Program priprave državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj na območju Občine Hajdina

Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet

PROGRAM PRIPRAVE

državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina – Ptuj na območju Občine Hajdina

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Odsek G1 – 2 Hajdina – Ptuj je del bodočega cestnega omrežja na območju občin Hajdine in Ptuja, kjer je križišče bodoče AC Fram (Slivnica) – Ptuj (Draženci) – Gruškovje in G1-2 (HC) Slovenska Bistrica – Hajdina – Ormož. Izgradnja odseka G1-2 Hajdina – Ptuj prav tako predstavlja navezavo mesta Ptuj na novozgrajene prometnice in s tem bistveno razbremenitev obstoječega mestnega prometnega omrežja. Odsek se prične s priključkom na obstoječi G1-9 Ptuj – Gruškovje v Dražencih. V delu med Draženci in Turniščem predstavlja del bodoče G1-2 (HC) Ptuj – Ormož. Obseg državnega lokacijskega načrta na območju občine Hajdina obsega priključek Draženci na obstoječo cesto G1-9 Hajdina – Gruškovje, del bodoče cestne povezave G1-2 (HC) Hajdina – Ptuj v dolžini približno 500 m ter del izvennivojskega prečkanja Zagrebške ceste.

Minister za promet je z dopisom št. 2644-5/2003/3-0403 z dne 16. junija 2003 podal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina – Ptuj na območju Občine Hajdina. Pobuda je dokumentirana z grafično prilogo »G1-2 (HC) Hajdina – Ptuj na območju Občine Hajdina, situacija M 1:5000, PNG d.o.o. Ljubljana, junij 2003« in je utemeljena v:

-        uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);

-        prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);

-        prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/9 in 4/03);

-        spremembah in dopolnitvah nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 41/98);

-        odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 45/03).

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina – Ptuj na območju Občine Hajdina (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo ceste G1-2 v dolžini približno 500 m, vključno s priključkom na obstoječo cesto G-9 ter izgradnja dela izvennivojskega prečkanja Zagrebške ceste.

Dne 16. 7. 2003 je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje skladno z 28. členom zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja, in sicer dne 10. 7. 2003 v časopisu Štajerski tednik in na radiu Tednik od 10. 7. do 14. 7. 2003.

Osebno so bili vabljeni nosilci urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave. Predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti so bili vabljeni preko sredstev javnega obveščanja.

Priporočila in usmeritve so na prostorski konferenci podali Občina Hajdina, Telekom Slovenije, Ljubljana; Elektro Maribor d.d., Direkcija RS za ceste in Elektro – Slovenija d.o.o., Ljubljana. Iz njih izhajajoče zahteve so že vključene v točki IV. tega programa priprave.

Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:

-        strokovnih podlag iz IV. točke tega programa priprave,

-        državni lokacijski načrt, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom ZUreP-1.

III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:

1.      Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;

2.      Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

3.      Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve;

4.      Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine;

5.      Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;

6.      Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

7.      Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje gospodarjenja z vodami;

8.      Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja;

9.      Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave;

10.   Zavod RS za varstvo narave;

11.   Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje energetike;

12.   Ministrstvo za notranje zadeve;

13.   Zavod za ribištvo;

14.   Zavod za gozdove;

15.   Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana;

16.   Geoplin d.o.o., Ljubljana;

17.   Elektro Maribor, Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.;

18.   Telekom Slovenije, Ljubljana;

19.   Občina Hajdina;

20.   Komunalno podjetje Ptuj;

21.   druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.

Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPP).

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Celje ulica XIV divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS).

Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS.

Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena ZUreP-1 in ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. DARS mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOP UPP. MOP UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.

IV. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:

-        programsko zasnovo za navezovalne in priključne ceste mesta Ptuj (Ptuj, november 2001);

-        dokumentacijo, ki jo je za to področje za potrebe AC Fram – Hajdina izdelal BPI (študije BPI, označene z 192, od A do P, od leta 1998 do leta 2003);

-        študijo variant G1-2 Ptuj – Ormož, Dolenjska projektiva, št. 21/99, junij 1999;

-        prometno študijo, PNZ, 2001;

-        strokovne podlage izdelane v okviru priprave državnega lokacijskega načrta za AC Fram – Hajdina;

-        primerjava variant za AC Fram Hajdina in lokacijski načrt za obravnavani odsek.

Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:

1.      geodetsko topografski načrt v M 1:1000;

2.      zemljiško-katastrski načrt območja državnega lokacijskega načrta, izdelan v M 1:1000 oziroma v M 1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS;

3.      celostna idejna rešitev ceste, izvennivojskega križanja in drugih ureditev, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;

4.      tehnične idejne rešitve ceste, izvennivojskega križanja in drugih ureditev izdelane v M 1:1000 kot posamezni načrti v skladu s predpisi, ki urejajo podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom;

5.      strokovne podlage, izdelane v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:

a)    geološko in geotehnično poročilo,

b)    idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev in omogočajo izgradnjo infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje naselja,

c)    idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih prostorskih ureditev,

d)    strokovne podlage glede načina reševanja deponiranja viškov materiala in odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij,

e)    rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:

-  ukrepi za preprečitev in sanacijo prekomernega hrupa virov in imisijskih obremenitev varovanih območij,

-  vodnogospodarske ureditve s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov in površinskih voda ter ureditve strug površinskih voda in hudournikov; s prikazom sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda,

-  ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,

-  ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,

-  ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,

-  ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja;

6.      poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem evropskih standardov;

7.      morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora; po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.

V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOP UPP.

V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave zagotovi izdelavo naravovarstvenih smernic v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOP UPP.

V. Roki za pripravo državnega lokacijskega načrta

Pridobitev smernic za načrtovanje

DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom) v 5 dneh po sprejemu tega programa priprave.

MOP UPP pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.

Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge.

Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh po prejemu vseh smernic.

MOP UPP in DARS potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 10 dneh po prejemu.

Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta

DARS zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz IV. točke tega programa v 15 dneh po potrditvi usmeritev.

Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po prevzemu vseh strokovnih podlag.

DARS preda predlog državnega lokacijskega načrta MOP UPP.

MOP UPP zagotovi strokovni pregled osnutka lokacijskega načrta.

Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po posredovanju pripomb s strani MOP UPP.

MOP UPP pred objavo javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.

MOP UPP v sodelovanju z DARS seznani Občino Hajdina z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.

Javna razgrnitev in javne obravnave

Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter na Občini Hajdina.

Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.

MOP UPP v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.

MOP UPP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave najmanj z objavo v Uradnem listu RS ter v enem nacionalnem in enem lokalnem mediju.

MOP UPP v sodelovanju z Občino Hajdina v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.

MOP UPP v sodelovanju z DARS, pobudnikom in izdelovalcem prouči pripombe in predloge.

Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.

MOP UPP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.

Minister za okolje, prostor in energijo po predhodnem mnenju ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občino Hajdina.

Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta

DARS zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.

Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.

DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.

MOP UPP pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.

Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.

MOP UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministra za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.

MOP UPP posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra za promet DARS.

Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta v 15 dneh po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka.

Sprejem državnega lokacijskega načrta

Minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.

Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

VI. Obveznosti financiranja priprave državnega lokacijskega načrta

DARS zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.

MOP UPP zagotovi sredstva za recenzije državnega lokacijskega načrta.

VII. Objava programa priprave

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 352-21-5/2003

Ljubljana, dne 7. avgusta 2003.

EVA 2003-2511-0121

mag. Janez Kopač l. r.

Minister za okolje, prostor in energijo

Soglašam!

Jakob Presečnik l. r.

Minister za promet

Priloga 1: G1-2 (HC) Hajdina – Ptuj Situacija M 1:5000