-
svinjina
|
78
|
78
|
83
|
77
|
77
|
82
|
76
|
-
perutnina
|
164
|
134
|
121
|
114
|
112
|
114
|
111
|
Jajca
|
115
|
109
|
107
|
106
|
100
|
99
|
-
|
Mleko
|
122
|
115
|
115
|
113
|
120
|
123
|
-
|
*: Delež domače pridelave v domači porabi
|
Vir: SURS in Kmetijski inštitut Slovenije
|
Za slovensko kmetijstvo so glavni tuji trgi
še vedno nekdanje jugoslovanske republike, kamor je namenjena več kot polovica
vrednosti celotnega izvoza kmetijskih proizvodov. EU, ki ima za razliko od
Slovenije izredno uravnoteženo zunanjetrgovinsko bilanco, je glavni uvozni
partner Slovenije, saj uvoz iz držav EU stalno narašča in sedaj znaša več kot
50%.
5.2
Dosedanji ukrepi, ki so se financirali iz proračuna RS
5.2.1 Krajinska in okoljska
plačila
5.2.1.1. Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
Izravnalna plačila so pomemben del Skupne
kmetijske politike (v nadaljevanju: SKP). Ti ukrepi igrajo pomembno vlogo
povsod tam, kjer naravne in strukturne danosti ne omogočajo konkurenčnosti
kmetijske pridelave (npr. v alpskih območjih), pač pa se kmetijstvu priznava
tudi opravljanje drugih javnih funkcij. Izvajanje ukrepa je tudi eden od
osrednjih delov reforme kmetijske politike v Sloveniji. Ti ukrepi so tržno
nevtralni in podpirajo okolju prijazno kmetovanje s prehodom na proizvodno
nevezana plačila. Program reforme slovenske kmetijske politike (1998) za ta
območja se je uskladil s kriteriji in usmeritvami ES že v pristopnem obdobju. S
programom tržno nevtralnih plačil se kmetijstvu in podeželskim območjem
priznava večnamenskost in zagotavlja primerno obdelanost kmetijskih zemljišč
ter uvajanje okolju prijaznih postopkov pridelave. Na ta način kmetijstvo
opravlja družbeno pomembne storitve kot so ohranjanje poseljenosti, kulturne
krajine, okolja, ki niso neposredno tržno merljive.
Dejstvo je, da se OMD običajno nahajajo na
obrobju in so največkrat odmaknjena od večjih gospodarskih središč. Zaradi
naravnih danosti so pogoji za življenje zelo oteženi, ekonomske razmere pa
neugodne. S prostorskega, socialnega, kmetijskega in političnega vidika pa so
ta območja ključni element strukturnega razvoja. Dolgoročni temeljni cilj
kmetijske in socialne politike do območij s težjimi razmerami za pridelavo je
ohranjanje funkcionalne sposobnosti teh območij. Upoštevajoč načela uravnoteženega
ekosocialnega razvoja, so cilji uvedbe proizvodno nevezanih izravnalnih plačil
v območjih s težjimi razmerami naslednji:
•
zagotavljanje stabilne demografske strukture in trajne
poseljenosti, ki je pomembna za ohranitev decentraliziranosti Slovenije,
•
ohranjanje zemljiških in drugih potencialov, ki zagotavljajo čim
večjo samostojnost teh območij,
•
ohranjanje kulturne krajine, ki je osnova za uspešen razvoj
turizma in rekreacije v naravnem okolju,
•
ohranjanje v preteklosti doseženega ekološkega ravnotežja v
prostoru, ki je pogoj za preprečevanje različnih naravnih nesreč,
•
ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ki prispeva k
ohranjanju krajinske in narodne identitete.
Funkcije kmetijstva se tako iz osnovne
funkcije pridelovanja hrane razširijo na družbeno pomembne funkcije obdelanosti
krajine, odprtosti prostora in njegovega upravljanja z vidika ekonomije,
strategije in ekologije. Osnovni pogoj za takšno delovanje pa je zadovoljiva
poseljenost podeželskih območij.
V zadnjih desetih letih se usmeritve kmetijske
politike glede OMD v EU in Sloveniji niso bistveno razlikovale. V obeh primerih
so pogoji na teh območjih slabši kot v ravninskih predelih, zato je strukturna
politika temu ustrezno prilagojena in z ukrepi želi izenačiti razlike, ki so
posledica različnih pogojev za gospodarjenje na teh območjih. Izboljšanje
ekonomskega položaja kmetov neposredno vpliva na ohranjanje poseljenosti in
obdelanosti teh območjih. V Programu reforme slovenske kmetijske politike so
bili strukturni ukrepi za OMD vključeni v drugi steber reforme, kar skupaj z
uvedbo direktnih plačil predstavlja eno od bistvenih preusmeritev slovenske
kmetijske politike. Opredelitev OMD, vključno z veljavnimi kriteriji in
postopki razvrstitve območij in kmetij, določa 110. člen Zakona o kmetijskih
zemljiščih (UL RS, 55/2003).
Razgiban teren, visoke nadmorske višine,
neugodne klimatske in pedološke razmere, oddaljenost in otežen dostop so
glavni dejavniki, ki zavirajo razvoj kmetijstva na teh območjih. Zaradi
različnih naravnih omejitvenih dejavnikov je proizvodna sposobnost zemljišč
manjša, pridelava pa dražja. Ti neugodni pogoji uvrščajo Slovenijo med države z
najtežjimi pogoji za kmetijsko pridelavo v Evropi. Več kot 70% kmetijskih
zemljišč v Sloveniji je na območjih, kjer so proizvodne sposobnosti omejene,
kar pomembno vpliva na konkurenčnost in prilagodljivost slovenskega kmetijstva.
Na podlagi naravnih danosti, tehnoloških
postopkov pridelave in socio-ekonomskih pogojev, OMD v Sloveniji vključujejo:
•
gorsko višinska območja,
•
gričevnato hribovita območja,
•
kraška območja,
•
druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost
(različni neugodni pogoji) in
•
strme kmetije.
Razvrstitev je bila narejena na osnovi
podatkov o naseljih, z izjemo strmih kmetij (elaborat »Območja z omejenimi
naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji«, 1990).
Praktično v vsaki slovenski občini, OMD
predstavljajo relativno majhen del kmetijskih površin. To je posledica velike
variabilnosti klimatskih, pedoloških, geoloških in morfoloških razmer. Pri določitvi
kriterijev v 80-ih letih so bili za opredelitev naselij in kmetij v gorsko
višinskih območij uporabljeni podobni kriteriji kot v Švici, Avstriji in Južni
Tirolski. Pred uvedbo sistema v Sloveniji, pa se je izvedlo še testiranje glede
na specifične naravne in socialne razmere. Razvrstitev naselij in/ali kmetij v
gorsko višinska in gričevnato hribovita območja upošteva tako naravne kot
ekonomske in socialne vidike, ki so:
•
konfiguracija terena, ki omejuje ali onemogoča uporabo kmetijske
mehanizacije,
•
specifične klimatske in pedološke pogoje, ki vplivajo na
pridelek,
•
oddaljenost kmetij od gospodarskih in upravnih središč,
•
dostopnost do kmetij,
•
nadmorska višina.

|
|
Slika 11: OMD v Sloveniji razvrščena po naseljih
|
Kmetije, ki so se nahajajo znotraj
hribovskega območja, kjer so izredno težki pogoji, t.j. strmi nagibi, so
uvrščene v posebno kategorijo t.i. strmih kmetij. Te kmetije so upravičene do
enakih podpor kot kmetije na gorskih območjih.
Značilnosti Krasa močno otežujejo kmetijsko
proizvodnjo in omejujejo rabo kmetijskih zemljišč. To so predvsem specifični
elementi kraškega sveta, kot so apnenčasti teren, različna globina tal,
razgiban mikro relief, vrtače, poplavna polja in drugi kraški pojavi.
Geografski inštitut Univerze v Ljubljani je naselja na Krasu glede na
intenziteto kraških pojavov razvrstil v dve kategoriji.
Druga OMD vključujejo širša območja naselij,
kjer je prišlo do deagrarizacije in izseljevanja zaradi oteženega razvoja infrastrukture
in drugih gospodarskih panog. V to skupino so uvrščena geografsko manj razvita
območja (Goričko in Slovenske Gorice) in poplavna območja (Ljubljansko barje,
področja ob Krki in Dravinji), kjer je pridelava omejena zaradi specifičnih
pogojev pridelave.
Preglednica 12: Proizvodne in ekonomske značilnosti gospodarstev v OMD v obdobju
2000-2002
KMG
Indikator
|
|
Gorsko višinska
|
Gričevnato hribovita
|
Kraška
|
Različni neugodni pogoji
|
Strme kmetije
|
Planine
|
Skupaj
|
Upravičenci
skupaj
|
2000
število
delež (%)
|
11.950
29,3
|
11.732
28,8
|
5.507
13,5
|
9.379
23,0
|
2.205
5,4
|
-
-
|
40.773
100
|
2001
število
delež (%)
|
12.544
28,4
|
13.052
29,5
|
5.850
13,2
|
10.233
23,1
|
2.292
5,2
|
235
0,5
|
44.206
100
|
2002
število
delež (%)
|
12.848
28,1
|
13.786
30,2
|
6.025
13,2
|
10.453
22,8
|
2.378
5,2
|
213
0,5
|
45.703
100
|
Površine, za katere so bila dodeljena plačila
|
2000
ha
delež (%)
|
90.820
35,3
|
62.065
24,1
|
35.691
13,9
|
53.842
20,9
|
15.051
5,8
|
-
-
|
257.469
100
|
2001
ha
delež (%)
|
99.399
33,1
|
74.014
24,6
|
39.470
13,1
|
63.298
21,1
|
17.637
5,9
|
6.706
2,2
|
300.526
100
|
2002
ha
delež (%)
|
100.845
32,5
|
77.498
25,0
|
41.702
13,5
|
64.747
20,9
|
18.467
6,0
|
6.502
2,1
|
309.761
100
|
Plačila skupaj
|
2000
(000 SIT)
delež (%)
|
1.447.991
43,1
|
684.584
20,4
|
395.376
11,8
|
593.232
17,7
|
235.241
7,0
|
-
-
|
3.356.424
100
|
2001
(000 SIT)
delež (%)
|
1.590.377
41,1
|
814.159
21,0
|
434.170
11,2
|
696.286
18,0
|
282.192
7,3
|
53.651
1,4
|
3.870.837
100
|
2002
(000 SIT)
delež (%)
|
1.814.458
41,0
|
937.118
21,2
|
504.293
11,4
|
783.157
17,7
|
332.286
7,5
|
57.214
1,3
|
4.428.526
100
|
Plačila na hektar
|
2000 (SIT)
|
16.000
|
11.000
|
11.000
|
11.000
|
16.000
|
-
|
|
2001 (SIT)
|
16.000
|
11.000
|
11.000
|
11.000
|
16.000
|
8.000
|
|
2002 (SIT)
|
18.000
|
12.100
|
12.100
|
12.100
|
18.000
|
8.800
|
|
Razvrstitev naselij in kmetij na nivoju
prejšnjih občin (sedanjih upravnih enot) je opisana v elaboratu »Območja z
omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo v Republiki Sloveniji« (1990) in
kasneje urejena z Zakonu o kmetijskih zemljiščih (UL RS, št. 55/2003).
Razvrstitev naselij je prikazana na sliki 11.
Skladno z Nacionalnim programom reforme
kmetijstva, uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj
kmetijstva ter proizvodnjo hrane za leto 2000 predstavlja dokončen prehod na
izravnalna plačila za OMD - plačila na hektar kmetijskih zemljišč.
Kot je razvidno iz preglednice 12, je v prvem
letu po uveljavitvi novega sistema plačila za izravnavo proizvodnih stroškov
prejelo 40.773 kmetijskih gospodarstev. Od skupno 257.469 ha kmetijskih
zemljišč, za katere je bil vložen zahtevek za plačila, jih več kot tretjina
(35,3%) leži v gorsko višinskih območjih. Ta območja so prejela tudi največji
delež izravnalnih plačil (43,1%). V drugem letu izvajanja ukrepa OMD se je
število upravičencev, ki so uveljavljali izravnalna plačila za 300.526 ha
kmetijskih zemljišč povečalo na 44.206.
5.2.1.2
Kmetijsko okoljski ukrepi
Kmetijsko okoljski ukrepi so usmerjeni v
uvajanje okolju prijaznih načinov pridelave, ki se odražajo v ohranjanju
rodovitnosti tal, varovanju okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti in
tradicionalne podeželske krajine. Namen teh ukrepov je uvajanje kmetijske
pridelave, ki ustreza potrebam potrošnikov in varuje zdravje ljudi ter
zagotavlja trajnostno rabo naravnih virov. Na podlagi strateških usmeritev
Programa razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva 2000-2002 ter
Programa reforme kmetijske politike 1999-2002, se krajinski in okoljski ukrepi
izvajajo že od leta 1999, nekateri od njih pa celo prej, in sicer:
1.
Pohorje Beef
Ukrep Reja govedi »Pohorje beef« se je
izvajal v letih 1995-2000 z namenom uveljavitve zahtevnejše tehnologije reje
govedi za prirejo visoko kvalitetnega mesa mlade govedi na geografsko omejenem
območju Pohorja, kjer prevladuje tradicionalna govedoreja s pašništvom. Ukrep
je temeljil na križanju med čisto pasemskimi kravami svetlo lisaste pasme in
biki 'limousin', pri čemer so bili vsi potomci križanci namenjeni za zakol.
Izvajanje ukrepa se je odražalo v visoki kvaliteti pridelanega mesa mlade
govedi, pri čemer je reja te govedi prispevala tudi k ohranjanju obdelanosti in
poseljenosti območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost na področju
Pohorja. Večina kmetijskih gospodarstev na tem območju se je usmerila v rejo
govedi »Pohorje beef«, ki pa je od leta 2001 vključena v ekološko kontrolo. Pri
izvajanju ukrepa so problem predstavljale predvsem premajhne količine
pridelanega mesa, izkazala pa se je tudi potreba po investicijah za ureditev
hlevov in izgradnjo manjše klavnice.
2.
Preprečevanje erozije vinogradov
Zmanjševanju potencialne nevarnosti za
erozijo zemlje na vinogradniških legah v nagibu je bil namenjen ukrep
preprečevanje erozije vinogradov z najmanj 20% nagibom, ki se je pričel
izvajati v letu 2000. Ukrep je spodbudil precejšnje zanimanje pri
pridelovalcih, saj je v primerjavi s podatki o površinah vinogradov iz
registra pridelovalcev grozdja in vina zajel okoli 50% vinogradov z nagibom nad
20%, v katerih so bila tla zato zaščitena pred erozijo. Izvajanje tega ukrepa
pa je prispevalo tudi k ozaveščanju kmetovalcev o nujnosti zatravljanja
vinogradov kot načina zaščite tal proti eroziji.V letu 2001 se je ta ukrep
preoblikoval v nov ukrep z nekoliko spremenjenimi pogoji za izvajanje. Nov
ukrep z naslovom Zmanjševanje erozije v sadjarstvu in vinogradništvu je
postal sestavni del Slovenskega kmetijsko okoljskega programa, vendar se v letu
2001 ni izvajal. Cilj novega ukrepa je zmanjševanje erozije v sadovnjakih in
vinogradih z zasaditvijo obdelovalnih površin s primerno vegetacijo proti
plazenju in zmanjševanje erozije.
3.
Slovenski kmetijsko okoljski program
Da bi spodbudili kmetovalce za prehod od
uveljavljenih konvencionalnih oblik gospodarjenja na okolju bolj prijazne
načine kmetovanja, je Vlada RS v letu 2001 sprejela Slovenski kmetijsko
okoljski program 2001-2006 (v nadaljevanju: SKOP), ki ni ozko proizvodno
usmerjen, ampak upošteva tudi ekološke, socialne in prostorsko poselitvene
vidike podeželja. Ta program je s posebnim poudarkom na okoljski komponenti
razdeljen na tri osnovne skupine, ki določajo naravo in vsebino ukrepov
neposrednih plačil:
•
I. skupina: zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje
(9 ukrepov),
•
II. skupina: ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti,
rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine (8 ukrepov),
•
III. skupina: varovanje zavarovanih območij (5 ukrepov).
V IV. skupino sta vključena izobraževanje in
promocija, ki sicer nista zasnovana kot ukrepa plačil na površino.
Izobraževalni programi so namenjeni kmetom ter uslužbencem državne uprave in
javnih zavodov. Sodelovanje v procesu izobraževanja je za kmete, ki so
vključeni v kmetijsko okoljske ukrepe, obvezno. S promocijskimi aktivnostmi se
SKOP in njegov pomen predstavlja širši javnosti, pri čemer so potrošniki
informirani tudi o novostih in kakovosti sonaravno pridelanih kmetijskih
proizvodov in živil.
V tem času je SKOP vključeval 22 ukrepov ter
izobraževanje in promocijo in se je na podlagi letne uredbe na ravni cele
države v letu 2001 začel poskusno izvajati z 10 ukrepi, v letu 2002 se je
izvajalo 12 ukrepov in v letu 2003 že 14 ukrepov (preglednica 13).
Preglednica 13: Ukrepi SKOP v
obdobju 2001-2003
Skupina
|
Ukrep
|
2001
|
2002
|
2003
|
I.
Zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje
|
Zmanjšanje
obremenitve obdelanih kmetijskih zemljišč
|
-
|
-
|
-
|
Odpravljanje
zaraščanja
|
+
|
+
|
+
|
Zmanjševanje erozije v
sadjarstvu in vinogradništvu
|
-
|
-
|
-
|
Ohranjanje
kolobarja
|
+
|
+
|
+
|
Ozelenitev
njivskih površin
|
-
|
+
|
+
|
Integrirano
sadjarstvo
|
+
|
+
|
+
|
Integrirano
vinogradništvo
|
+
|
+
|
+
|
Integrirano
vrtnarstvo
|
+
|
+
|
+
|
Ekološko
kmetovanje
|
+
|
+
|
+
|
II.
Ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti
tal in tradicionalne kulturne krajine
|
Planinska
paša
|
+
|
+
|
+
|
Košnja
strmih travnikov
|
-
|
-
|
-
|
Košnja
grbinastih travnikov
|
-
|
-
|
-
|
Travniški
sadovnjaki
|
+
|
+
|
+
|
Reja
avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali
|
-
|
-
|
-
|
Pridelava
avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin
|
-
|
-
|
-
|
Sonaravna
reja domačih živali
|
+
|
+
|
+
|
Ohranjanje
ekstenzivnega travinja
|
-
|
-
|
+
|
III.
Varovanje zavarovanih območij
|
Ohranjanje
obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih
|
+
|
+
|
+
|
Prestrukturiranje
reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri
|
-
|
+
|
+
|
Ohranjanje
habitatov ogroženih vrst ptic
|
-
|
-
|
-
|
Pokritost
tal na vodo varstvenem območju
|
-
|
-
|
+
|
Zatravljanje
in praha
|
-
|
-
|
-
|
IV.
Izobraževanje in promocija
|
Izobraževanje
|
+
|
+
|
+
|
Promocija
|
+
|
+
|
+
|
+ : ukrep se je izvajal
|
- : ukrep se ni izvajal
|
Do kmetijsko okoljskih plačil so bila
upravičena kmetijska gospodarstva, ki so izvajala vsaj en ukrep ter pri
različnih načinih kmetovanja upoštevala zahteve varovanja okolja, vzdrževala
življenjski prostor mnogih rastlinskih in živalskih vrst ter s tem prispevala k
ohranjanju poseljenosti in obdelanosti podeželja. Pristop v program je bil
prostovoljen, kmetje so sami izbrali ukrepe, ki so jih izvajali na delu ali
celotni kmetiji. S podpisom petletne pogodbe, ki so jo upravičenci sklenili z
Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: AKTRP), so
se obvezali, da bodo ves čas trajanja kmetijsko okoljskega programa skladno s predpisanimi
pogoji izvajali ukrep oz. ukrepe, s katerimi so se vključili v program. Pri
izvajanju kmetijsko okoljskih ukrepov so morali upravičenci dosledno upoštevati
vse obveznosti, ki jih določajo posamezni ukrepi ter ves čas trajanja programa
obvezno in sproti voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri
izbranih ukrepih. Kmetijsko okoljska plačila so se dodelila upravičencem na
ravni cele države na podlagi proračunskih sredstev in letne uredbe, ki je
določala ukrepe, ki so se izvajali v tekočem letu. Ob vstopu Slovenije v EU se
bo pogodba preverila oz. spremenila, ker se bodo kmetijsko okoljski ukrepi
izvajali v okviru PRP 2004-2006.
Kmetijsko gospodarstvo, ki je izvajalo
kmetijsko okoljske ukrepe, je moralo izpolnjevati tudi vse pogoje, ki jih
zahteva Integrirani administrativni in kontrolni sistem (v nadaljevanju: IAKS),
za celoten čas trajanja programa, kot je to določeno v predpisih o dodeljevanju
plačil.
Administrativne postopke za dodeljevanje
sredstev za ukrepe SKOP je izvajala AKTRP. Nadzor je vključeval IAKS ter v tem
sklopu tudi inšpekcijske preglede na terenu, ki so letno naključno zajeli 5%
upravičencev, vključenih v program. Plačila so se izplačevala kot podpore v
tekočem letu.
Kontrolo nad izvajanjem ukrepov in nadzor nad
porabo proračunskih sredstev je izvajal Inšpektorat RS za kmetijstvo,
gozdarstvo in hrano, skladno z zakonom. Kmetijski inšpektorji so imeli pravico
preverjati izpolnjevanje pogojev na kmetijskem gospodarstvu, zlasti
izpolnjevanje predpisanih pogojev za posamezne ukrepe in upravičenost do
zaprošenih ali že izplačanih plačil.
Kontrola izvajanja in izpolnjevanja pogojev
za dodelitev proračunskih sredstev za posamezne kmetijsko okoljske ukrepe je
bila ločena in je potekala dodatno h kontroli, ki se je izvajala v okviru
kontrolnih organizacij za integrirano in ekološko pridelavo z namenom
pridobitve certifikata.
Do leta 2003 so se kmetijsko okoljski ukrepi
v obliki državne pomoči v celoti financirali iz proračuna RS. Od leta 2004
naprej, pa se bo 21 ukrepov SKOP izvajalo v okviru PRP 2004-2006, izobraževanje
in promocija pa kot tehnična pomoč, v skladu z Uredbo 1257/99 in Uredbo
Komisije (ES) št. 817/2004. Število ukrepov se je zmanjšalo od 22 na 21. Glede
na značilnosti živinorejske proizvodnje v Sloveniji, se je pokazalo, da ukrep Zmanjšanje obremenitve obdelanih kmetijskih zemljišč
ni smiseln, medtem ko je bil ukrep Odpravljanje zaraščanja ukinjen. Prvi ukrep
je nadomestil ukrep Integrirano poljedelstvo, za katerega je interes med
pridelovalci precejšen. V letu 2004 se bodo vsi kmetijsko okoljski ukrepi
izvajali v okviru PRP na podlagi veljavnih predpisov v RS in ES.
Odziv pridelovalcev na SKOP je bil razmeroma
velik, saj je v prvem letu izvajanja za kmetijsko okoljska plačila zaprosilo
dobrih 20% vseh kmetijskih gospodarstev. Skupno je bilo izplačanih
1.393.680.692 SIT, največ (41,0%) za ukrep sonaravna reja domačih živali (REJ)
(graf. 15). V letu 200121 je kmetijsko okoljske ukrepe
izvajalo 11.400 kmetijskih gospodarstev na 93.736 ha, v letu 200222, 11.859 kmetijskih gospodarstev na
110.849 ha in v letu 200323, 12.422 kmetijskih gospodarstev na
124.838 ha. V primerjavi z letom 2001, se je v letu 2002 obseg površin
vključenih v kmetijsko okoljske ukrepe povečal za približno 18% in v letu 20003
za okoli 33%.

|
|
Graf. 15: Sredstva (%), namenjena kmetijskim gospodarstvom za izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov v letu
2001
|
Ukrepi I. skupine so že v prvem letu
izvajanja (2001) naleteli na dober odziv pri pridelovalcih. Pri integriranem
sadjarstvu (IPS), integriranem vrtnarstvu (IVR) in ekološkem kmetovanju (EK),
ki so se začeli izvajati pred letom 2001, pa se kaže trend povečevanja
vključenosti kmetijskih gospodarstev v te ukrepe, saj njihovo število narašča z
leti po uveljavitvi ukrepov.
Pozitivni vplivi izvajanja teh ukrepov so se
odrazili v zmanjšanju deleža površin v zaraščanju na kmetijskih gospodarstvih
in nadaljnji rabi očiščenih zemljišč, nadzorovani uporabi gnojil, substratov in
fitofarmacevtskih sredstev, zmanjševanju negativnih vplivov kmetovanja na
okolje, izboljšani setveni strukturi, izboljšani kakovosti prehrane (manj
ostankov kemičnih sredstev v živilih) ter zagotavljanju potencialnega zdravja
potrošnikov. Pri ukrepih integrirane pridelave in ekološkega kmetovanja pa so
certifikati, ki jih pridelovalcem izda kontrolni organ, potrošnikom
zagotavljali želeno kakovost ter jamčili, da je pridelava potekala na
integriran oz. ekološki način.
Preglednica 14: Število kmetijskih gospodarstev (KMG)
(izdan certifikat) in površine (ha) vključene v integrirano in ekološko
pridelavo v letih 1999-2003
Ukrep
|
1999
|
2000
|
2001
|
2002
|
2003
|
KMG
|
ha
|
KMG
|
ha
|
KMG
|
ha
|
KMG
|
ha
|
KMG
|
ha
|
Integrirano sadjarstvo
|
451
|
2.334
|
549
|
3.085
|
676
|
3.397
|
660
|
3.336
|
845
|
3.603
|
Integrirano vinogradništvo
|
*
|
*
|
*
|
*
|
505
|
4.334
|
1.176
|
6.084
|
1.688
|
6.939
|
Integrirano vrtnarstvo
|
43
|
117
|
111
|
333
|
176
|
518
|
222
|
710
|
343
|
899
|
Ekološko kmetovanje**
|
41
|
355
|
281
|
3.009
|
661
|
8.331
|
897
|
11.762
|
1.341
|
18.945
|
*: Ukrep se ni izvajal
|
**: Izdan certifikat ali pozitivno poročilo
|
|
Vir: AKTRP
|
Učinki ukrepov II. skupine so se odražali v
ohranjanju obdelanosti gorskih območij in tradicionalnih oblik kmetovanja,
ohranjanju značilne krajine in habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste,
ohranjanju travinja in preprečevanju zaraščanja, zagotavljanju na kmetijskih
gospodarstvih pridelane krme za živali ter zdravih in kakovostnih živinorejskih
proizvodov. Podpore za travniške sadovnjake so, v povezavi z nacionalnim
projektom »Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije«, v okviru
katerega so se izvajale praktične aplikacije oživitve in oskrbe travniških
sadovnjakov ter programi predelave sadja, prispevale k oživitvi teh sadovnjakov
ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalne kulturne krajine.
Ukrepi III. skupine so bili namenjena
ohranjanju obdelane in poseljene krajine na zavarovanih območjih,
tradicionalnim načinom kmetovanja, ustvarjanju pogojev za sobivanje velikih
zveri in ohranjanju zelenega pokrova na vodo varstvenih območjih preko celega
leta, s ciljem izravnave stroškov zaradi posebnih okoljskih razmer. Ti ukrepi
so se izvajali na območju Triglavskega narodnega parka, v območjih nekaterih
regijskih parkov (Kozjanski park, Park Škocjanske jame, Notranjski regijski
park) in v ostalih zavarovanih območjih (Krajinski
park Kolpa, Krajinski park Lahinja, Krajinski park Topla, Drava, Jareninski
dol, Jeruzalemsko-ormoške gorice, Kamenščak-Hrastovec, Kum, Ljutomerski ribniki
in Jeruzalemske gorice, Mrzlica, Ponikovski kras, Rački ribniki-Požeg,
Šturmovci, Zgornja Idrijca, Planinsko polje, Robanov kot, Logarska dolina,
Zelenci, Potok Bičje in močvirni biotopi, Jovsi, Globodolsko polje, Strunjan),
v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri in nekaterih vodo varstvenih
območjih.
Pri izvajanju ukrepov SKOP je problem
predstavljalo pomanjkanje proračunskih sredstev, posledično pa je bila prenizka
tudi višina plačil na ha.
V okviru IV. skupine so se sredstva namenjala
izobraževanju in promociji. Izobraževalni programi so bili namenjeni kmetom in
uslužbencem državne uprave ter javnih zavodov. Ti programi so prispevali k
razumevanju odnosa med kmetijstvom in okoljem, nudenju pomoči pri izvajanju in
izpopolnitvi postopkov kmetijske pridelave, skladnih z ohranjanjem in razvojem
kmetijske krajine, varovanju okolja in biotske raznovrstnosti, zagotavljanju
higienskih standardov ter okolju in živalim prijazne reje, učinkovitemu kmetovanju na zavarovanih območjih ter posredovanju
znanja kmetom za vzpostavitev in vodenje ekonomsko učinkovitih sonaravnih
kmetijskih gospodarstev. Izobraževalni programi so prispevali k raznolikosti,
konkurenčnosti in promociji kmetij, nenazadnje pa je izobraževanje omogočalo
tudi uspešnejše izvajanje ukrepov SKOP.
Da bi SKOP predstavili čim širšemu krogu
ljudi in ozavestili javnost o pomembnosti trajnostnega ohranjanja in razvoja
kmetijstva na podeželju, so bile v letih 2001-2003 izdane tudi tematske
publikacije in izdelani prikazi programa na spletnih straneh.
Publikacije na temo SKOP so bile natisnjene v
različnih oblikah. Knjižica s podrobno predstavitvijo ukrepov programa je bila
namenjena kmetom. Kot pripomoček pri obveznem vodenju evidenc, ki jih morajo
voditi kmetijska gospodarstva, ki se vključijo v izvajanje ukrepov tega
programa, pa tudi obrazci »Evidence o delovnih opravilih«. Knjižico in evidence
so kmetje prejeli na območnih enotah kmetijske svetovalne službe.
Celoten program je bil natisnjen tudi v
obliki brošure v slovenskem in angleškem jeziku, ki je bila posredovana
splošnim in šolskim knjižnicam, občinam ter drugim institucijam, ki se
ukvarjajo s kmetijsko okoljsko problematiko. Ukrepi SKOP so bili predstavljeni
tudi v obliki zloženke, prav tako v obliki zloženke pa so bili podrobneje
predstavljeni tudi integrirana pridelava, ekološko kmetovanje in planinska paša
(Integrirano sadjarstvo, Integrirano vinogradništvo, Integrirano vrtnarstvo,
Integrirano poljedelstvo, Ekološki pridelki in ekološka živila, Paša v
slovenskih gorah, Paša v Kamniško-Savinjskih Alpah). Zloženke so bile
natisnjene v slovenskem in angleškem jeziku.
Za namene izvajanja integrirane pridelave so
bili natisnjeni naslednji pravilniki: »Pravilnik o
integrirani pridelavi sadja«, »Pravilnik o integrirani pridelavi grozdja in
vina«, »Pravilnik o integrirani pridelavi zelenjave« in »Pravilnik o
integrirani pridelavi poljščin«, vključno s tehnološkimi navodili. V slovenskem
in angleškem jeziku pa sta bila natisnjena tudi »Pravilnik o ekološki pridelavi
in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil« in Pravilnik o določiti
območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje«.
Informiranje javnosti o sonaravno pridelanih
kmetijskih proizvodih in živilih je potekalo preko sredstev javnega obveščanja
(televizija, radio, plakati, zloženke) in ob posebnih dogodkih, kot so sejmi,
javne predstavitve ipd.
Pri pripravi SKOP in kasnejšem izvajanju
ukrepov je bil dan poudarek tudi sodelovanju med vladnimi institucijami
(predvsem: MKGP in MOP, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavod
za gozdove), univerzami (izobraževalnimi ustanovami), lokalnimi skupnostmi,
kmeti in nevladnimi organizacijami (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,
Zveza združenj ekoloških kmetov, DOPPS itd.).
5.2.2 Strukturni ukrepi in ukrepi razvoja podeželja
Strukturni ukrepi in ukrepi razvoja podeželja
so pomembno vplivali na Program razvoja podeželja. Večina teh ukrepov je bila
investicijsko naravnava in je vključena v EPD ali druge oblike strukturnih
državnih pomoči.
Ti ukrepi so vključevali:
•
Naložbe na kmetijska gospodarstva
Republika Slovenija izvaja ukrep Naložbe na
kmetijska gospodarstva na celotnem ozemlju za tako rekoč vse sektorje primarne
kmetijske proizvodnje. Do leta 1994 so ukrepi investicijske politike zadevali
investicije v nakup, obnovo ali razširitev vseh oblik osnovnih sredstev. Po
letu 1994 so postali ukrepi bolj specifični in ciljno usmerjeni. Od leta 1996
dalje ima pomembno vlogo tudi Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje
poseljenosti slovenskega podeželja d.o.o., ki z dodeljevanjem dodatnih
finančnih sredstev v obliki ugodnih kreditov in jamstev spodbuja investicijska
vlaganja v kmetijstvu.
•
Obnova trajnih nasadov
Obnova trajnih nasadov vključuje obnovo
vinogradov, sadovnjakov in oljčnikov ter izgradnjo nasadov jagod in špargljev.
V zadnjih petih letih je bilo za obnove trajnih nasadov dodeljeno
4.023.565.558,00 SIT nepovratnih sredstev in obnovljenih ali zgrajenih 3.697,17
ha trajnih nasadov na 6.996 kmetijskih gospodarstvih. Delež podpore se je gibal
med 20 in 30% stroškov izgradnje trajnega nasada.
•
Programi podpor za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev
V sklopu teh programov so se dodeljevale
podpore investicijskim projektom namenjenih prestrukturiranju in prenovi
kmetijske proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih (fizične in pravne osebe) ter
projektom dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V obdobju od leta 1997 do leta
2001 je MKGP v okviru samostojnih javnih razpisov dodelilo 1.736.298.921,00 SIT
nepovratnih sredstev 1.481 investicijskim projektom, od tega 943.789.638,00 SIT
nepovratnih sredstev 1.347 projektom na kmetijah in 792.509.283,00 SIT
nepovratnih sredstev 134 projektom kmetijskih podjetij in zadrug. V okviru
skupnih javnih razpisov MKGP in Javnega sklada pa je bilo v tem obdobju
dodeljeno 3.302.137.596,00 SIT nepovratnih sredstev MKGP 2.383 investicijskim
projektom, od tega 2.643.222.734,00 SIT nepovratnih sredstev 2.335 projektom na
kmetijah ter 658.914.862,00 SIT nepovratnih sredstev 48 projektom kmetijskih
podjetij in zadrug. Poleg tega je MKGP dodatno pripomoglo k hitrejši izvedbi
investicij saj je v letih od 1997 do vključno 1999 regresiralo obresti v času
moratorija na odplačilo dodeljenih kreditov Javnega sklada.
5.2.2.1 Dosedanji učinki in problemi pri izvajanju
ukrepov
Republika Slovenija je z izvajanjem ukrepov v
obdobju od leta 1997 do 2001 dosegla pomembne premike na področju
prestrukturiranja in prenove kmetijske proizvodnje. Urejenih je bilo dovolj
skladiščih kapacitet za skladiščenje in dodelavo svežega sadja pridelanega v
Sloveniji, s čimer so se vzpostavili pogoji za enakovreden nastop pridelovalcev
sadja na domačem in tujem trgu.
V sadjarstvu in vinogradništvu, ki sta za
slovensko kmetijstvo pomembni gospodarski panogi, je bilo obnovljenih 941 ha
sadovnjakov in 2.512 ha vinogradov, kar predstavlja glede na uradne statistične
podatke skoraj eno petino vseh intenzivnih sadovnjakov oz. eno sedmino vseh
vinogradov.
Na ostalem področju prestrukturiranja in
modernizacije kmetijske proizvodnje je bilo v tem obdobju dodeljenih
1.451.424.145,00 SIT nepovratnih sredstev 182 investicijskim projektom
kmetijskih podjetij in zadrug, s čimer so ob 20% povprečnem deležu bila
spodbujena njihova lastna vlaganja v višini 5,8 mrd SIT in 3.587.012.372,00 SIT
nepovratnih sredstev 3.682 investicijskim projektom na kmetijah, s tem pa so ob
20% povprečnem deležu bila spodbujena njihova lastna vlaganja v višini skoraj
18 mrd SIT.
Načrtovanje in izvajanje ukrepa Naložbe na
kmetijska gospodarstva je bilo v preteklih letih razdeljeno na različne
posamične programe pomoči, kar je onemogočalo vodenje enotne in učinkovite
kmetijske strukturne politike ter učinkovito spremljanje doseženih rezultatov,
hkrati pa je povzročalo zmedo tudi samim kmetijskim proizvajalcem. V letu 2000
se je začelo s postopnim združevanjem teh programov, s čimer se bo nadaljevalo
tudi v prihodnje.
Sedanje analize kažejo, da je kmetijska
pridelava v Republiki Sloveniji še vedno precej razdrobljena in premalo tržno
usmerjena. To velja zlasti za družinske kmetije, kjer je manjša velikost
kmetijskega gospodarstva v veliki meri posledica agrarne politike v preteklosti
(zemljiški maksimum 10 ha). Zato je potrebno še naprej spodbujati družinske
kmetije, da iščejo nove dohodkovne vire v dopolnilnih dejavnostih na kmetijah
(npr. predelava lastnih pridelkov, kogeneracija energije iz biomase in bioplina
na kmetijah, kmečki turizem, domača obrt itd.). Tržna usmeritev, skupni tržni
nastopi in zmanjševanje stroškov kmetijske pridelave ostajajo glavna usmeritev
pri načrtovanju tega ukrepa tudi v prihodnje. Glede na to, da postajata skrb za
okolje in za dobrobit živali pri kmetijski proizvodnji izjemno pomembna
dejavnika, bo tudi v prihodnje dana posebna pozornost spodbujanju investicij v
biološko in integrirano pridelavo hrane ter investicij v živalim prijazne
načine in vrste reje (npr. hlevi za prosto rejo).
5.3 Aktivnosti, ki jih je sofinancirala EU
5.3.1 PHARE Nacionalni program -
Kmetijstvo
1.
Pomoč pred letom 1995
Sredstva EU: 0,25 MECU
Leta 1995 je deset mesečni študij nemške GFA,
ki je bil financiran s strani EU (SLO 94 E 32), podpiral ustanovitev poskusnega
kmetijskega centra Jable kot samostojne institucije. Leta 1998 je Federativna
Republika Nemčija na bilateralni ravni financirala nadgradnjo projekta.
2.
Nacionalni program 1995 (št. programa: SL9504)
Sredstva EU: 0,5 MECU
Na podlagi javnega razpisa je bila sklenjena
pogodba s svetovalno agencijo ATA Agriconsulting Europe in ustanovljena
PHARE-ESPU (PHARE pisarna) kot pomoč pri vstopu v EU. Njene naloge so bile:
generalno svetovanje, izobraževanje in priprava programov ter upravljanje s
sredstvi različnih PHARE programov na MKGP. Nabavljena je bila računalniška
oprema skupaj s telefaksom, kopirnim strojem in avto Fiat Bravo. Sredstva so
bila na razpolago tudi za študijske obiske EU strokovnjakov na področju
veterinarske kontrole in kontrole varstva rastlin kakor tudi za strokovne
obiske slovenskih strokovnjakov v EU.
3.
Nacionalni program za Slovenijo 1996 (št. programa: SL9602)
Sredstva EU: 0,5 MECU
Program je bil osredotočen na priporočila
Bele knjige glede izboljšanja osnov kmetijske politike in vzpostavitve pogojev
za delovanje notranjega trga - veterinarske kontrole in kontrole varstva
živali. Izvedene so bile osnovne analize glede razmer in zahtev MKGP in
kmetijske politike. Nabavljena je bila oprema za Veterinarski inštitut RS in za
Biološki inštitut RS.
4.
Nacionalni operativni program 1997 - Slovenija (št. programa: SL9704)
FWC: ATA, Agriconsulting Temporary
Association, Belgija
Sredstva EU: 1,25 MECU
Program je bil nadaljevanje Nacionalnega
operativnega programa iz leta 1996, kateri je vključeval veterinarsko kontrolo,
kontrolo varstva rastlin in razvoj informacijskega sistema. Poudarek je bil dan
izobraževanju, pripravi priročnikov, študijskim obiskom ter nabavi
laboratorijske in druge opreme. Nabavljena je bila najbolj nujna IT oprema
(strežniki) za vzpostavitev mreže v skladu s programom. Del sredstev je bil
namenjen za zagotovitev strokovne pomoči na področju veterinarske kontrole in
kontrole varstva rastlin, za kar je bila tudi sklenjena FWC pogodba s
partnerjem ATA.
5.
Nacionalni program 1998 za Slovenijo (št. programa: SI 9805 in SI 9806)
•
Izgradnja veterinarskih in fitosanitarnih kapacitet na obmejnih
inšpekcijskih mestih - tehnična pomoč (št. projekta: Sl-9806.01.0002)
-
Št. pogodbe: SI-9806.01.0002
-
Partner: COWI, Danska
-
Sredstva EU: 249.153,00 € (angažirano)
-
Splošni cilj je omogočiti Sloveniji izvajanje pravnega reda ES na
področju zaščite prihodnje zunanje meje EU glede na standarde in postopke EU,
Schengenski pravni red in IV. poglavje pogodbe, ki ustanavlja Evropsko komisijo
ter veterinarske in fitosanitarne inšpekcijske kapacitete in postopke v skladu
z EU standardi na mejnem prehodu Obrežje. Pripravili so se dokumenti za ustanovitev
in opremo veterinarskih in fitosanitarnih inšpekcijskih kapacitet na obmejnem
inšpekcijskem mestu Obrežje in načrt za še dve dodatni obmejni inšpekcijski
mesti, Jelšane in Gruškovje, ki bosta tudi zunanji meji EU.
•
Ustanovitev posebne enote za pomoč pri izdelavi evropske
strategije (št. projekta: SL-9806.01.02.0001)
-
Št. pogodbe: SL-9806.02.0001
-
Partner: ATA, Agriconsulting Temporary Association, Belgija
-
Sredstva EU: 249.970,00 € (angažirano)
-
Splošni cilj je bil omogočiti pristop Slovenije k EU na način, ki
zagotavlja ugodnosti obema, Sloveniji in EU, ter omogočiti slovenskemu
kmetijskemu sektorju, da prevzame evropsko strategijo in se zagotovi posebno
znanje zaposlenim na MKGP kot pomoč pri pristopnih pripravah. Namen projekta je
večja osredotočenost na reformo kmetijske in podeželske politike, preusmeritev
razvoja kmetijstva, ustanovitev integriranega kmetijskega informacijskega
sistema ter priprava, upravljanje in koordinacija razvojnih programov EU.
•
Delegiranje inšpekcijskih funkcij - Nabava opreme (št. projekta:
SL 9806.02.0003)
-
Št. pogodbe: SL-9806.01.02.0003
-
Partner: ATA, Agriconsulting Temporary Association, Belgija
-
Sredstva EU: 49.996,00 € (angažirano)
-
Splošni cilj je uskladiti nacionalni inšpektorat, ki na terenu
izvaja inšpekcijo, s kriteriji in predpisi ES. Projekt zajema posodobitev
standardnih postopkov, analize tveganj, zbiranje vzorcev, načine in metode
poročanja, odkrivanje nepravilnosti, določitev vmesnega in letnega poročila
Inšpektorata plačilni agenciji, odgovorni za kmetijske trge in razvoj
podeželja.
•
Izboljšanje fitosanitarne kontrole (št. projekta:
SI-9806.01.02.0004)
-
Št. twinninga: SL98/IB/AG/01b
-
Projektni partner: Nizozemska
-
Sredstva EU: 50.000 € (angažirano)
-
Splošni cilj je prevzem in izvajanje pravnega reda ES glede
fitosanitarnih procedur, nadzora meje, preventivnih in kontrolnih ukrepov proti
škodljivcem in boleznim, razkritja in določitve specifičnih bolezni. V okviru
projekta se je osredotočilo na zmogljivosti fitosanitarnih inšpektorjev,
uradnike na MKGP in laboratorijske strokovnjake z namenom, da se doseže
standarde EU pri prevzemu ukrepov proti pojavljanju in širitvi škodljivih
organizmov.
•
Twinning Register kmetij (št. projekta: SL98/IB/AG/02)
-
Twinning partnerja: Nemčija in Avstrija
-
Sredstva EU: 355.411,00 € (angažirano)
-
Namen je bil vzpostaviti Integrirani administrativni kontrolni
sistem (IAKS) - infrastrukturo na AKTRP in MKGP ter vzpostaviti register
kmetij, register za identifikacijo živali in povezavo med in z drugimi
informacijskimi sistemi v skladu z zahtevami EU. Slednji elementi so nujni za
upravljanje in kontrolo območij in živali, za katere kmetje prejmejo sredstva.
•
Twinning za strukturni razvoj podeželja (št. projekta:
SI-9806.01.02.0002)
-
Št. twinninga: SL98/IB/AG/03
-
Twinning partnerji: Nemčija, Avstrija in Grčija
-
Sredstva EU: 400.000,00 € (angažirano)
-
Cilj projekta je bil ustanovitev kmetijskega sektorja znotraj
ARSKTRP v skladu z zahtevami EU do zaključka twinniga, aprila 2001.
•
Agencija za tržno intervencijo (št. twinninga: SI/98IB/AG/04)
-
Twinning partnerja: Francija in Avstrija
-
Sredstva EU: 398.459,00 € (angažirano)
-
Cilj je bil vzpostaviti sektor za kmetijske trge znotraj ARSKTRP,
ki deluje v skladu z zahtevami EU.
6.
Nacionalni program za Slovenijo za leto 1999 (št. programa: SL9905.01)
•
Povečanje kontrole kvalitete hrane - tehnična pomoč (št.
projekta: SL-9905.01/I.02.2)
-
Št. pogodbe: SL-9905.01.02.0001
-
Projektni partner: (AFNOR) Francija
-
Sredstva EU: 380.770,00 € (angažirano)
-
Namen projekta na področju povečanja kontrole kvalitete hrane je
pregled in izboljšanje slovenskega sistema glede živalske krme, registracije in
inšpekcije kot tudi kontrolnih institucij. V okviru projekta se prevzame
sekundarna zakonodaja, usposobi zaposlene na MKGP, inšpektoratu, kontrolnih
institucijah in industriji. To je omogočilo ustrezno izvajanje vseh potrebnih
aktivnosti, postopkov in akreditacijo pilotnih laboratorijev.
•
Povečanje kontrole kvalitete hrane - nabava opreme (št. projekta:
SL-9905.01/I.02.2)
-
Št. pogodbe: SL-9905.01.01.0005
-
Sredstva EU: 258.723,85 € (angažirano)
-
Namen je bil dobaviti opremo javnim institucijam pristojnim za
testiranje in certificiranje kmetijskih pridelkov in živil. Oprema je nujna za
obstoječe nacionalne institucije, pristojne za testiranje živil, ki so
pooblaščene s strani MKGP in so akreditirane v skladu s postopki EU. Vse tri
institucije, ki so prejele opremo, so pooblaščene s strani MKGP za uradno
kontrolo določenih proizvodov.
•
Izboljšanje fitosanitarne kontrole - nabava opreme (št. projekta:
SL9905.01/I.02.3)
-
Št. pogodb: SL-9905.01.01.0006, SL-9905.01.01.0007
-
Sredstva EU: 142.340,88 € (angažirano)
-
Splošen cilj je bil omogočiti izvajanje kontrole glede škodljivih
organizmov in preventivnih ukrepov glede škodljivih organizmov, ki so jih
razglasile članice EU in mejna fitosanitarna inšpekcija na zunanjih mejah EU.
Posebni cilji so bili:
-
nadgradnja obstoječe opreme za odkrivanje in prepoznavanje
bolezni škodljivih organizmov v štirih pooblaščenih laboratorijih s strani
MKGP,
-
izvajanje Direktive Komisije 98/22/ES24, ki določa
minimalne pogoje za izvajanje kontrole zdravja rastlin v EU,
-
izpolnitev zahtev, določenih v Direktivi Komisije 95/44/ES25,
ki omogoča ustvariti pogoje na podlagi katerih so določeni škodljivi organizmi,
rastline, rastlinski izdelki in drugo, navedeno v aneksih št. I do V, ki so
priloga Direktive Sveta št. 77/93/ES26, ki se jih lahko uvaža v EU
ali znotraj EU ali iz določenih zaščitenih območjih.
•
Izboljšanje fitosanitarne kontrole - twinning (št. projekta:
SL99/IB/AG/02)
-
Twinning partner: Nizozemska
-
Sredstva EU: 400.000,00 € (angažirano)
-
Splošen cilj projekta je usposobiti slovensko fitosanitarno
kontrolo v skladu z zahtevami pravnega reda ES, kar je pogoj za članstvo
Slovenije v EU. Slovenija mora tako prevzeti in izvajati pravni red ES za
fitosanitarno področje že ob vstopu v EU in sicer pri proizvodnji,
informacijskem sistemu z večjim poudarkom na rastlinskih škodljivcih in
boleznih, registru proizvajalcev in uvoznikov, carinskem sistemu glede rastlin,
odkritju in prepoznavanju določenih bolezni, avtorizaciji in uporabi
rastlinskih proizvodov. Poudarek je na čimprejšnji usposobitvi dodatnega in
odgovornega osebja na MKGP in podpornih diagnostičnih laboratorijev, ki
izpolnjujejo zahteve EU na področju fitosanitarnih standardov glede ukrepov
proti pojavljanju in širjenju škodljivih organizmov.
•
Izboljšanje veterinarske kontrole- twinning (št. projekta:
SL99/IB/AG/01a)
-
Twinning partner: Italija
-
Sredstva EU: 491.268,00 € (angažirano)
-
Splošni cilj je bil okrepiti slovenske veterinarske storitve z
namenom, da se uskladijo z veterinarskim pravnim redom ES. Specifični cilji
projekta so bili vzpostaviti HACCP sistem, politiko samokontrole, uskladiti
področje prehrambnih rastlin in varstva živali vključujoč perutnino in
sladkovodni sektor, uskladiti delovanje Veterinarskega urada RS in sistema
kontrole s posebnim poudarkom na mejni inšpekcijski kontroli, vzpostaviti
povezavo z ANIMO programom in identifikacijo živali ter sistemom kontrole
premikanja živali v skladu s pravnim redom ES glede zaščite živali in postopka
akreditacije v laboratorijih.
7.
Nacionalni program za Slovenijo za leto 2001 (št. programa:
SI0101-SI0105)
•
Računovodstvo, sistem poročanja in sistem finančnih zavarovanj
Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada
(v nadaljevanju: Jamstveni oddelek EKUJS) (št. projekta: SI0101.01)
-
Št. twinninga: SI2001/IB/AG/02/TL
-
Twinning partner: EURATA
-
Sredstva EU: 113.837,00 € (angažirano)
-
Splošni cilj je do pristopa Slovenije v EU pripraviti na
akreditacijo plačilne agencije Evropske komisije za kmetijstvo v Sloveniji.
Namen projekta je vzpostaviti računovodski in plačilni sistem ter sistem
poročanja, upravljanje z Jamstvenim oddelkom EKUJS in kontrolo. Namen projekta
je tudi vzpostaviti sistem kontrole in poročanja glede na zahteve Jamstvenega
oddelka EKUJS.
•
Veterinarska kontrola kužnih bolezni (št. projekta: SI.0101.02)
-
Št. twinning pogodb: SI0101.02.01.0001, SI0101.02.01.0002, SI0101.02.01.0003
-
Sredstva EU: 1.247.289,26 € (angažirano)
-
Cilj je prevzeti pravni red notranjega trga glede veterinarske
kontrole kužnih bolezni pri prostem pretoku blaga. Namen je uskladiti
veterinarske diagnoze in kontrole prepoznanih visoko kužnih bolezni s
prepoznanimi v EU. Z dobavo opreme se namerava zadostiti potrebam po
laboratorijskih diagnostičnih pripomočkih, laboratoriju za biološke teste in
visoko kužne bolezni živali, po molekularnih diagnozah, po monoklonalnem
laboratoriju, laboratoriju za higieno hrane (mikrobiološki del), po seroloških
diagnozah, virusnih diagnozah, da se bo lahko ugotovilo diagnoze priznanih
bolezni v EU.
•
Implementacija acquis na fitosanitarnem področju (št.
projekta: SI01.01.03)
-
Št. twinninga: SI2001/IB/AG/01
-
Twinning partner: Nizozemska
-
Sredstva EU: 480.000,00 EUR (angažirano)
-
Cilj je dokončno uskladiti in uveljaviti pravni red na
fitosanitarnem področju. Na podlagi projekta se vzpostavlja večja vloga Uprave
RS za varstvo rastlin in semenarstvo, kar je v skladu z zahtevami pravnega reda
ES na področju izdelkov za varstvo rastlin, kvalitete semen in rastlin ter
zdravja rastlin. Pomoč je usmerjena predvsem na kvaliteto semen in rastlin,
posebno za promocijski material in nacionalni seznam rastlinske raznolikosti
ter za zaključitev aktivnosti na področju zdravja rastlin in izdelkov za
varstvo rastlin.
8.
Nacionalni program za Slovenijo za leto 2001 - Twinning Light “Pot” (št.
programa: SI0104)
•
Tržni informacijski sistem na podlagi ekonomskih analiz (št.
projekta: SI0104.01)
-
Št. twinninga: SI2001/IB/AG/02/TL
-
Twinning partner: Francija
-
Sredstva EU: 149.039,00 € (angažirano)
-
Cilj je do pristopa Slovenije v razviti tržni informacijski
sistem EU za poročanje, zbiranje, uporabo in objavo podatkov o nacionalnih
cenah glavnih kmetijskih proizvodov za namen akreditacije plačilne agencije.
Projekt vključuje predvsem:
-
načrtovanje in vzpostavitev IT sistema in organizacijskih
struktur, razvoj programskih postopkov in metod (na podlagi kratkoročnih
posvetovanj, ki ne vključujejo izvedbenih del),
-
razvoj standardov in procesov za zaščito IT v skladu s smernicami
za zaščito EU,
-
razvoj in izvajanje sistema poročanja o cenah in drugih tržnih
informacijah v Sloveniji in sistema poročanja Evropski Komisiji,
-
izvajanje postopkov in oblik za zbiranje, obdelavo in objavljanje
podatkov,
-
razvoj in prilagoditev programskih aplikacij,
-
usposabljanje zaposlenih v Oddelku za tržno informiranje
(vnašanje podatkov, uporaba programske opreme itd.),
-
vzpostavitev postopkov za hitro ocenjevanje,
-
priprava inštrukcij, smernic in priročnikov.
9.
Nacionalni program za Slovenijo za leto 2002, 1. del (št. programa:
SI0201-SI0207)
•
Nadgradnja inšpekcijskega sistema za kontrolo kakovosti živil za
kmetijske izdelke in živila (št. projekta: SI0201.01A)
-
Št. twinninga: SI2002/IB/AG/02/TL
-
Twinning partner: Francija (AFNOR)
-
Sredstva EU: 149.393,00 € (angažirano)
-
Cilj je uskladiti Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano
s predpisi ES, uveljaviti inšpekcijske in certifikatne procedure, vzpostaviti
sistem certificiranja pilotnih produktov, vzpostaviti informacijski sistem za
ocenjevanje potrebnih podatkov in model ravnanja s podatki Inšpektorata, Organa
za certificiranje in Direktorata za varno hrano vključno s povezavo med temi
tremi telesi.
•
Dograjevanje registracijskega sistema v Uradu za priznavanje
označb kmetijskih pridelkov oz. živil (št. projekta: SI0201.01B)
-
Št. twinninga: SI2002/IB/AG/03/TL
-
Twinning partner: Francija (AFNOR)
-
Sredstva EU: 149.393,00 € (angažirano)
-
Cilj je uskladiti sistem za registracijo določenih kmetijskih proizvodov
oz. živil Direktorata za varno hrano z uredbami ES, dokončno uskladiti
procedure za registracijo vključno s pregledovanjem vlog in pomagati pri
razvoju določenih produktov, vzpostaviti spis za pilotne produkte, pravno
zaščititi določene produkte, oceniti slovenska pravila za registracijo in
certificiranje, uskladiti programsko opremo in računalniško povezavo v skladu z
uredbami ES.
•
Uvrščanje blaga na trg proizvodov za varstvo rastlin (št.
projekta: SI0201.02)
-
Št. twinninga: SI2002/IB/AG/04/TL
-
Twinning partner: Velika Britanija
-
Sredstva EU: 148.579,00 € (angažirano)
-
Cilj je uveljaviti zahteve pravnega reda ES pri Upravi RS za
varstvo rastlin in semenarstvo glede proizvodov za varstvo rastlin.
•
Nadzor širjenja klasične prašičje kuge med divjimi svinjami (št.
projekta: SI0201.03)
-
Št. twinninga: SI2002/IB/AG/05/TL
-
Twinning partner: Nemčija
-
Sredstva EU: 149.968,00 € (angažirano)
-
Cilj je v skladu s priporočili EU uskladiti slovenske ukrepe za
kontrolo bolezni s poudarkom na klasični prašičji kugi in vzpostaviti
učinkovito nadziranje klasične prašičje kuge med divjimi svinjami.
•
Izkoreninjenje stekline (št. projekta: SI0201.04)
-
Št. twinninga: SI2002/IB/AG/06/TL
-
Twinning partner: Francija
-
Sredstva EU: 49.564,00 € (angažirano)
-
Cilj je v skladu s priporočili EU uskladiti slovenske ukrepe za
kontrolo bolezni s poudarkom na steklini in vzpostaviti učinkovit program za
cepljenje divjadi (lisic) proti steklini.
•
Zdravstvena zakonodaja na področju stranskih proizvodov
živalskega izvora, ki niso namenjene prehrani ljudi (št. projekta: SI0201.05)
-
Št. twinninga: SI2002/IB/AG/01/TL
-
Twinning partner: Nemčija
-
Sredstva EU: 400.000,00 € (angažirano)
-
Cilj je s predpisi ES uskladiti zdravstveno zakonodajo in
trgovino na področju stranskih proizvodov živalskega izvora, ki niso namenjene
prehrani ljudi. Projekt vključuje ločevanje, varno razpolaganje, predelavo in
trgovino s stranskimi proizvodi živalskega izvora, vzpostavitev ustrezne
stopnje zaščite ljudi in živali pri ravnanju, uporabi in trgovanju s temi
produkti.
•
Center za kmetijstvo in razvoj podeželja - Jable (št. projekta:
SI0201.06)
-
Št. twinninga: SI2002/IB/AG/07/TL
-
Twinning partner: Danska
-
Sredstva EU: 148.634,00 € (angažirano)
-
Cilj je usposobiti upravo Centra za kmetijstvo in razvoj
podeželja - Jable za upravljanje in organiziranje aktivnosti povezanih z
načrtovanjem, programiranjem, izvajanjem in evalviranjem nacionalnega programa
usposabljanja ter testiranje in promoviranje prenosa posebnega znanja na
univerzitetnem nivoju, ki temelji na izkušnjah članic EU, do svetovalcev in
kmetov. Realizacija tega cilja bo izboljšala tehnologijo pridelave in storitev
za manjše slovenske kmete glede na potrebe svetovalne službe, kmetov in
kmetijskih organizacij.
•
Priprava na vzpostavitev kontrolnega sistema in sistema poročanja
za izpolnjevanje akreditacijskih zahtev plačilne agencije za Jamstveni oddelek
EKUJS (CMO) (št. projekta: SI0201.07)
Št. twinninga: SI2002/IB/AG/08/TL
-
Twinning partner: Francija (Onic)
-
Sredstva EU: 149.987,00 € (angažirano)
-
Cilj projekta je akreditacija plačilne agencije do pristopa
Slovenije v EU in vzpostaviti kontrolo poročanja, v skladu z zahtevami
Jamstvenega oddelka EKUJS, CMO predpisi, Uredbo št. 386/90 in št. 4045/89
(razen kontrole direktnih plačil, ki sodi med IAKS).
10.
Nacionalni program za Slovenijo za leto 2002 - Twinning Light Pot (št.
programa: SI0206)
•
Nadgradnja referenčnih laboratorijev za mleko in mlečne proizvode
(št. projekta: SI 0206.03)
-
Št. pogodbe: SI2002/IB/AG/09/TL
-
Twinning partner: Danska
-
Sredstva EU: 147.732,00 € (angažirano)
-
Cilj je uskladiti sistem za testiranje mleka in mlečnih
proizvodov v Sloveniji, ki bo omogočil učinkovito sodelovanje med področnimi
laboratoriji, referenčnimi laboratoriji in Meteorološkim inštitutom RS ter
obnoviti skupni informacijski sistem za izmenjavo izmerjenih podatkov med
področnimi in referenčnimi laboratoriji ter vladnimi telesi.
11.
Nacionalni program za Slovenijo za leto 2002, 2. del - »Unallocated
Institution Building Envelope« (št. CRIS: 2002/000-600.02 in št. programa:
SI0209)
•
Notranja ocena usposobljenosti AKTRP (št. projekta: SI0209.01)
-
Št. pogodbe: SI0209.01
-
Twinning partner: plačilna agencija AMA, Avstrija
-
Sredstva EU: 149.460,00 € (angažirano)
-
Cilj je do pristopa Slovenije v EU oceniti notranjo
usposobljenost in akreditacijo AKTRP kot plačilne agencije s strani Evropske
komisije.
•
Usposobitev AKTRP in Zavoda za ribištvo RS za izvajanje skupne
ribiške politike (v nadaljevanju: SRP) (št. projekta: SI0209.07)
-
Št. twinninga: SI0209.07
-
Twinning partner: Nemčija
-
Sredstva EU: 149.973,00 € (angažirana)
-
Cilj je vzpostaviti skupno tržno ureditev na področju ribištva,
nadgraditi ponudbo javnih storitev, ustanoviti organizaciji proizvajalcev,
vzpostaviti register ribiških plovil v skladu z zahtevami EU, nadgraditi
ponudbo javnih storitev in usposobiti zaposlene na MKGP, Zavodu za ribištvo
Slovenije in AKTRP v skladu z zahtevami FIFG.
12.
Phare Nacionalni program za Slovenijo za leto 2003 (št. programa:
SI0301)
•
Nadgradnja informacijskega sistema IAKS ter fitosanitarnega in
veterinarskega informacijskega sistema (št. CRIS: 2003/004-938.01, št.
projekta: SI0301.01)
-
Sredstva EU: 2.345.000 € (dodeljeno)
-
Cilj je nadgraditi zmogljivosti in varnost kmetijskega
informacijskega sistema s pomočjo dodatne računalniške in programske opreme ter
zaključiti priprave na uporabo in uveljavitev mehanizma upravljanja SKP v
praksi. Poudarek je dan predvsem IAKS-u, vodenju izdatkov pri plačilni agenciji
za SKP, kot tudi izvajanju in uveljavitvi veterinarske in fitosanitarne
kontrole in varnosti hrane.
•
Izkoreninjenje stekline - nadaljevanje (št. CRIS:
2003/004-938.02, št. projekta: SI0301.02)
-
Sredstva EU: 125.000 € (dodeljeno)
-
Cilj je uskladiti ukrepe za nadzor stekline v Sloveniji z
zakonodajo ES in vzpostaviti učinkovit program za cepljenje lisic v skladu s
priporočili EU.
5.3.2 PHARE projekti čezmejnega
sodelovanja na področju kmetijstva
PHARE CBC programi so del PHARE programov in
predpristopne strategije. Obstaja močna povezanost med CBC in INTERREG programi
z Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Poseben poudarek je dan aktivnostim v zvezi s
prenosom znanja in izkušenj kot pogoj, da se izkoristi potencialne na področju
kmetijstva, ki so podobni na obeh straneh meje tako z Avstrijo, Italijo in
Madžarsko.
Čezmejni programi in projekti na področju
kmetijstva zavzemajo posebno mesto. Programi so bili pripravljeni na pobudo
lokalnih institucij in kmetijsko-svetovalnih služb ter so koordinirani s strani
MKGP kakor tudi s strani medsektorske skupine za koordinacijo teh projektov, ki
je sestavljena iz predstavnikov različnih ministrstev.
1.
Izvajanje PHARE CBC programov na področju kmetijstva: Italija-Slovenija
•
Revitalizacija planinskih travnikov v zgornjem delu reke Soče
(št. projekta: SL 9802.03.06)
-
Sredstva EU: 120.000,00 € (angažirano)
-
Cilj projekta je bil izboljšanje življenjskega standarda in
prihodkov planinskih kmetov in kmetov, ki planinske travnike v zgornjem delu
reke Soče koristijo le sezonsko z namenom, da se ne zarastejo, da se izboljša
kvaliteta njihovih produktov, da se jim omogoči izvajanje nekaterih turističnih
storitev kot dodaten vir dohodka. V okviru projekta se je pripravila osnova za
dolgotrajni razvoj planinskih travnikov v skladu z standardi EU in predpisi, ki
se nanaša na planinske kmetije, kvaliteto hrane, higieno in okoljevarstvo.
Nabavljena je bila oprema za učilnico (pohištvo in računalniška oprema) in
izvedena so bila osnovna usposabljanja. Visokogorski tolminski pašniki so
edinstveni v Sloveniji, tu se mleko že več stoletij predeluje v znan Tolminski
sir, saj prvi znani pisni viri o tem segajo v 13. stoletje. Osnovni cilj
skupnega projekta je ponuditi Tolminski sir na trgu in tako povečati dohodek
kmetov.
•
Vinogradništvo in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kraških
kmetijah (št. projekta: SL 9701.03.04 in SL 9701.03.05)
-
Sredstva EU: 107.977,00 € (angažirano)
-
Razgiban kraški relief in težki kraški pogoji omejujejo razvoj
ekstenzivnega, intenzivnega in gospodarnega kmetovanja. Z namenom ustvariti
pogoje za kmete, da preživijo in ohranijo poseljenost ter obdelujejo zemljo, se
jim je omogočilo razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki nadomeščajo
izgubo dohodka.
•
Pilotni nasadi jablan v Tolminu (št. projekta: SL 9403.03.01)
-
Sredstva EU: 30.798,00 € (angažirano)
-
Na razširjenem kmetijskem področju zahodnega dela občine Kobarid
so skušali ugotoviti, katera aktivnost poleg edine aktivnosti in še te v
upadanju - to je živinoreje, bi še prinašala razumen dohodek. Na več kmetijah
so na 14 različnih lokacijah posadili približno 10 ha pilotnih nasadov jablan.
Projekt je bil uspešno zaključen in prvi pozitivni rezultati so že vidni.
2.
Izvajanje PHARE CBC programov na področju kmetijstva: Avstrija-Slovenija
•
Priprava investicijskega modela za izboljšanje izkoriščanja
lesene biomase za posameznike in skupinske uporabnike (št. projekta:
SL00.09.03)
-
Št. pogodbe: SL00.09.03.01.0002
-
Sredstva EU: 18.368 €
-
S tem projektom se je skušala doseči boljša izraba biomase za
posameznike in skupinske uporabnike v občini Slovenska Bistrica in sicer na
podlagi nakupa računalniške opreme izvedenih seminarjev, konferenc, delavnic in
študijskih obiskov.
•
Počitnice brez meja na turističnih kmetijah (INTERREG IIIA
Italija-Avstrija in INTERREG IIIA/Phare CBC Slovenija/Avstrija)
-
Sredstva EU: /
-
Sofinanciranje RS: 50.000 €
-
V okviru projekta je bilo vzpostavljeno močno sodelovanje med
ponudniki turističnih storitev treh dežel ter financirana trijezična brošura in
katalog počitniških namestitev v hribovitih predelih. Ponudba turističnih
kmetij treh dežel je objavljena na tudi na internetni strani. Aktivno so se
udeležili sejmov in organizirali strokovne ekskurzije za tuje novinarje.
•
Proizvodnja in trženje organskih pridelkov (št. projekta:
SL-9912.02.01)
-
Št. pogodbe: SL-9912.02.01.64
-
Sredstva EU: 25.000 €
-
Namen projekta je bil razvoj kmetijstva v obmejnih občinah z
Avstrijo na področju izobraževanja kmetov glede pridobitve certifikatov za
proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov, peko kruha, predelavo sadja, pripravo
osnov za študijo o oceni potrebnih investicij v pridelavo organskih pridelkov.
Organizirani so bili študijski obiski in predavanja.
•
Razvoj kotlov za lesno biomaso z napravo za zgostitev in kotlov
za olje za Logarsko dolino (št. projekta: 9912.01)
-
Sredstva EU v znesku 90.000 € so bila razdeljena med 4 občine
Gornji grad, Nazarje, Preddvor, Solčava za razvoj ogrevalnega sistema na
biomaso v višini 22.500 € na vsako občino.
•
Kmetovanje v vodo varstvenih območjih in zaščita pitne vode (št.
projekta: SL-9807.02.03)
-
Sredstva EU: 78.096,13 € (angažirano)
-
Namen projekta je bil zmanjšati nevarnost onesnaženja podtalne
pitne vode in izboljšati njeno kvaliteto na podlagi kontroliranega kmetovanja
in povečanega zavedanja o vplivu dušikovih gnojil na okolje. Kontrolirano
kmetovanje je vključevalo merjenje dušika v zemlji pred gnojenjem, uporabo
novih metod proti plevelu, sejali so »vmesne pridelke« in na podlagi
izobraževanj povečali ozaveščenost kmetov.
•
Oživitev prvotne jezersko-solčavske pasme ovc (št. projekta: SL
9807.02)
-
Št. pogodb: SL-9807.02.01.0002, SL-9807.02.02.0006,
SL-9807.02.02.0007, SL-9807.02.02.0008, SL-9807.02.02.0009
-
Sredstva EU: 136.712,20 € (angažirano)
-
Namen projekta je bil ustanoviti vzrejni center za avtohtono in
ogroženo pasmo Jezersko-Solčavskih ovc in spodbuditi čezmejno sodelovanje med
rejci, izmenjavo izkušenj v ovčjereji, ohranjanje pasme, lokalne tradicije,
turistične dogodke in festivale, izmenjavo genskih materialov itd.
•
Organizacija, pridelava in trženje kmetijskih proizvodov v alpskem
območju (št. projekta: SL 9807.02.01)
-
Sredstva EU: 95.000,00 € (angažirano)
-
Cilj projekta je bil razvoj dopolnilnih dejavnosti, ohranitev in
razvoj proizvodnje in predelave hrane, trženje kmetijskih proizvodov,
organizacija in povezovanje kmetov in izmenjava čezmejnih izkušenj z Avstrijo
in Italijo.
•
Revitalizacija območja Karavank (št. projekta: SI9702.02.07)
-
Sredstva EU: 150.000,00 € (angažirano)
-
Cilj projekta je bil organizirati predelavo surovin to je mesa,
mleka in volne. Poseben poudarek je bil dan trženju na domačem trgu in trgu
sosednjih držav ter ekološki pridelavi.
•
Obmejno območje - Skupni življenjski prostor (št. pogodb:
SL-9608.02.06.0001 in SL-9701.02.06)
-
Sredstva EU: 167.000,00 €
-
Cilj večletnega projekta je bil izboljšati življenjske pogoje za
male kmete in tako ohraniti poseljenost podeželja z majhnimi kmetijami, ki
nameravajo ohraniti vrednote kot so solidarnost, družbena oskrba in ekološko
ravnovesje. Projekt je bil osredotočen na izboljšanje in identificiranje
nadaljnjega razvoja novih lokalnih proizvodov na tem območju, kakor tudi novih
načinov proizvodnje, trženja in prodaje. V okviru tega projekta so se izvajali:
-
Integrirana proizvodnja, predelava, trženje in promocija sadja
vzdolž sadne ceste
-
Sadjarji v obmejni regiji so bili v okviru 10 delavnic seznanjeni
s pomembnostjo in prednostmi integrirane pridelave sadja pred konvencionalno
pridelavo. V okviru projekta so na podlagi določenih kriterijev glede kvalitete
registrirali blagovno znamko »sadna cesta«, ki je dodeljena vsem sadežem
pridelanih v obmejni regiji. V obmejnih regijah (med avstrijsko in slovensko
Štajersko) je bilo doseženo močnejše sodelovanje med strokovnimi institucijami
in med njihovimi strokovnjaki za sadje ter podano poglobljeno znanje o
alkoholni destilaciji in izboljšanju kvalitete.
-
Jagodičje - dodaten vir prihodka na majhnih kmetijah
-
Med jagodičjem proizvajalci predelujejo robidnice, črni ribez in
jagode. Namen projekta je bil povečati zanimanje kmetovalcev za tovrstno
predelavo in doseči višjo njeno kvaliteto.
-
Ohranitev in promocija kulturne dediščine na podeželju
-
Z uporabo andragoških načel dela se je začelo povečati zavedanje
ljudi v regionalno identiteto - pripadnost določenim krajem ali območjem z
tipičnimi naravnimi in kulturnimi značilnostmi. Služba za pospeševanje
kmetijstva je prevzela motiviranje ljudi in predstavila cilje in aktivnosti
projekta. S sodelovanjem podeželskega prebivalstva so bili zbrani podatki o
kulturni dediščini v obmejnih regijah in posebej objavljeni v knjigi, ki jo je
financirala EU.
-
Alternativna živinoreja, predelava in prodaja na domu
-
Projekt je zajemal dva podprojekta: vzrejo krav dojilj ter vzrejo
ovc, koz in prašičev. Osnovni cilj vzreje krav dojilj je zagotoviti ponudbo na
trgu visoko kvalitetne govedine, ki se jo pridobi od vola, vzrejenega ob kravi
na travniku ali v hlevu. Program za vzrejo krav dojilj je poznan tudi kot
»korak proti ekološki reji«. Kmetje so postali tudi člani Združenja za organsko
kmetovanje v skladu s smernicami za biološko pridelavo. Na območju Pohorja, Kozjaka
in Slovenskih Goric je postala vzreja ovc in koz alternativa prvotni
enostranski usmerjenosti v vzrejo govedi. Namen podprojekta je bil izboljšanje
reje in prodaje.
-
Metoda za organiziranje strojnih krožkov
-
V strukturi stroškov pridelave kmetijska mehanizacija predstavlja
zelo visok delež direktnih stroškov. V okviru projekta se je skušalo zmanjšati
ta delež na podlagi uveljavitve strojnih krožkov, to je
delitev storitev med kmeti. Namen je bil v bližnji prihodnosti nuditi
sosedsko pomoč, kot je pomoč v primeru bolezni, nesreč in pomoč med viškom
sezone na kmetijah.
-
Integrirana pridelava grozdja, predelava, prodaja in promocija
vina
-
V letu 1998 so bila pripravljena skupna pravila in smernice za
integrirano pridelavo grozdja in vina. Dokumenti vključujejo podrobnejšo
razlago naravi prijazne tehnologije, ki je usmerjena k proizvodnji kvalitetnega
grozdja, vina in drugih grozdnih proizvodov, kjer je skrb za zdravje in
ohranitev obdelovalne zemlje na prvem mestu.
-
Okolju prijazna pridelava zelenjave in zdravilnih zelišč
-
Kmetje in kmetijski svetovalci so se seznanili z integrirano
pridelavo zelenjave v Avstriji (Februar 1998) in z možnostmi uporabe dušikovega
apna pri pridelavi ter seznanili so se tudi z integrirano pridelavo v Nemčiji
(april 1998). Organizirana je bila strokovna ekskurzija (September 1998) na
kmetije, na katerih so že poskusno pridelovali zelenjavo v skladu s smernicami
za integrirano pridelavo zelenjave.
-
Ekološko kmetovanje in nazor ekoloških kmetij
-
V Sloveniji je bilo leta 1999 več kot 300 kmetij registriranih za
ekološko kmetovanje. Višina državne pomoči se je izračunavala glede na število
hektarjev tako obdelane zemlje, kar je dokaz, da država spodbuja tovrstno
kmetovanje.
-
Kmetovanje na vodo varstvenih območjih in zaščita pitne vode
-
Namen projekta, ki se je začel v letu 2000, je bilo zmanjšati
nevarnost onesnaženja podtalnice zaradi kmetovanja in sicer tako, da se poveča
ozaveščenost kmetov na vodo varstvenih območjih glede potrebnih sprememb metod
pridelovanja, s predstavitvijo nadomestnih metod ozelenitve površin med zimo, z
analizo zemlje pred gnojenjem z dušikom in s svetovanjem glede gojenih in
zaščitenih rastlin.
•
Revitalizacija gorskega območja na slovensko-avstrijski meji (št.
projekta: SL 9608.02.07)
-
Sredstva EU: 129.955 € (angažirano)
-
Projekt se je izvajal vzdolž meje med Slovenijo in Avstrijo, ki
se je širil na območjih 9 občin Gorenjske in zgornje Savinjske doline. Cilj
projekta je bil izboljšati domačinom pogoje za življenje na območju in
ohranitev poseljenosti podeželja. V okviru tega projekta sta 2 podprojekta:
ekološko kmetovanje in turizem na podeželju.
3.
Izvajanje PHARE programov za področje kmetijstva: Slovenija-Madžarska
•
Razvoj skupnega naravnega parka v Pomurju (št. projekta:
SI-008.01)
-
Sredstva: 50.000 €
-
Projekt je podpiral ustanovitev skupnega naravnega parka z
Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo (Raab-Orseg-Goričko). V okviru projekta so
bile v 11 občinah dosežene izboljšave na področju tradicionalne pridelave
sadja, promocije prodaje na kmetijah, lokalne kulinarike, ekološke pridelave
semen in širitve blagovne znamke »Vonj po Prekmurju«. V okviru projekta so bili
organizirani seminarji in delavnice za lokalne strokovnjake, pripravljene
brošure, promocijski materiali, navodila za pridelavo, kontrolo in prodajo
kmetijski pridelkov in trijezični menuji. Projekt je bil predstavljen tudi na
internetu.
Ukrepi vključeni v PRP 2004-2006 niso bili
subvencionirani v okviru programov PHARE, so pa nekateri programi PHARE
zagotovili pomoč pri pripravi zakonodaje ali izvajanju pomembnih ukrepov PRP,
npr. ekološkega kmetovanja. Ti projekti so nudili pomoč v okviru tehnične
pomoči, organizacijske podpore organizacijam rejcev, razvoja blagovnih znamk.
Kmetje istočasno ne morejo pridobiti sredstev iz naslova programov PHARE in
ukrepov PRP, saj se le-ti ne prekrivajo.
5.4 SAPARD
Program razvoja podeželja 2000-2006 (Program
SAPARD) je strateški dokument, na podlagi katerega Slovenija - ob podpori
Skupnosti za predpristopne ukrepe za prestrukturiranje kmetijstva in razvoj
podeželja - izvaja štiri ukrepe, opredeljene v Uredbi Sveta (ES) št. 1268/1999.
V tem dokumentu je Slovenija opredelila dve prednostni nalogi političnega
ukrepanja. Prva prednostna naloga se ukvarja z Izboljšanjem proizvodnih
struktur v kmetijstvu in živilski industriji in zajema dva ukrepa, povezana
z naložbami: (1) naložbe v kmetijska gospodarstva in (2) naložbe v živilsko
predelovalno industrijo (mleko in meso, vključno z ribami). Za doseganje ciljev
iz te prednostne naloge Programa SAPARD namenja 75% sredstev. Druga prednostna
naloga obsega Gospodarsko diverzifikacijo in izboljšanje podeželske
infrastrukture. Tudi ta prednostna naloga vključuje dva ukrepa: gospodarska
diverzifikacija na kmetijah ter razvoj in izboljšanje podeželske
infrastrukture, za kar je skupaj namenjenih 24% sredstev iz Programa SAPARD, 1%
sredstev pa je namenjenih spremljevalnemu ukrepu 5 - tehnična pomoč (graf.
16).

|
|
Graf. 16: Delež sredstev po posameznih ukrepih
Programa SAPARD
|
Po odobritvi Programa SAPARD, podpisu in
ratifikaciji Večletnega finančnega sporazuma, sklenjenega med Vlado Republike
Slovenije in Komisijo Evropskih skupnosti ter 19. novembra 2001 izdani Odločbi
Komisije (2001/820/ES)27 o prenosu upravljanja instrumenta SAPARD na
AKTRP (Agencija SAPARD), je Slovenija izpolnila zahteve za koriščenje sredstev
Skupnosti. Za izvajanje Programa SAPARD je Slovenija upravičena do sredstev
Skupnosti v znesku 6,45 milijona € na leto (cene za leto 2000).
Dejansko izvajanje Programa SAPARD se je
začelo leta 2002, z objavo javnega razpisa SAPARD. V letu 2002 sta bila
objaviljena dva javna razpisa (januarja in decembra), ki sta pokrila vse štiri
ukrepe iz Programa SAPARD28. Znesek sredstev, namenjen posameznemu
ukrepu v razpisu, je temeljil na dodeljenih pravicah porabe Skupnosti, kot je
opredeljena v letnih sporazumih o financiranju za 2000 in 2001, in na določbah
Finančnega načrta Programa SAPARD. Slovenija razpolaga s 6,45 milijona €
sredstev Skupnosti za leto 2000 in 6,58 milijona € sredstev Skupnosti za leto
2001.
Začetne izkušnje, pridobljene na podlagi
vlog, prispelih na prva dva javna razpisa so pokazale, da obstaja zanimanje
potencialnih upravičencev za sredstva, toda zaradi zelo strogih meril, ki jih
je Slovenija določila v Programu SAPARD, so bile zahteve v nekaterih primerih
preveč omejujoče, da bi lahko dovolj upravičencev zaprosilo za razpoložljiva
sredstva. Prosilci za sredstva iz Programa SAPARD so morali izpolniti bolj
zahtevne upravne in organizacijske pogoje kot za sredstva iz državnih shem.
Predvsem zaradi omejitev glede ukrepa naložbe v kmetijska gospodarstva je bila
izraba sredstev dokaj nezadovoljiva.
MKGP je v funkciji organa za upravljanje v
sodelovanju s socialnimi partnerji izvedlo podrobno analizo razlogov in
pripravilo nekatere spremembe v Programu SAPARD, ki bodo dostop do sredstev
SAPARD omogočile širši ciljni skupini potencialnih upravičencev.
Med pomembnejšimi spremembami so kriteriji,
vezani na ukrep 1 - naložbe na kmetijska gospodarstva, in sicer:
•
odprava starostne meje upravičencev,
•
vključitev podpore področju vrtnarstva (pridelava in dodelava),
•
znižanje minimalne velikosti kmetijskega gospodarstva, ki je
upravičeno do podpore na 3 ha,
•
omilitev minimalne stopnje izobrazbe upravičencev,
•
nakup kmetijske mehanizacije ni vezan na investicijo, možen je
nakup mehanizacije tudi v nižinskem območju,
•
povečanje obsega naložbe in najvišjih možnih zneskov javne
podpore v programskem obdobju,
•
gradnja in predvsem adaptacija hlevov ni vezana samo na prosto
rejo, ampak vse oblike reje skladno s standardi za zaščito živali,
•
vključitev prvega nakupa živali, skladno z navodili Evropske
komisije za državne pomoči v kmetijstvu.
Nadaljnje spremembe programa SAPARD pri
ukrepu 2 - naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov:
•
zvišanje deleža sofinanciranja s 35% na 50% javnih sredstev,
sprostitev razmerja sredstev med sektorjema mleko in meso, zvišanje najvišjega
skupnega zneska javne pomoči za naložbo iz 200 mio SIT na 400 mio SIT ter
uskladitev poglavja Zakonska podlaga.
Pri ukrepu 3 - gospodarska diverzifikacija na
kmetijah je opredeljena zmogljivost dopolnilne dejavnosti za turizem na
kmetijah usklajena s spremembo v novem predpisu (povečanje števila sedežev iz
50 na 60).
Predlog sprememb v Programu SAPARD je odobril
Nadzorni odbor SAPARD aprila 2003, na odboru STAR pa je bil obravnavan dne 25.
junija 2003.
Spremenjeni pogoji za prosilce v tretjem
javnem razpisu za dodelitev sredstev iz Programa SAPARD (UL RS, št. 75/2003) so
bili torej omiljeni, v pričakovanju boljšega odziva pri ukrepih, za katere so
bila sredstva prej premalo izkoriščena.
V letu 2003 so bila razpisana še sredstva na
podlagi sklenjenih letnih sporazumov o financiranju za leto 2002 in 2003. ES je
za leto 2002 namenila Sloveniji sredstva v višini 6,76 milijona €, za leto 2003
pa 6,82 milijona €.
Iz preglednice 15 je razvidna skupna vrednost
razpoložljivih sredstev (SIT) po ukrepih Programa SAPARD.
Preglednica 15: S programom SAPARD in sporazumom
opredeljena sredstva po ukrepih, preračunano v 000 SIT na dan uveljavitve
sporazuma
Letni program
|
2000
|
2001
|
2002
|
2003
|
SKUPAJ
|
Ukrep
|
Nacionalni proračun
|
Prispevek ES
|
Nacionalni proračun
|
Prispevek ES
|
Nacionalni proračun
|
Prispevek ES
|
Nacionalni proračun
|
Prispevek ES
|
|
1. Naložbe v kmetijska gospodarstva
|
243.753
|
487.506
|
256.083
|
512.166
|
273.030
|
546.059
|
282.207
|
564.414
|
3.165.218
|
2. Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov
|
278.575
|
557.150
|
292.666
|
585.332
|
312.034
|
624.068
|
322.522
|
645.044
|
3.617.391
|
3. Gospodarska diverzifikacija na kmetiji
|
97.505
|
195.010
|
102.437
|
204.874
|
109.216
|
218.432
|
112.887
|
225.774
|
1.266.135
|
4. Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju
|
69.644
|
139.287
|
86.078
|
172.156
|
91.589
|
183.177
|
80.630
|
161.260
|
983.821
|
5. Tehnična pomoč, 2. člen
|
3.482
|
13.929
|
3.179
|
12.716
|
3.390
|
13.558
|
3.504
|
14.014
|
67.772
|
SKUPAJ UKREPI
|
692.959
|
1.392.882
|
740.443
|
1.487.244
|
789.259
|
1.585.294
|
801.750
|
1.610.506
|
9.100.337
|
Na podlagi vseh javnih razpisov je Agencija
SAPARD do konca leta 2003 sklenila 236 pogodb z upravičenci v skupnem znesku
5,413 mio SIT javnih sredstev (prispevek ES in nacionalna sredstva). Pregled
prevzetih obveznosti po ukrepih je razviden iz preglednice 16.
Glede na skupna razpoložljiva sredstva, je
bil delež prevzetih obveznosti do konca leta 2003 skoraj 60% razpoložljivih
sredstev (preglednica 16). Po podatkih Agencije SAPARD o številu vlog,
ki so še v obdelavi, je bilo ocenjeno, da je možno pred pristopom k EU in pred
začetkom sklepanja pogodb po EPD (Usmerjevalni oddelek EKUJS), pravočasno prevzeti
obveznosti v obsegu vseh razpoložljivih sredstev predpristopnega instrumenta
SAPARD. Na podlagi objavljenih javnih razpisov je na Agencijo do 30. aprila
2004 prispelo 958 vlog. Agencija SAPARD je do tega dne sklenila z upravičenci
564 pogodb v skupni višini 10.473.277.300,00 SIT (preglednica 17). Glede
na prevzete obveznosti v tolarski vrednosti se ocenjuje, da se bo s sklenjenimi
pogodbami 100% izkoristilo razpoložljiva sredstva Skupnosti.
Preglednica 16: Pregled prevzetih obveznosti po ukrepih
in delež glede na razpoložljiva sredstva (000 SIT)
UKREP
|
Skupaj
|
Prevzete obveznosti do 31.12.2003
|
Delež prevzetih obveznosti
|
1. Naložbe v kmetijska gospodarstva
|
3.165.218
|
1.561.499
|
49,3
|
2. Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov
|
3.617.391
|
2.272.894
|
62,8
|
3. Gospodarska diverzifikacija na kmetiji
|
1.266.135
|
710.410
|
56,1
|
4. Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju
|
983.821
|
867.889
|
88,2
|
5. Tehnična pomoč, 2. člen
|
67.772
|
|
0,0
|
SKUPAJ UKREPI
|
9.100.337
|
5.412.691
|
59,5
|
Preglednica 17: Pregled prevzetih obveznosti po ukrepih
in delež glede na razpoložljiva sredstva (000 SIT) do 30.04.2004
Ukrep
|
Obdobje Programa SAPARD 2000-2003
|
Sprejete obveznosti do 30.04.2004
|
Delež sprejetih obveznosti
|
Vrednosti odlokov javna sredstva - prispevek ES in nacionalni
proračun (SIT)
|
Skupna višina odobrenih javnih sredstev
(SIT)
|
% glede
na odlok
|
1. Naložbe v kmetijska gospodarstva
|
3.165.217.607
|
3.675.647.520,00
|
116,1
|
2. Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov
|
3.617.391.408
|
4.135.265.580,00
|
114,3
|
3. Gospodarska diverzifikacija na kmetiji
|
1.266.134.705
|
1.405.174.799,00
|
111,0
|
4. Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju
|
983.821.427
|
1.257.189.401,00
|
127,8
|
SKUPAJ UKREPI 1-4
|
9.032.565.148
|
10.473.277.300,00
|
116,0
|
Izkušnje, pridobljene z izvajanjem pomoči
Skupnosti za predpristopne ukrepe za prestrukturiranje kmetijstva in razvoj
podeželja, so upoštevane pri pripravi na učinkovito izvajanje podobnih ukrepov
v okviru EPD.
5.5
ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI, PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI (SWOT ANALIZA)
Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in
nevarnosti (SWOT analiza) je določena na podlagi zgoraj predstavljenih ukrepov
razvoja podeželja. Analiza opredeljuje aktivnosti, ki jih je potrebno
izboljšati in razviti z namenom doseganja večje učinkovitosti na tem področju.
Na ta način se lahko ugotovi in prepreči morebitne nevarnosti ter izkoristi
določene priložnosti.
Skladnost z ugotovljenimi potrebami je
prikazana v preglednici 18.
Preglednica 18: Analiza prednosti, slabosti,
priložnosti in nevarnosti
PREDNOSTI
|
SLABOSTI
|
• Razgibano, privlačno in v predvsem neonesnaženo podeželje
• Ohranjenost kulturne krajine in tradicionalnih načinov kmetovanja
• Zemljišča večinoma v lasti družinskih kmetij
• Povečano povpraševanje po kakovostni hrani in dopolnilne
dejavnosti na kmetijah
• Tradicionalna navezanost slovenskih kmetov na zemljo in
iz tega izhajajoče izkušnje
• Povečan interes za življenje na podeželju
• Skladnost slovenske zakonodaje s predpisi ES
• Ustanovitev potrebnih institucij kot so AKTRP, regionalne
razvojne agencije, kmetijske in gozdarske službe oz. zavodi
|
• Velik delež OMD
• Degradacija okolja na nekaterih območjih
• Majhnost kmetij, razdrobljenost zemljišč
• Opuščanje kmetijske pridelave (zmanjšanje števila
kmečkega prebivalstva, siromašenje kulturne krajine)
• Prevladujoč delež mešanih kmetij
• Zmanjševanje števila prebivalstva in izguba
intelektualnega potenciala na podeželskih območjih
• Pomanjkanje učinkovitosti: neučinkovite proizvodne
strukture glede na ostale gospodarske panoge
• Zmanjševanje prihodka iz kmetijske dejavnosti
• Slabo sodelovanje kmetij na horizontalni in vertikalni
ravni
|
PRILOŽNOSTI
|
NEVARNOSTI
|
• Priznana in okrepljena multifunkcionalna vloga kmetijstva
kot ena izmed prednostnih nalog nacionalne politike
• Stabilizacija sonaravne kmetijske proizvodnje
• Povečanje pomena ustvarjanja alternativnih virov dohodka
na kmetijah (visoka kakovost hrane, ekološki pridelki)
• Povezovanje pridelovalcev za skupen nastop na tržišču
• Povečane možnosti za izkoriščanje tržnih niš
• Socialne in okoljske prednosti kot način za krepitev
konkurenčnosti kmetijstva in njegove vloge v družbi
|
• Nadaljnje opuščanje kmetijskih zemljišč in proizvodnje
• Potencialno onesnaževanje okolja, zlasti onesnaževanje
voda in tal
• Nevarnost prekomernega izkoriščanja naravnih virov
• Koncentracija visoko intenzivnega kmetovanja na določenih
območjih
• Zmanjševanje veljave kmetijstva zaradi različnih
okoljskih problemov ali onesnaževanja
|
6. OPIS PREDLAGANE STRATEGIJE, NJENIH KVANTIFICIRANIH
CILJEV, IZBRANIH PREDNOSTNIH NALOG RAZVOJA PODEŽELJA TER ZAJETEGA GEOGRAFSKEGA
OBMOČJA
6.1 Predlagana strategija, kvantificirani cilji in
izbrane prednostne naloge
6.1.1 Podlaga za predlagano strategijo in cilje
Slovenski PRP je bil izdelan v skladu z
določili Akta o pristopu, Uredbo Sveta (ES) št. 1257/1999, 1783/2003, 567/2004, 583/2004 in Uredbo Komisije
(ES) št. 445/2002, 963/2003, 27/2004, 141/2004,
740/2004, 817/2004 ter Zakonom o kmetijstvu (UL RS, št. 54/2000, 16/2004
- odločba US).
Razvojni cilji in prednostne naloge,
predstavljeni v tem programu temeljijo na dokumentih, ki so bili sprejeti po
letu 1990.
Državni zbor RS je s sprejemom Strategije
razvoja slovenskega kmetijstva v letu 1993 postavil smernice za spremembe
slovenske kmetijske politike. Strategija določa, da ima kmetijstvo, poleg svoje
proizvodne funkcije, pomembno vlogo tudi pri opredelitvi in ohranjanju kulturne
krajine ter varovanju naravnih virov, s posebnim poudarkom na zaščiti okolja in
razvoju podeželja. V skladu s to strategijo, slovenska kmetijska politika
določa štiri ključne cilje:
•
stabilna pridelava kakovostne in čim cenejše hrane ter
zagotavljanje prehranske varnosti v Sloveniji,
•
ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske
zemlje in varstvo kmetijskih zemljišč ter voda pred onesnaženjem in nesmotrno
rabo,
•
trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva,
•
zagotavljanje paritetnega dohodka nadpovprečno produktivnim
pridelovalcem.
Opisani cilji so navedeni tudi v Programu
reforme kmetijske politike (1998), ki temelji na štirih stebrih oz. programih:
(1) programu tržne politike, (2) SKOP, (3) programu prestrukturiranja
kmetijstva in živilsko predelovalne industrije ter (4) Programu razvoja
podeželja. Usmerjanje k okolju prijazni pridelavi in ekosocialnemu tipu
kmetijstva sta postali najpomembnejši usmeritvi slovenskega kmetijstva.
Eko-socialni koncept razvoja kmetijstva je
skladen s širšimi političnimi, ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi cilji
države. Državni razvojni program določa prestrukturiranje kmetijstva in razvoj
podeželja kot eno od štirih nacionalnih prioritet, s poudarkom na
multifunkcionalni vlogi kmetijstva v družbi. To ima poseben pomen, saj družba
kmetijstvu na ta način poleg pridelovalne funkcije priznava tudi pomembno
družbeno vlogo, ki pa ni plačana skozi pridelke in proizvode, ampak zahteva
določena izravnalna plačila.
Poleg družbenega interesa po ohranitvi
uravnotežene gostote poseljenosti in obdelanih kmetijskih zemljiščih, je
posebna skrb namenjena tudi zahtevam po varovanju okolja ter tipične podeželske
krajine, zaščiti tal in vodnih virov pred onesnaženjem, kar predstavlja
kvalitativno osnovo za kmetijstvo in nadaljnje življenje na podeželju.
Rezultati novih usmeritev kmetijske politike se kažejo v pripravi kmetijsko
okoljskih programov, novi definiciji OMD, novemu pristopu k naložbam v
kmetijska gospodarstva in živilsko predelovalno industrijo ter nadaljevanjem in
razširitvijo projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (v nadaljevanju:
CRPOV).
V sedanjem PRP Slovenija nadaljuje dolgoletno
tradicijo ukrepov strukturne politike in ukrepov s področja razvoja podeželja.
Tradicionalni ukrepi strukturne politike (zemljiške operacije, naložbe v
kmetijska gospodarstva in prestrukturiranje živilsko predelovalne industrije)
se izvajajo že od sredine osemdesetih. Ostali ukrepi celostnega razvoja
podeželja (inovativni programi, obnova vasi, ohranjanje kulturne dediščine na
podeželju, spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, upravljanje s
kmetijsko infrastrukturo) pa so bili uvedeni v začetku devetdesetih.
Za uspešno izvajanje predlagane strategije in
doseganje ciljev je izjemnega pomena ustrezno vzpostavljen in uveljavljen
izobraževalni sistem na področju kmetijstva in gozdarstva, dobra organiziranost
kmetijske svetovalne službe ter strokovno vključevanje organizacij in podjetij
na podeželju v razvoj teh območij. Izobraževalni programi s področja kmetijstva
in gozdarstva se izvajajo na 11 srednjih šolah ter univerzah v Ljubljani in
Mariboru. Organizacijsko podporo izvajanju kmetijske politike in razvoja
podeželja nudi Kmetijsko svetovalna služba, ki v Sloveniji deluje že od
sedemdesetih let dalje in je sedaj del Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Preko 300 svetovalcev nudi pomoč v 8 območnih zavodih.
Poleg državnih organov, so se v zadnjem
desetletju razvile in postale pomembne tudi nevladne ter strokovne
organizacije. Delujejo predvsem na področju uvedbe in izvajanja programa CRPOV.
Na ta način se odraža lokalna iniciativa na podeželju, ki spodbuja, pripravlja
in nadzoruje izvajanje programov razvoja podeželja in tudi zagotavlja, skupaj
z ostalimi institucijami, zadovoljivo izvajanje predlagane strategije.
6.1.2 Strategija
in cilji
Strategija razvoja podeželja je osnovana na
dejstvu, da je v interesu slovenskega kmetijstva razviti transparenten in
dolgoročen sistem z jasnimi pričakovanji, ki bo kmetom omogočil sprejemanje
dolgoročnih načrtov za njihove kmetije in zagotavljal specifične pogoje za
gospodarjenje. Podobno velja tudi za gozdarstvo in živilsko predelovalno
industrijo, ki predstavljata dve pomembni ekonomski osnovi za razvoj
slovenskega podeželja. V okviru PRP bodo imeli sektorsko naravnani razvojni
programi možnost razviti se v celostne programe, ki bodo upoštevali, da je
bistvo kmetijskega, pa tudi splošnega gospodarskega in socialnega razvoja,
optimalna raba domačih virov hkrati z ohranjanjem in zaščito narave in naravnih
virov ob upoštevanju multifunkcionalne vloge kmetijstva v družbi.
Celostni pristop bo omogočal ohranjanje
gostote poseljenosti podeželja ter sonaravno rabo gozdov in zaščito naravne in
kulturne dediščine, kar je tesno povezano z ohranjanjem in zagotavljanjem
delovnih mest na podeželju - v kmetijski pridelavi in gozdarstvu, z razvojem
dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (predelava, turizem, obrt), z razvojem
dodatnih delovnih mest na podeželju (organiziranje prodaje pridelkov in
proizvodov, servisne dejavnosti), ter z uvajanjem alternativnih metod kmetijske
pridelave in predelave s posebnim poudarkom na varovanju okolja (skrb za
živali, doseganje ekoloških standardov, visoka kvaliteta hrane).
PRP je namenjen pospeševanju in
prestrukturiranju kmetijstva ter zagotavljanju postopnega povečevanja
učinkovitosti pridelave in predelave ter konkurenčnosti kmetijstva. Z izravnavo
visokih stroškov pridelave na OMD in podpiranjem okolju prijaznega kmetovanja
bo dosežen tudi ekonomski učinek, kar bo omogočalo boljšo kvaliteto življenja
na podeželju in ohranjanje teh območij tudi za ostale aktivnosti, kot sta turizem
in rekreacija.
Opisano strategijo so sprejele tudi druge
strokovne organizacije in združenja, ki sodelujejo oz. so vključena v razvoj
podeželja. Te organizacije so dejansko poudarile potrebo po nadaljnjem
izvajanju oz. povečevanju izravnalnih plačil za OMD in kmetijsko okoljske
ukrepe.
Ključnega pomena je tudi naraščajoč obseg
dodatnega izobraževanja. Znanje bo, poleg profesionalizacije, prispevalo k
osveščanju o nujnosti boljšega poslovnega povezovanja in združevanja na
podeželju in usmerjanju h kvalitetnejši proizvodnje hrane, ki bo koristna tako
za proizvajalce kot potrošnike.
Celotna strategija je bila zasnovana na
osnovi:
•
okrepitve multifunkcionalne vloge kmetijstva,
•
uravnoteženega in celostnega razvoja podeželja, varovanja okolja,
predvsem tal in voda pred onesnaženjem in degradacijo,
•
zagotavljanja poseljenosti z ohranjanjem delovnih mest in
zagotavljanjem primernega dohodka na kmetijah,
•
uvajanja in promocije naravi prijaznih postopkov pridelave, ki
prispevajo tudi k ohranjanju elementov podeželske krajine,
•
proizvodnje visoko kakovostnih kmetijskih pridelkov in živil,
•
izboljšanja strukture kmetijstva (socio-ekonomske strukture).
6.1.3 Prednostne naloge
Cilji politike razvoja podeželja bodo
doseženi z zasledovanjem dveh glavnih prednostnih nalog te politike, ki sta
usmerjeni v razvoj in ohranjanje podeželja:
•
prednostna naloga 1: sonaraven razvoj kmetijstva in podeželja,
•
prednostna naloga 2: ekonomsko in socialno prestrukturiranje
kmetijstva.
6.1.3.1
Prednostna naloga 1: sonaraven razvoj kmetijstva in podeželja
Bistvo te naloge je varovanje naravnih virov,
ohranjanje značilnih elementov krajine in poselitvene strukture na podeželju.
Usmerjena je k naravi, prilagojena zahtevam okolja, dobrobiti živali, upošteva
pa tudi multifunkcionalno vlogo kmetijstva. Ukrepi v okviru te prednostne
naloge se bodo financirali iz Jamstvenega oddelka EKUJS in predstavljajo
izravnavo stroškov kmetom pri pridelavi za t.i. javno dobro.
V ta namen se bodo izvajali naslednji ukrepi
iz Uredbe 1257/99 in Akta o pristopu:
•
izravnalna plačila za OMD (poglavje V),
•
kmetijsko okoljski ukrepi (poglavje VI).
6.1.3.2
Prednostna naloga 2: ekonomsko in socialno prestrukturiranje
kmetijstva
Ti ukrepi bodo prispevali k povečevanju
kakovosti proizvodnje in izboljšanju starostne strukture kmetov ter izvajanju
EU standardov, predvsem na področju varovanja okolja. S temi ukrepi se bodo
pospešeno uvajale okolju prijazne metode gospodarjenja.
V ta namen se bodo izvajali naslednji ukrepi
iz Uredbe 1257/99 in Akta o pristopu:
•
zgodnje upokojevanje (poglavje IV),
•
podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih
(poglavje Va),
•
tehnična pomoč (poglavje IXa).
6.1.4
Pričakovani učinki
Skladno s strateškimi cilji PRP, se
pričakovani učinki nanašajo predvsem na povečano osveščenost kmetov za
usmerjanje v dolgoročno in sonaravno kmetovanje. Za vsak ukrep so predvideni
številni indikatorji, v preglednici 19 pa so navedeni le splošni cilji.
Preglednica 19: Splošni cilji ukrepov PRP
Nivo
|
Indikator
|
Cilj
|
Splošni
|
Število
kmetijskih gospodarstev
|
55.000
|
ha
obdelanih zemljišč
|
400.000
|
Posebni
|
OMD:
ha obdelanih zemljišč v OMD
|
350.000
|
K-O ukrepi: število
kmetijskih gospodarstev s kmetijsko okoljskimi plačili
|
25.000
|
Zgodnje
upokojevanje: število mlajših kmetov
|
780
|
Izvajanje
EU standardov: število kmetijskih gospodarstev
|
55.000
|
6.1.5
Celostni pristop
Ukrepi obeh
prednostnih nalog so pripravljeni v skladu s celostnim pristopom ob sodelovanju
strokovnjakov, NVO in ostalega javnega sektorja. Progresivno uvajanje ukrepov v
zadnjih letih, usklajenih z ES, je olajšalo vpeljavo ukrepov v okviru PRP.
Institucija, odgovorna za pripravo programa je dosegla visok nivo usklajenosti
vseh predlaganih ukrepov z vsemi sodelujočimi.
6.1.6 Enake možnosti za ženske in moške
V Sloveniji je
načelo enakosti pred zakonom oz. načelo pravne enakosti kot eno izmed temeljnih
človekovih pravic in svoboščin zapisano v 14. členu Ustave RS (UL RS/I, št.
33/91), ki določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove
pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero,
politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni
položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino. Z vidika varstva človekovih
pravic in svoboščin je varstvo pravice enakosti pred zakonom (tudi glede na
spol) posameznici oz. posamezniku zagotovljeno neposredno ali preko instituta
varuha človekovih pravic kot neodvisnega in samostojnega organa. Kljub ustavno
deklarirani enakosti spolov vsakdanja praksa in navade v slovenski družbi
kažejo in dokazujejo, da neenako obravnavanje spolov in zastopanost na
posameznih področjih družbenega življenja dejansko obstajata. Za njuno odpravo
je potrebno obvezno pravno urediti ravnanja določenih subjektov na vseh
področjih družbenega življenja, saj bo le-tako ženskam in moškim omogočeno
uresničevanje načela enakosti tudi v praksi. Takšen pristop se je že uveljavil
v Zakonu o delovnih razmerjih (UL RS, št. 42/2002), ki izrecno prepoveduje
diskriminacijo glede na spol pri zaposlovanju, med trajanjem in v zvezi s
prenehanjem delovnega razmerja. Zakon zapoveduje delodajalcu določeno ravnanje
oz. vedenje in predpisuje sankcije v primeru kršitve teh prepovedi oz.
zapovedi. Enake možnosti žensk in moških pa so opredeljene tudi z Zakonom o
enakih možnostih žensk in moških (UL RS, št. 59/2002). V Sloveniji so
določila, ki zagotavljajo enake možnosti in obravnavo žensk in moških,
opredeljena tudi v drugih veljavnih predpisih in dokumentih.
Ženske in moški imajo enake možnosti tudi v
kmetijstvu; v Sloveniji se s kmetijstvom lahko ukvarjajo tako ženske kot moški.
V letu 2002 je bilo delovno aktivnih 783.499 oseb, od katerih je delež
zaposlenih žensk znašal 51,3%. V kmetijstvu je bilo samozaposlenih 35.235 oseb,
od katerih je bilo 29,6% žensk. V primerjavi z letom 2001 se je delež žensk,
zaposlenih v kmetijstvu, povečal za okoli 7%. Podatki o vlogah iz preteklih let
za ukrep OMD in kmetijsko okoljske ukrepe kažejo, da je zahtevke za plačila
vložilo 28% žensk, ki so bile istočasno tudi nosilke kmetijskih gospodarstev.
Ženske imajo enake možnosti tudi na področju
izobraževanja in usposabljanja za kmetijsko dejavnost. V Sloveniji ni zakonskih
ovir in spolne diskriminacije glede lastništva ali gospodarjenja z zemljišči,
prevzema ali prenosa kmetij na ženske, možnosti najemanja posojil in pridobitve
sredstev na podlagi javnih razpisov. Ženske lahko aktivno sodelujejo tudi v
različnih skupinah in združenjih.
Številne ženske na podeželju so vključene v
društva kmečkih žena, v okviru katerih sodelujejo na različnih prireditvah
lokalnih skupnosti, skrbijo za predstavitev kulinaričnih dobrot in lokalnih
posebnosti širši javnosti, pripravljajo razstave in sejme ter na ta način
ohranjajo tradicijo slovenskega podeželja in to kulturno dediščino prenašajo na
mlajše generacije. Številni mladi se tudi zato usmerjajo v ekološko kmetovanje
in sonaravne načine pridelave.
Statistični podatki iz junija 2000 kažejo, da
je na 86.500 kmetijskih gospodarstvih kmetovalo 260.000 oseb. Velikost kmetij
je zelo majhna, saj ima 60% kmetij manj kot 5 ha zemljišč. Na teh kmetijah v
povprečju živi 3,7 ljudi, 2,9 ljudi pa je tam tudi zaposlenih. Večina
slovenskih kmetij se ukvarja z živinorejo, predvsem z mlekarstvom in pridelavo
krme za lastne potrebe. Delež žensk, ki pomagajo gospodarjem kmetij znaša 48%
od tistih, ki so zaposlene v kmetijstvu, le 19% pa je tudi nosilk kmetijskih
gospodarstev. Delež žensk glede na skupno število zaposlenih v kmetijstvu
dosega 60%.
Večina nosilcev kmetijskih gospodarstev ima
le znanje, pridobljeno z izkušnjami. Na gospodarstvih z manj kot 10 ha KZU, ima
9 nosilk od 10 samo praktične izkušnje in nobene kmetijske izobrazbe, medtem ko
imajo gospodarji kmetij z 10 ali več ha KZU, višji nivo izobrazbe. Na splošno
pa je izobrazbena raven nizka. Ženske z univerzitetno ali višjo izobrazbo
predstavljajo 10% žensk, ki gospodarijo na večjih kmetijah in le 3% v primeru
manjših kmetij.
Starost nosilcev kmetijskih gospodarstev je
relativno visoka. Starejših od 65 let je 32 nosilcev od 100 (28 pri moških in
43 pri ženskah). Delež mlajših gospodarjev (pod 35 let) je le 5,2% (6% za moške
in 4% za ženske).
Določene možnosti za ženske izhajajo tudi iz
PRP. Že od samega začetka so predstavnice različnih organizacij aktivno
sodelovale v delovni skupini za pripravo programa. PRP pa ponuja tudi
priložnost pridobitve dodatnega zaslužka na kmetiji. V ukrepe se lahko
vključijo vsi upravičenci, ženske in moški, pri čemer so nekatera področja še
posebej naklonjena ženskam: npr., ponudba sonaravno pridelanih proizvodov in
živil.
Tudi izobraževalni programi omogočajo ženskam
pridobiti nova znanja, ki jih lahko uporabijo pri delu na kmetiji in v okviru
dopolnilnih dejavnosti, ki predstavljajo dodaten vir dohodka na kmetiji. Ukrepi
PRP naj bi tudi v bodoče prispevali k zagotavljanju enakih zaposlitvenih
možnosti za ženske in moške in ohranjali poseljenost podeželskih območij.
Celoten PRP tako zagotavlja enake možnosti
vsem, tako moškim kot tudi ženskam in diskriminatorno ne razlikuje upravičencev
glede vere, političnega prepričanja oz. spolne usmerjenosti. Vsi ukrepi PRP so
dostopni vsem zainteresiranim, ki izpolnjujejo pogoje za posamezne ukrepe.
Kakršnokoli diskriminatorno ravnanje bo podvrženo zakonski odgovornosti.
6.1.7
Drugi relevantni okoljski ukrepi
PRP upošteva tudi vse ostale relevantne
obveznosti ES in nacionalne obveznosti s področja okolja in sonaravnega
razvoja, h kateremu so usmerjene glavne prednostne naloge programa. Strategija
ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, NPVO in Operativni program za
varstvo voda že vključujejo nekatere vsebine iz PRP in z načrtovanimi
aktivnostmi podpirajo cilje programa.
6.2
Opis in učinki ostalih ukrepov
Izven PRP ni drugih ukrepov.
6.3 Območja,
podvržena specifičnim teritorialnim ukrepom
OMD so opisana v poglavju 9.3.1.
6.4 Časovni razpored in izvedba
PRP za Slovenijo 2004-2006 bo izveden v
programskem obdobju, ki se začne 01.01.2004 in konča 31.12.2006. Sredstva za
podpore bodo na voljo od začetka leta 2004 oz. od dne predložitve PRP v
potrditev Evropski Komisiji. Financiranje ukrepov PRP bo potekalo skladno z
določili Pristopne pogodbe.
Kot začetni datum upravičenosti do podpor se
šteje 26. februar 2004, ko je Evropska komisija tudi formalno potrdila prejem
PRP.
7. OCENA PRIČAKOVANIH EKONOMSKIH, OKOLJSKIH IN SOCIALNIH
VPLIVOV
7.1 Podatki o
ocenjevalcu
Predhodno
vrednotenje PRP je izdelalo neodvisno podjetje OIKOS, svetovanje za
razvoj, d.o.o., Jarška cesta 30, 1230 Domžale, ki je bilo izbrano na podlagi
javnega razpisa. Celotna ocena je podana v Prilogi 3.
Temeljna področja delovanja podjetja so:
•
regionalni razvoj:
-
priprava regionalnih razvojnih programov,
-
vrednotenje regionalnih razvojnih programov in drugih programskih
dokumentov,
-
svetovanje vladnim uradom pri pripravi programov EU (Phare,
Interreg),
-
svetovanje končnim upravičencem in končnim prejemnikom pri
prijavah projektov za nacionalna sredstva in sredstva EU,
-
priprava regionalnih razvojnih projektov za prijavo na Strukturne
sklade in Interreg,
-
krepitev institucij,
-
izobraževanje;
•
razvoj podeželja:
-
priprava programov CRPOV za lokalne skupnosti in občine,
-
priprava regionalnih programov razvoja podeželja,
-
priprava strategij razvoja kmetijstva,
-
priprava strategij razvoja turizma,
-
izvedba projektov, povezanih z razvojem podeželja,
-
izobraževanje,
-
svetovanje občinam in strokovnim organizacijam, ki delujejo na
področju razvoja podeželja;
•
varstvo okolja:
-
poročila o vplivih na okolje,
-
lokalni programi varstva okolja,
-
strateške presoje vplivov na okolje,
-
svetovanje industriji (okoljska učinkovitost, okoljski pregledi),
-
priprava registrov onesnaževalcev,
-
programi varstva pitne vode,
-
programi za rastlinske čistilne naprave (umetne akumulacije),
-
okoljske smernice za prostorsko planiranje,
-
krepitev institucij;
•
varstvo narave:
-
programi upravljanja za zavarovana območja,
-
vrednotenje parkov (PAN-Parks),
-
svetovanje lokalnim skupnostim, regionalnim organizacijam in
ministrstvom na področju ustanavljanja zavarovanih območij, coniranja,
kartiranja habitatov.
Podjetje izvaja
številne projekte s področja varovanja okolja, regionalnega razvoja in razvoja
podeželja, varovanja narave, upravljanja z odpadki in infrastrukturo za
slovenske in tuje partnerje ter pripravlja ocene in preglede vplivov na okolje.
Poleg tega je podjetje pripravilo strokovne podlage za okoljski monitoring,
ekspertni sistem za oceno tveganja za odlagališča odpadkov, uvedbo GIS,
programsko opremo za vodenje podatkovne baze smetišč, gnojišč in kamnolomov ter
organiziralo in izvajalo okoljske izobraževalne programe.
Preglednica 20: Osnovni podatki o ocenjevalcu
Ime
|
Oikos,
svetovanje za razvoj, d.o.o.
|
Leto
ustanovitve
|
1989
|
Registracija
|
Okrožno
sodišče v Ljubljani, vložek 1/03782/00
|
Davčna
številka
|
23512580
|
Številka
transakcijskega računa
|
18300-0015045736
|
Sedež
|
Jarška
cesta 30, Jarše pri Domžalah, 1230 Domžale
|
Direktor
|
Črtomir
Praprotnik
|
Telefon
|
01
721 4807, 722 6400
|
Faks
|
01
721 4807
|
E-pošta
|
info@oikos.si
|
Domača
stran
|
www.oikos.si
|
Število
zaposlenih
|
13
|
Lastništvo
|
Zasebno
|
Registracija
znamke
|
Urad Republike Slovenije za
intelektualno lastnino, Številka znamke: 9671608 in Mednarodna registracija
znamke po Madridskem protokolu v državah: Albanija, Avstrija, Bosna in
Hercegovina, Bolgarija, Benelux, Češka Republika, Nemčija, Hrvaška,
Madžarska, Italija, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Jugoslavija pod
številko: 673859
|
7.2 Pričakovani
ekonomski, okoljski in socialni vplivi
Slovenija je PRP pripravila v skladu s tremi
osnovni usmeritvami ES: (1) konkurenčnost, (2) sonaravnost in (3)
multifunkcionalnost. Čeprav ima kmetijska pridelava vse manjšo vlogo v
slovenskem BDP, pa pomen kmetijstva narašča zaradi njegovega multifunkcionalnega
značaja, ki se odraža v pozitivni socialni, ekonomski in okoljski vlogi
kmetijstva na podeželju. (glej tudi poglavje 6.1.4 Pričakovani učinki).
Ukrepi PRP bodo pomembno prispevali k
okoljskim, ekonomskim in socialnim koristim podeželskih območij. Pri predhodni
oceni bi bilo potrebno upoštevati tudi povezanost PRP z drugimi razvojnimi
programi (npr. EPD) in okoljskimi operativnimi programi. Ocena učinkov ukrepov
PRP je prikazana v preglednici 21.
Preglednica 21: Ekonomski, okoljski in socialni učinki
ukrepov PRP
Ukrepi
|
Ekonomski
|
Okoljski
|
Socialnii
|
OMD
|
+++
|
++
|
+++
|
Kmetijsko okoljski ukrepi
|
++
|
+++
|
+
|
Zgodnje
upokojevanje
|
++
|
0
|
+++
|
Podpora
izvajanju EU standardov na KMG
|
++
|
+++
|
0
|
Tehnična
pomoč
|
0
|
0
|
++
|
Velik: +++
|
Srednji: ++
|
Majhen: +
|
Ni učinka: 0
|
|
|
|
|
|
|
7.2.1 Območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko
dejavnost
Izravnalna plačila v veliki meri prispevajo k
pridobivanju dohodku kmetov na teh specifičnih območjih. V povezavi z osnovnimi
načeli dobre kmetijske prakse, ta ukrep prispeva tudi k varovanju kmetijskih
zemljišč in se zato odraža tudi v okoljski funkciji OMD, ima pa tudi pozitiven
socialni vpliv na ohranjenost poseljenosti na območjih z nizko gostoto
prebivalstva.
7.2.2 Kmetijsko okoljski ukrepi
Kmetijsko okoljski ukrepi nedvomno pozitivno
vplivajo na okolje, tako z zmanjševanjem negativnih učinkov kmetijstva na
okolje kot tudi z vzdrževanjem obstoječega stanja. Njihov namen je dolgoročno
izboljšanje naravnih virov v Sloveniji. Kmetijsko okoljska plačila so namenjena
delnemu kritju stroškov dodatnega dela zaradi izpolnjevanja posebnih zahtev pri
posameznem ukrepu. Ukrepi pozitivno vplivajo tudi na dvig izobrazbene ravni in
usposobljenost za izvajanje sonaravnih načinov kmetovanja.
7.2.3 Zgodnje upokojevanje
Zgodnje upokojevanje v največji meri vpliva
na izboljšanje starostne strukture na kmetijah. Z rento, ki se izplača
prenosnikom, se hkrati izboljša tudi ekonomski položaj kmetijskih gospodarstev,
ki so vključena v ta ukrep.
7.2.4 Podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih
gospodarstvih
V odvisnosti od vrste standarda, ki se
izvaja, ima ukrep predvsem pozitiven vpliv na okolje, prispeva pa tudi k
izboljšanju ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki so se odločila za
izvajanje zahtevnih in dražjih EU standardov.
7.2.5 Tehnična pomoč
Vsi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi,
izvajanju in monitoringu PRP, lahko koristijo sredstva za tehnično pomoč,
predvsem preko aktivnosti za povečanje ozaveščenosti, izboljšanja znanja in
raziskovalnega dela.
8. OKVIRNA SKUPNA FINANČNA PREGLEDNICA
Preglednica 22: Okvirna skupna finančna preglednica
|
2004
|
2005
|
2006
|
Skupaj
|
Javni izdatki
|
Prispevek ES
|
Prispevek zasebnega sektorja
|
Javni izdatki
|
Prispevek ES
|
Prispevek zasebnega sektorja
|
Javni izdatki
|
Prispevek ES
|
Prispevek zasebnega sektorja
|
Javni izdatki
|
Prispevek ES
|
Prispevek zasebnega sektorja
|
Prednostna naloga 1: Sonaraven razvoj kmetijstva in podeželja
|
OMD
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(€)
|
42.000.000
|
33.600.000
|
0
|
47.300.000
|
37.800.000
|
0
|
35.291.561
|
28.173.175
|
0
|
124.591.561
|
99.573.175
|
0
|
Kmetijsko okoljski ukrepi
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(€)
|
34.230.050
|
27.322.521
|
0
|
36.589.035
|
29.191.352
|
0
|
53.804.817
|
43.059.328
|
0
|
124.623.902
|
99.573.201
|
0
|
Skupaj Prednostna naloga 1
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(€)
|
76.230.050
|
60.922.521
|
0
|
83.889.035
|
66.991.352
|
0
|
89.096.378
|
71.232.503
|
0
|
249.215.463
|
199.146.376
|
0
|
Prednostna naloga 2: Ekonomsko in socialno prestrukturiranje
kmetijstva
|
Zgodnje upokojevanje
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(€)
|
1.800.000
|
1.400.000
|
0
|
2.800.000
|
2.200.000
|
0
|
2.628.280
|
2.041.657
|
0
|
7.228.280
|
5.641.657
|
0
|
|