Program priprave državnega lokacijskega načrta za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku hitre ceste Razdrto-Vipava

Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet

PROGRAM PRIPRAVE

državnega lokacijskega načrta za obojestranski bencinski servis Vipava na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

V študiji spremljajočih objektov ob avtocestah v Republiki Sloveniji, ki jo je februarja 1996, in s kasnejšimi dopolnitvami, izdelal RC Planiranje, d.o.o., Celje, je na območju Vipave predviden obojestranski spremljajoči objekt, bencinski servis (tipa – 2), potrebo po njem pa je naknadno potrdila še študija Preveritev možnosti odstavljanja tovornih vozil v primeru burje na Primorskem kraku avtoceste, ki jo je junija 1998 izdelal RC Planiranje, d.o.o., Celje.

V septembru 1999 je bila sprejeta uredba o lokacijskem načrtu za primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava (Uradni list RS, št. 71/99 in 110/02 – ZUreP-1), ki obravnava odsek hitre ceste od km 1,073 do km 15,701 ter pokriva odseka Rebernice in Vipava–Podnanos, ki sta vključena v nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Predmet priprave lokacijskega načrta je bil tudi obojestranski bencinski servis v območju priključka Vipava, vendar je bil zaradi neusklajenosti tik pred sprejetjem tega lokacijskega načrta izvzet iz lokacijskega načrta.

Minister za promet je z dopisom z dne 12. 3. 2003, št. 2644-2/2003/2-0403 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta, in sicer za spremembe in dopolnitve uredbe o lokacijskem načrtu za Primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava. Državni lokacijski načrt naj vključuje obojestranski bencinski servis Vipava.

Pobuda je dokumentirana z elaboratom “Primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste H4, Razdrto–Meja Italija, odsek: Razdrto–Selo, pododsek: Razdrto–Vipava, Etapa 2–2, objekt: Obojestranske oskrbne postaje Vipava“, ki ga je februarja 2002 izdelal Proniz d.o.o. Ljubljana, in je utemeljena v:

-        prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-        prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-        spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA-A).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za obojestranski bencinski servis Vipava (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) je prostorska ureditev državnega pomena – obojestranski bencinski servis v neposredni bližini priključka Vipava, ki obsega:

-        pokrito ploščad s črpalkami za gorivo, s tremi točilnimi otoki;

-        samopostrežno prodajalno s specifično ponudbo v okviru bencinskega servisa;

-        avtomobilsko pralnico;

-        prostore osebja bencinskega servisa (garderobe, umivalnice, stranišče);

-        posredovanje turističnih informacij;

-        bife – okrepčevalnica;

-        sanitarije;

-        prostore osebja bifeja;

-        skladiščne prostore;

-        prostor za počitek in rekreacijo;

-        turistično informativno tablo;

-        samostojno stranišče;

-        ločen dovoz za servisne dejavnosti in dostop gostov oziroma uporabnikov;

-        parkirne površine, ki naj bi zadoščale za približno 20 do 25 parkirnih mest za osebna vozila, 5 parkirnih mest za avtodome in manjša tovorna vozila, kombije, 10 do 13 parkirišč za tovorna vozila in dodatno površino, za izločanje tovornih vozil ob neugodnih vremenskih razmerah.

Celotno območje urejanja leži v Občini Vipava.

Lokacije obojestranskega bencinskega servisa so bile proučevane že v fazi priprave in izdelave lokacijskega načrta za hitro cesto Razdrto–Vipava, sprejetega z uredbo o lokacijskem načrtu za hitro cesto Razdrto–Vipava (Uradni list RS, št. 71/99 in 110/02 – ZUreP-1), in so bile vključene v sam postopek priprave tega lokacijskega načrta.

V razgrnjenem osnutku lokacijskega načrta leta 1996 je bil predviden obojestranski bencinski servis v neposredni bližini obrtne cone Vipava.

V fazi priprave stališč do pripomb je bila trasa hitre ceste v območju Mlak prestavljena nad tankovske garaže, s tem se je vzporedno prestavil tudi obojestranski bencinski servis.

Glede na to, da je bencinski servis posegal v naravno strugo Gacke ter v obstoječe mokrišče na Mlakah, se je v letu 1998 izdelala študija, kjer se je primerjalo enostransko počivališče (bencinski servis) vzhodno od tankovskih garaž in dvostransko počivališče. Lokacije so posegale v območje mokrišča Mlake, zato je bilo sprejeto stališče, da je potrebno obojestranski bencinski servis umakniti izven varovanega območja Mlak.

Leta 1998 so se izdelale še dodatne preveritve obojestranskega bencinskega servisa v sklopu priključka, vendar so se rešitve z vidika prometne varnosti izkazale za neprimerne.

Pri pripravi predloga lokacijskega načrta za hitro cesto Razdrto–Vipava je bil, zaradi neusklajenosti, obojestranski bencinski servis izločen iz lokacijskega načrta.

Po že sprejeti uredbi o lokacijskem načrtu za hitro cesto Razdrto–Vipava (Uradni list RS, št. 71/99 in 110/02 – ZUreP-1), se je v letu 2002 izdelala Idejna preveritev možnih lokacij za obojestranski bencinski servis Vipava, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so možnosti umestitve bencinskega servisa prostorsko omejene.

Lokacijo v longitudinalni smeri pogojuje potek trase hitre ceste, v pobočju Nanosa jo zaradi geomorfoloških značilnosti terena ni možno umestiti, v dolinskem pa so možnosti lociranja omejene z obsežnim varovanim območjem biotopa Mlake, kakor tudi zaradi zahtev po čim manjšem poseganju v kmetijska zemljišča I. kategorije.

V predmetnem elaboratu sta obdelani in primerjani dve možni varianti lokacij, in sicer:

-        bencinski servis Mlake – jug in Mlake – sever,

-        bencinski servis Zemono – jug in Mlake – sever.

Iz analize in grobe primerjave s prostorskega, krajinskega, okoljskega, prometno-ekonomskega vidika v zaključku elaborata izhaja, da je primernejša lokacija obojestranskega bencinskega servisa po varianti Mlake – sever in Mlake – jug.

Predlagana lokacija je bila podana tudi kot gradivo k pobudi ministra za promet za izdelavo državnega lokacijskega načrta za predmetni obojestranski bencinski servis.

Dne 3. 7. 2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje skladno z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja, in sicer dne 27. 6. 2003 v časopisu Primorske novice in na radiu Nova od 27. 6. do 2. 7. 2003.

Osebno so bili vabljeni nosilci urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave. Predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti so bili vabljeni preko sredstev javnega obveščanja.

Na prostorski konferenci so bila posredovana naslednja priporočila oziroma usmeritve, ki bodo v postopku priprave državnega lokacijskega načrta proučena in smiselno upoštevana:

-        da se zagotovi dostop do vseh parcel, ki bodo tangirane z izgradnjo bencinskega servisa na severni in južni strani;

-        da državni lokacijski načrt ne omejuje izgradnjo obrtne cone med Gacko in bencinskim servisom na severni strani, med hitro cesto in glavno cesto GI-12 na južni strani bencinskega servisa ter južno od tankovskih garaž med hitro cesto in glavno cesto GI-12 v smeri proti Podnanosu;

-        da se omogoči možnost priključevanja predvidenih obrtnih con ter že obstoječe obrtne cone – tankovske garaže na komunalno infrastrukturo;

-        da se omogoči postavitev informacijskega panoja za območje Občine Vipava na bencinskem servisu;

-        da se primerno uredi zunanja ureditev po končani gradnji;

-        da se zaščiti in prestavi telefonski koaksialni magistralni kabel in krajevni kabel na obravnavanem območju in priključi oba bencinska servisa na omrežje in kasneje tudi obrtne cone.

Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:

-        strokovnih podlag iz IV. točke tega programa priprave,

-        državni lokacijski načrt, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom ZUreP-1.

III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:

1.      Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Ljubljana, Parmova 33;

2.      Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 21;

3.      Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 25;

4.      Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino, Ljubljana, Plečnikov trg 2;

5.      Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Tržaška 19, Ljubljana;

6.      Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja, Ljubljana, Dunajska 48;

7.      Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje upravljanja z vodami, Ljubljana, Dunajska 48;

8.      Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave, Ljubljana, Dunajska 48;

9.      Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana, Dunajska 56–58;

10.   Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, Zeljarska 1;

11.   Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 9;

12.   Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana, Večna pot 2;

13.   ELES Elektro-Slovenija d.o.o, Ljubljana, Hajdrihova 2;

14.   Elektro Primorska, PE Gorica, Erjavčeva ulica 22, Nova Gorica;

15.   Telekom Slovenije, Ljubljana, Cigaletova 15;

16.   Geoplin d.o.o. Ljubljana, Cesta Ljubljanske brigade 11, Ljubljana;

17.   Občina Vipava, Glavni trg 15, Vipava;

18.   Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina, Goriška 23 b, Ajdovščina;

19.   Kraški vodovod Sežana, Bazoviška cesta 6, Sežana;

20.   druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.

Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPP).

Investitorja načrtovanih prostorskih ureditev sta Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d., Ulica XIV. Divizije 4, 3000 Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS d.d.) in Petrol d.d. Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1000 Ljubljana.

Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS d.d.

Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, ki jih določajo členi ZUreP-1, in ga DARS d.d. izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. DARS d.d. mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOP UPP. MOP UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.

IV. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:

-        Študijo spremljajočih objektov ob avtocestah v RS (RC– Planiranje, d.o.o., Celje, februar 1996 z dopolnitvami);

-        Preveritev možnosti odstavljanja tovornih vozil v primeru burje na Primorskem kraku avtoceste (RC – Planiranje, d.o.o., Celje, št. 92/97-98, junij 1998);

-        IP – varianta tankovske garaže (Proniz, d.o.o., št. C-52/95-1/IBT, oktober 1997);

-        Idejno rešitev počivališča Vipava in AC baze na Mlakah (LUZ, d.d., št. naloge 4392, april 1998);

-        Idejno rešitev priključka Vipava (Proniz, d.o.o., št. C-52/95-LN/PRVP, oktober 1998);

-        IP, (Proniz d.o.o., št. C-52/95-LN/99, december 1998);

-        Poročilo o vplivu burje na odseku hitre ceste Razdrto– Vipava, A.c.i., december 1998;

-        Lokacijski načrt, Primorski krak avtoceste na odseku hitre ceste Razdrto–Vipava, september 1999 (LUZ, d.d. Ljubljana, št. 4392, maj 1999);

-        Idejno preveritev možnih lokacij za obojestranski BS Vipava (Proniz, št. C-119/01, februar 2002);

-        Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (Proniz, d.o.o., št. C-52/95-ET2-2, marec 2003);

-        PGD za odsek HC Razdrto–Vipava (Proniz, d.o.o. C-52/95 ET2-3, april 2003);

-        Opis izdelanih preveritev možnih lokacij za obojestranski bencinski servis “Vipava“ z utemeljitvijo predlagane lokacije (DDC d.o.o., maj 2003);

-        Strokovne podlage izdelane v okviru priprave LN za HC na odseku Razdrto–Vipava.

Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:

1.      Geodetsko topografski načrt v M 1:1000;

2.      Zemljiško-katastrski načrt območja državnega lokacijskega načrta, izdelan v M 1:1000 oziroma v M 1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS;

3.      Celostno idejno rešitev obojestranskega bencinskega servisa, objektov in drugih ureditev, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;

4.      Tehnične idejne rešitve obojestranskega bencinskega servisa ceste, objektov in drugih ureditev izdelane kot posamezni načrti v skladu s pravilnikom, ki ureja podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije v M 1:1000, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom;

5.      Strokovne podlage, izdelane v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:

a)    geološko in geotehnično poročilo;

b)    idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev;

c)    idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih prostorskih ureditev;

d)    strokovne podlage glede načina reševanja deponiranja viškov materiala in odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij;

e)    rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:

-     ukrepe za preprečitev in sanacijo prekomernega hrupa virov in imisijskih obremenitev varovanih območij,

-     vodnogospodarske ureditve s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov in površinskih voda ter ureditve strug površinskih voda, s prikazom sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda,

-     ukrepe za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,

-     ukrepe za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,

-     ukrepe za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,

f)     ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja;

6.      Poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem evropskih standardov (Council Directive 97/11/EC of March 1997 amending Directive 85/337/EEC on the effects of certain public and private projects on the environment, Official jurnal. NO.L073,14/03/1997 P0005);

7.      Morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora; po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.

V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOP UPP.

V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave zagotovi izdelavo naravovarstvenih smernic v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOP UPP.

V. Roki za pripravo državnega lokacijskega načrta

Pridobitev smernic za načrtovanje

DARS d.d. zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom).

MOP UPP pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa.

Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.

Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve po prejemu vseh smernic.

MOP UPP in DARS d.d. potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.

Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta

DARS d.d. zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz IV. točke tega programa po potrditvi usmeritev.

Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh strokovnih podlag.

DARS d.d. preda predlog državnega lokacijskega načrta MOP UPP.

MOP UPP pridobi recenzijsko mnenje s strani strokovnjakov s področja prostorskega in prometnega načrtovanja, varstva okolja in finančnega področja k predlogu državnega lokacijskega načrta in ga preda DARS d.d.

Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja s strani DARS d.d.

MOP UPP pred objavo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.

MOP UPP v sodelovanju z Ministrstvom za promet in DARS d.d. seznani Občino Vipava s predlogom državnega lokacijskega načrta.

Javna razgrnitev in javne obravnave

Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter na Občini Vipava.

Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.

MOP UPP v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.

MOP UPP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave najmanj z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.

MOP UPP v sodelovanju z Občino Vipava v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.

MOP UPP v sodelovanju z ministrstvom za promet, DARS d.d. in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.

Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.

MOP UPP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.

Minister za okolje, prostor in energijo po predhodnem mnenju ministra za promet s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občino Vipava.

Izdelava dopolnjenega državnega lokacijskega načrta

DARS d.d. zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.

Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.

DARS d.d. zagotovi gradivo (dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta oziroma njegov izvleček) za pridobitev mnenj.

MOP UPP pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.

Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.

MOP UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.

MOP UPP posreduje DARS d.d. mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje z namenom, da izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.

Sprejem državnega lokacijskega načrta

Minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.

Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

VI. Obveznosti financiranja priprave državnega lokacijskega načrta

DARS d.d. zagotovi vsa sredstva za izvedbo javnega razpisa in vsa potrebna sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz drugega odstavka poglavja IV. ter državnega lokacijskega načrta.

MOP UPP zagotovi vsa sredstva za recenzije državnega lokacijskega načrta.

VII. Objava programa priprave

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 352-21-2/2003

Ljubljana, dne 4. julija 2003.

EVA 2003-2511-0102

mag. Janez Kopač l. r.

Minister

za okolje, prostor in energijo

                                                                                                                    Soglašam!

Jakob Presečnik l. r.

Minister

za promet