Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Programa priprave državnega
lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica–Draženci
obsega:
-
Program priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku
Fram–Ptuj (Uradni list RS, št. 6/04 z dne 23. 1. 2004),
-
Spremembe programa priprave državnega
lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Fram–Ptuj (Uradni list RS, št. 67/05
z dne 15. 7. 2005).
PROGRAM PRIPRAVE
državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku Slivnica–Draženci
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo
državnega lokacijskega načrta
Avtocesta A4 Fram–Hajdina–Gruškovje (hrvaška meja),
predstavlja skupaj s krakom avtoceste A1 Šentilj–Maribor–Fram bivšo tako
imenovano Pyhrnsko avtocesto, ki povezuje srednjo Evropo preko Slovenije s
Hrvaško in se preko Srbije navezuje z enim krakom na Solun, z drugim pa preko
Bolgarije na Bospor.
Odsek avtoceste Slivnica–Draženci predstavlja del avtocestne
mreže Slovenije v smeri Maribor–Ptuj. Z izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica–Draženci
se bo učinkovito povezal del severovzhodne Slovenije na avtocestno omrežje, z
izgradnjo avtocestnega odseka Ptuj–Gruškovje in glavne ceste Hajdina–Ptuj–Ormož
pa tudi del Prlekije in Haloz in preko njih s sosednjo Hrvaško.
Dolžina odseka avtoceste je približno 19,50 km. Odsek
prevzema funkcijo sedanje E 59 po evropski kategorizaciji (Phyrnska smer)
oziroma glavne ceste I. reda po uredbi o kategorizaciji državnih cest (Uradni
list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00, 79/00, 62/01, 82/01, 52/02, 95/02,
18/03, 65/03 in 119/03).
Na zahodu se odsek navezuje na avtocestni odsek
Slivnica–Pesnica, na vzhodu pa na avtocestni odsek Ptuj–Gruškovje (slovensko
hrvaška meja) in na odsek ceste G1-2 (HC) Hajdina–Ptuj–Ormož.
Odsek avtoceste se načrtuje kot avtomobilska cesta z dvema
voznima pasovoma in enim odstavnim pasom v vsaki smeri.
Priprava lokacijskega načrta se je začela na podlagi predloga
ministra za promet in zveze z dne 13. 4. 1995, št. dopisa 347-30/95. Predlog
ministra za promet in zveze je bil dokumentiran z rešitvami v »Primerjalni
študiji variant poteka avtoceste mimo Maribora z navezavo na Phyrnsko avtocesto
proti Lendavi«, ki jo je izdelal BPI d.o.o. Maribor, št. proj. 89, marec 1994,
dopolnitev julij 1994) in je utemeljen v:
-
prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje
od leta 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS,
št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
-
prostorskih sestavinah družbenega plana Republike Slovenije za obdobje
1986–1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št.
72/95, 13/96, 11/99 in 4/03).
Priprava lokacijskega načrta za odsek avtoceste Slivnica–Draženci
se je začela na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90,
18/93, 47/93, 71/93, 44/97 in 9/01 – ZPPreb; v nadaljnjem besedilu: zakon o
urejanju naselij in drugih posegov v prostor) in skladno s programom priprave
lokacijskega načrta za odsek avtoceste Slivnica–Draženci, ki ga je določil
minister za okolje in prostor dne 8. 10. 1998 in se nadaljuje v skladu s
tretjim odstavkom 170. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: zakon o urejanju
prostora). V tretjem odstavku 45. člena zakona o urejanju prostora je določeno,
da se prostorska ureditev, ki je vsebina državnega lokacijskega načrta,
praviloma določi s primerjavo več variantnih rešitev. O izboru rešitve odloči
Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za prostor in ministra, ki je
pobudnik za pripravo državnega lokacijskega načrta.
V sklopu priprave državnega lokacijskega načrta so bile
izdelane naslednje primerjalne študije:
1.
»Proučitev in primerjava izdelanih variant in predlog najustreznejše
variante« (URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št.
naloge 30-160-3/96, junij 1999), ki je medsebojno primerjala variante Marjeta,
Brunšvik in Kidričevo na območju od Frama do Tržca;
2.
»Proučitev izdelanih variant in predlog najustreznejše variante na
območju Dravskega polja« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o.
Maribor, št. naloge 415/00, marec 2001), ki je medsebojno primerjala variante
Fram, Slivnica in Ptujska cesta na območju od vozlišča z avtocestnim odsekom
Fram–Slivnica oziroma Slivnica–Pesnica do Prepolja;
3.
»Primerjalna študija variant poteka avtoceste na območju Hajdine« (URBIS
Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 134/03, avgust
2003, dopolnjeno septembra 2003), ki je medsebojno primerjala variante Marjeta
osnovna marec 2003, Marjeta modificirana, Hajdina in Hajdina 2 na območju od
Prepolja do Dražencev;
4.
»Končno poročilo o primerjavi variant trase avtoceste na odseku Slivnica
– Draženci« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št.
projekta 215/03, november 2003), ki na podlagi sinteze izdelanih gradiv podaja
končen predlagani potek avtoceste od Slivnice do Dražencev.
Na podlagi izdelanih študij, pridobljenih stališč posameznih
ministrstev in lokalnih skupnosti, je kot najustreznejša predlagana varianta,
ki je kombinacija variante Slivnica in Hajdina 2. Vlada Republike Slovenije je
na 51. redni seji dne 11. 12. 2003 odločila, da je najustreznejši potek trase
avtoceste Slivnica–Draženci v delu od vozlišča z avtocesto Slivnica–Pesnica do
Prepolja po varianti Slivnica, v delu od Prepolja do Dražencev pa po varianti
Hajdina 2.
Skladno z določili 19. člena zakona o urejanju naselij
lokacijske načrte praviloma financira oziroma sofinancira pobudnik, kar določa
ta program priprave.
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega
načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto
na odseku Slivnica–Draženci (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt),
ki predstavlja območje od Razcepa Slivnica do Dražencev, so vse prostorske
ureditve, vezane na izgradnjo avtoceste v dolžini približno 19,5 km vključno z
vozliščem na obstoječi odsek avtoceste Pesnica–Slivnica ter izgradnjo vseh
potrebnih priključkov.
Skladno z določili zakona o urejanju prostora pripravljavec
1. prostorske konference ni sklical, ker gre za postopek sprejemanja prostorskega
izvedbenega akta, ki se je začel na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih
posegov v prostor s programom priprave lokacijskega načrta za odsek avtoceste Slivnica–Draženci,
ki ga je dne 8. 10. 1998 določil minister za okolje in prostor. Rezultati
študije so bili skladno z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v
prostor v posameznih fazah predstavljeni lokalnim skupnostim, pridobljena so
bila tudi stališča ministrstev, kar je bilo vse smiselno upoštevano pri izbrani
varianti.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
strokovnih podlag iz IV. točke tega programa priprave,
-
državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43.,
44. in 46. členom zakona o urejanju prostora.
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo
sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred začetkom izdelave
državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k
dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1.
Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije;
2.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami;
3.
Ministrstvo za obrambo, Sektor za obrambne zadeve;
4.
Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino
skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine;
5.
Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste;
6.
Ministrstvo za promet, Urad za železnice;
7.
Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo;
8.
Javna agencija RS za železniški promet
9.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
10.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje gospodarjenja z
vodami;
11.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja;
12.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave;
13.
Zavod RS za varstvo narave;
14.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za energetiko;
15.
Ministrstvo za notranje zadeve;
16.
Zavod za ribištvo;
17.
Zavod za gozdove;
18.
Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana;
19.
Geoplin d.o.o., Ljubljana;
20.
Elektro Maribor, Javno podjetje za distribucijo električne energije
d.d.;
21.
Telekom Slovenije, Ljubljana;
22.
Dravske elektrarne Maribor;
23.
Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj;
24.
Komunalno podjetje Ptuj;
25.
Občina Hoče Slivnica;
26.
Občina Rače Fram;
27.
Občina Starše;
28.
Občina Kidričevo;
29.
Občina Hajdina;
30.
Mestna občina Ptuj;
31.
druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in
organizacije, kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta
izkazalo, da so tangirani.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad RS za prostorsko planiranje,
Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPP).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika
Slovenija, ki jo zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Celje
ulica XIV divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega
načrta je DARS.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati
pogoje iz 156. do 160. člena zakona o urejanju prostora in ga DARS izbere po
predpisih o oddaji javnega naročila. DARS mora v komisijo za izbiro izdelovalca
državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOP UPP. MOP
UPP mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca
državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.
IV. Način pridobitve strokovnih rešitev
Na podlagi analize prostora, pridobljenih predhodnih
usmeritev in analiz je izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdelal
primerjalno študijo, v kateri je proučil variante v skladu s tretjim odstavkom
45. člena zakona o urejanju prostora. Variante so bile proučene, ocenjene in
medsebojno primerjane glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, glede na
prometno-tehnične, okoljevarstvene in ekonomske kriterije ter družbeno
sprejemljivost.
V zaključku primerjalne študije je izdelovalec predlagal in
utemeljil najustreznejšo varianto poteka trase ceste in usmeritve za njeno
optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega
lokacijskega načrta.
V. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove
pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega
načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
-
»Proučitev in primerjava izdelanih variant in predlog najustreznejše
variante« (URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št.
naloge 30-160-3/96, junij 1999);
-
»Proučitev izdelanih variant in predlog najustreznejše variante na
območju Dravskega polja« (URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o.
Maribor, št. naloge 415/00, marec 2001);
-
»Primerjalna študija variant poteka avtoceste na območju Hajdine« (URBIS
Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. naloge 134/03, avgust
2003, dopolnjeno septembra 2003);
-
»Končno poročilo o primerjavi variant trase avtoceste na odseku Slivnica–Draženci«
(URBIS Urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, št. projekta
215/03, november 2003);
-
Spremljajoči objekti ob avtocesti v Republiki Sloveniji (RC –
Planiranje, oktober 1995, vključno z vsemi dopolnitvami študije);
-
Oblikovanje avtocestnega prostora (Zbornik mednarodnega seminarja,
Portorož, december 1994);
-
Cestninski sistemi na avtocestah v Sloveniji (prometno tehnični
inštitut, FGG Ljubljana in Omega consult Ljubljana, maj 1995);
-
Dokumentacijo, ki jo je za to področje za potrebe AC Fram–Hajdina
izdelal BPI (študije BPI, označene z 192, od A do P, od leta 1998 do leta
2003);
-
Prometno študijo, PNZ, 2001;
-
Strokovne podlage izdelane v okviru priprave državnega lokacijskega
načrta za AC Fram–Hajdina;
-
Srednjeročni plan vzdrževanja, varstva, rekonstrukcije graditve
avtomobilskih in magistralnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1986–1990 (Uradni
list SRS, št. 26/88);
-
Ocena vplivov programiranih AC v Sloveniji na vodno okolje
(Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, januar 1994);
-
Zasnova AC omrežja v RS – Usmeritve iz vidika naravne in kulturne
dediščine (Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana, januar
1994);
-
Študija AC vzdrževalnih baz ob AC v RS (RC – planiranje Celje d.o.o.,
april 1997 vključno z vsemi dopolnitvami študije);
-
Novelacija študije cestninskega sistema na AC in HC v RS (FGG PTI,
Ljubljana, junij 2001);
-
Predlog dograjevanja cestninskega sistema v obdobju do leta 2004
(november 2001) vključno s sklepi Vlade RS (november 2001) in sklepi OIO DZRS
(april 2002) sprejetimi na tej podlagi;
-
Študija preveritve cestninskega sistema na avtocesti (naloga v izdelavi,
DARS d.d.);
Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta mora investitor
zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:
1.
geodetsko topografski načrt v M 1:1000;
2.
zemljiško-katastrski načrt območja DLN, izdelan v M 1:1000 oziroma v M
1:2880, potrjen na Geodetski upravi RS;
3.
celostno idejno rešitev avtoceste, priključkov, nadvozov, podvozov in
drugih ureditev, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne,
urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve v
M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
4.
tehnične idejne rešitve avtoceste, priključkov, nadvozov, podvozov in
drugih ureditev izdelane v M 1:1000 kot posamezni načrti v skladu s predpisi,
ki urejajo podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, z ustreznim tehničnim
poročilom in projektantskim predračunom;
5.
strokovne podlage, izdelane v skladu z navodilom, ki ureja vsebino
posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:
a)
geološko in geotehnično poročilo,
b)
idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so
potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev in omogočajo izgradnjo
infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje
naselij,
c)
idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih
objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih
prostorskih ureditev,
d)
strokovne podlage glede načina reševanja deponiranja viškov materiala in
odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za
ureditev deponij,
e)
rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in
zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:
-
ukrepi za preprečitev in sanacijo prekomernega hrupa virov in imisijskih
obremenitev varovanih območij,
-
vodnogospodarske ureditve s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov in
površinskih voda ter ureditve strug površinskih voda in hudournikov; s prikazom
sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda,
-
ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,
-
ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,
-
ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,
-
ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega
stanja;
6.
poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja
metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem
evropskih standardov;
7.
morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev
urejanja prostora; po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času
gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo
za kulturo – Uprava RS za kulturno dediščino zagotovi izdelavo strokovnih
zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo
kulturne dediščine, in jih posreduje MOPE UPP.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za
varstvo narave zagotovi izdelavo naravovarstvenih smernic v skladu z zakonom,
ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOPE UPP.
VI. Roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
Pridobitev smernic za načrtovanje
DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj
situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom) v
5 dneh po sprejemu tega programa priprave.
MOPE UPP pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev
urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po
prejemu vloge.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem
besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter
analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve v 15 dneh
po prejemu vseh smernic.
MOPE UPP in DARS potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske
ureditve v 10 dneh po prejemu.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega
načrta
DARS zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz V. točke
tega programa priprave.
Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
DARS preda predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPP.
MOPE – UPP zagotovi strokovni pregled osnutka lokacijskega
načrta.
Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta v
15 dneh po posredovanju pripomb s strani MOP UPP.
MOPE UPP pred objavo javne razgrnitve predloga državnega
lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na
predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in
uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne
skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
MOPE UPP v sodelovanju z DARS seznani občine Hoče Slivnica,
Rače Fram, Starše, Hajdina, Kidričevo in Ptuj z javno razgrnitvijo predloga
državnega lokacijskega načrta.
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi
javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za
okolje, prostor in energijo ter v občinah Hoče Slivnica, Rače Fram, Starše,
Hajdina, Kidričevo in Ptuj.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
MOPE UPP v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo.
Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOPE UPP obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in
javne obravnave najmanj z objavo v Uradnem listu RS ter v enem nacionalnem in
enem lokalnem mediju.
MOPE UPP v sodelovanju z občinami Hoče Slivnica, Rače Fram,
Starše, Hajdina, Kidričevo in Ptuj v času javne razgrnitve in javne obravnave
evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in
posameznikov.
MOPE UPP v sodelovanju z DARS, pobudnikom in izdelovalcem
prouči pripombe in predloge.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega
upoštevanja.
MOPE UPP s pripombami in predlogi ter predlogom stališč
seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se
predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
Minister za okolje, prostor in energijo po predhodnem mnenju
ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo
seznani občine Hoče Slivnica, Rače Fram, Starše, Hajdina, Kidričevo in Ptuj.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
DARS zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih
podlag v 30 dneh po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega
načrta v 30 dneh po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
MOPE UPP pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega
programa, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega
načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu
vloge.
MOPE UPP pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja
prostorskega načrtovanja ter stališče ministra za promet k dopolnjenemu
predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOPE UPP posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora,
recenzijsko mnenje ter mnenje ministra za promet DARS.
Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega
lokacijskega načrta v 15 dneh po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom
za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta
Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila
prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z
uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VI. Obveznosti financiranja priprave državnega lokacijskega
načrta
DARS zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter
državnega lokacijskega načrta.
MOPE UPP zagotovi sredstva za recenzije državnega
lokacijskega načrta.
Program priprave državnega lokacijskega načrta
za avtocesto na odseku Fram–Ptuj (Uradni list RS, št. 6/04) vsebuje naslednji končni določbi:
»VII. Prenehanje veljavnosti programa priprave
S sprejemom tega programa priprave preneha veljati program
priprave lokacijskega načrta za odsek avtoceste Fram–Ptuj št. 350-04-10/95 z
dne 8. 10. 1998, ki ga je določil minister za okolje in prostor.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Spremembe
programa priprave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku
Fram–Ptuj (Uradni list RS, št. 67/05) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»Te spremembe programa
priprave se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.«.