Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Uredbe o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki obsega:
- Uredbo
o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki (Uradni list RS, št. 111/00 z
dne 1. 12. 2000),
-
Uredbo o dopolnitvi uredbe o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki
(Uradni list RS, št. 37/02 z dne 26. 4. 2002),
-
Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o ureditvi trga z mlekom in
mlečnimi izdelki (Uradni list RS, št. 23/04 z dne 12. 3. 2004).
UREDBA
o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi
izdelki
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. POGLAVJE: Vsebina
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa:
-
ciljno ceno za mleko in intervencijski ceni za maslo in posneto mleko v
prahu;
-
ukrep intervencijskega nakupa masla in posnetega mleka v prahu;
-
ukrep podpor za skladiščenje masla, smetane, posnetega mleka v prahu in
sirov;
-
ukrep pospeševanja prodaje mleka in mlečnih izdelkov;
-
evideco količin mleka in mlečnih izdelkov;
-
mlečno premijo,
-
dodatno plačilo za mleko.
Ta uredba
velja za izdelke, ki se uvrščajo v naslednje tarifne oznake kombinirane
nomenklature carinske tarife:
Tarifna
|
Poimenovanje
|
oznaka
|
|
|
|
0401
|
Mleko in smetana, nekoncentrirana in brez dodatnega
sladkorja ali drugih sladil
|
0402
|
Mleko in smetana, koncentrirana ali z dodatkom sladkorja ali
drugih sladil
|
0403
|
Pinjenec, kislo mleko, kisla smetana, jogurt, kefir in drugo
fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirano ali ne, z dodatkom
sladkorja ali drugih sladil, aromatizirano ali z dodanim sadjem, lupinastim
sadjem ali kakavom
|
0404
|
Sirotka, koncentrirana ali ne, z dodatkom sladkorja ali
drugih sladil; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin z dodatkom sladkorja ali
drugih sladil ali brez njih, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
|
0405
|
Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni
namazi
|
0406
|
Sir in skuta
|
II. POGLAVJE: Cene
2. člen
(ciljna cena)
Ciljna cena za mleko s 3,7% mlečne maščobe,
oddano v mlekarne, je 7.100 SIT/100 kg.
Ciljna cena iz prejšnjega odstavka je
želena cena, ki naj bi jo proizvajalci mleka dosegali za oddano mleko.
Minister, pristojen za kmetijstvo in
prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister) predpiše elemente za oblikovanje
odkupne cene mleka.
3. člen
(intervencijski ceni)
Intervencijska cena masla je 77.850 SIT/100
kg.
Intervencijska cena posnetega mleka v prahu
je 49.335 SIT/100 kg.
III. POGLAVJE: Intervencijski odkup
4. člen
(uvedba intervencijskega nakupa masla)
Ko je tržna cena masla dva tedna zapored
nižja od 92% intervencijske cene, Agencija Republike Slovenije za kmetijske
trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) po postopku zbiranja
ponudb iz 10. člena te uredbe, začne z intervencijskim nakupom masla, ki
izpolnjuje predpisane pogoje iz 5. člena te uredbe.
Cena masla, po kateri agencija odkupi
maslo, ne sme biti nižja od 90% intervencijske cene masla.
Ko je tržna cena masla dva tedna zapored
enaka ali višja od 92% intervencijske cene, agencija preneha z intervencijskim
nakupom masla.
Tržna cena masla pomeni izračunano
povprečje proizvajalčevih (ex-factory) cen svežega masla, pakiranega v bloke po
25 kg neto, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 5. člena te uredbe, brez
obračunanih davkov in obremenitev, povečana za 540 SIT/100 kg za transportne
stroške dostave masla do skladišča agencije.
5. člen
(pogoji za maslo)
Maslo za intervencijski nakup mora biti
izdelano neposredno in izključno iz pasterizirane smetane in mora vsebovati
najmanj 82 masnih % maščobe in največ 16 masnih % vode ter mora izpolnjevati
druge predpisane pogoje glede kakovosti.
Maslo iz prejšnjega odstavka mora biti
izdelano v obratu, ki izpolnjuje pogoje iz 8. člena te uredbe.
Minister predpiše kakovostne parametre,
analizne metode za določanje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov,
metodo senzoričnega ocenjevanja ter metode jemanja vzorcev masla za
intervencijski nakup.
6. člen
(intervencijski nakup posnetega mleka v
prahu)
Agencija v obdobju od 1. marca do 31.
avgusta neposredno nakupuje posneto mleko v prahu, ki izpolnjuje predpisane
pogoje iz 7. člena te uredbe in je pakirano kot je to določeno v Prilogi 1, ki
je sestavni del te uredbe.
Ponudba za prodajo posnetega mleka v prahu:
-
mora vsebovati ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma sedež
ponudnika;
-
mora vsebovati ponujeno količino posnetega mleka v prahu, ki je najmanj
20 ton posnetega mleka v prahu;
-
se mora glasiti na cele tone;
-
mora vsebovati navedbo vsebnosti beljakovin in uporabljenega postopka
izdelave (razprševanje ali valjar);
-
se mora nanašati samo na posneto mleko v prahu, ki je bilo proizvedeno v
roku 1 meseca pred dnem, ko agencija prejme ponudbo za nakup;
-
mora imeti priloženo dokazilo o zagotovljeni varščini v višini 2.580
SIT/tono posnetega mleka v prahu. Namen varščine je vzdrževanje ponudbe in
zagotovitev dostave posnetega mleka v prahu do skladišča agencije. Za varščine
se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo vrste finančnih
zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v postopkih
javnega naročanja.
Agencija vodi evidenco o dnevu prejetja
ponudb za intervencijski nakup posnetega mleka v prahu, o ponujenih količinah,
o datumu izdelave in o kraju skladiščenja posnetega mleka v prahu.
Inšpektorat Republike Slovenije za kontrolo
kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za
kakovost) ugotavlja, ali posneto mleko v prahu izpolnjuje predpisane pogoje iz
7. člena te uredbe. Inšpektor za kakovost napiše zapisnik o rezultatih analiz
vsake ponujene serije posnetega mleka v prahu, ki ga posreduje agenciji.
Po preveritvi ponudbe agencija obvesti vse
ponudnike o rezultatu njihovega sodelovanja v postopku intervencijskega nakupa
posnetega mleka v prahu. Neizbranim ponudnikom se hkrati sprosti varščina.
Izbranim ponudnikom agencija izda
oštevilčeno in datirano naročilo, ki vsebuje:
-
količino posnetega mleka v prahu, ki naj se dostavi;
-
rok za dostavo posnetega mleka v prahu;
-
lokacijo skladišča kamor naj se posneto mleko v prahu dostavi.
Varščina se izbranemu ponudniku sprosti,
potem ko v roku iz druge alinee tega odstavka dostavi v skladišče
agencije količine posnetega mleka v prahu, navedene v naročilu.
Agencija v roku med 60. in 90. dnem od
dneva prevzema posnetega mleka v prahu v skladišče agencije plača izbranim
ponudnikom prevzeto posneto mleko v prahu po odkupni ceni. Odkupna cena je
enaka intervencijski ceni posnetega mleka v prahu, če je vsebnost beljakovin v
nemastnem suhem ekstraktu 35,6 ali več %. V primeru, da je vsebnost beljakovin
v nemastnem suhem ekstraktu manj kot 35,6%, vendar ne manj kot 31,4%, je
odkupna cena enaka intervencijski ceni, zmanjšani za znesek, ki je enak:
intervencijska cena x [(0,356 – vsebnost beljakovin) x 1,75].
Intervencijski nakup posnetega mleka v
prahu se prekine, če nakupljene količine posnetega mleka v prahu v obdobju od
1. marca do 31. avgusta v tekočem letu, presežejo 1.000 ton. V tem primeru
minister določi, da agencija do konca tega obdobja odkupuje posneto mleko v
prahu po postopku zbiranja ponudb v skladu z 10. členom te uredbe ali da se
uvede pomoč za skladiščenje posnetega mleka v prahu v skladu z 22. členom te
uredbe.
7. člen
(pogoji za posneto mleko v prahu)
Posneto mleko v prahu za intervencijski
nakup mora biti izdelano po postopku razprševanja neposredno in izključno iz
posnetega mleka, mora vsebovati najmanj 31,4% beljakovin v suhi snovi brez
maščob ter mora izpolnjevati druge predpisane pogoje glede kakovosti, minimalne
količine in pakiranja.
Posneto mleko v prahu iz prejšnjega
odstavka mora biti izdelano v obratu, ki izpolnjuje pogoje iz 8. člena te
uredbe.
Minister predpiše kakovostne parametre,
analizne metode za določanje fizikalno-kemijskih in mikrobioloških parametrov,
metodo senzoričnega ocenjevanja ter metode jemanja vzorcev posnetega mleka v
prahu za intervencijski nakup.
8. člen
(pogoji za obrate)
Obrati, ki izdelujejo maslo, smetano
oziroma posneto mleko v prahu, ki so predmet intervencijskih ukrepov, morajo:
-
imeti sedež v Republiki Sloveniji;
-
imeti dovoljenje agencije;
-
biti registrirani v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne
pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno
potrošnjo in morajo imeti ustrezno tehnično opremo;
-
stalno voditi ločeno evidenco o izdelavi masla oziroma posnetega mleka v
prahu, ki je predmet intervencijskih ukrepov po tej uredbi. Ta evidenca vsebuje
izvor surovin (Republika Slovenija, uvoz), količine izdelanega masla oziroma
posnetega mleka v prahu, način pakiranja in označevanja, datum odpreme vsake
serije ter v primeru posnetega mleka v prahu tudi tip toplotne obdelave
posnetega mleka;
-
o svoji nameri za izdelavo masla oziroma posnetega mleka v prahu za
intervencijski nakup obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo,
gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat za
kmetijstvo), najkasneje dva delovna dneva pred začetkom izdelave.
Obrati iz prejšnjega odstavka morajo na
agencijo posredovati vlogo za pridobitev dovoljenja za izdelavo masla, smetane
oziroma posnetega mleka v prahu, da so lahko predmet intervencijskih ukrepov po
tej uredbi. Agencija izda to dovoljenje po opravljenem pregledu kmetijskega
inšpektorja, če obrat izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena.
Agencija vodi evidenco obratov, katerim je
bilo dovoljenje izdano, zavrnjeno oziroma odvzeto.
9. člen
(nadzor nad obrati)
Inšpektorat za kmetijstvo izvaja v obratih
iz prejšnjega člena nenapovedane preglede glede izpolnjevanja zahtev, in sicer:
-
najmanj en inšpekcijski pregled v obdobju 28 dni, ko se izdeluje maslo,
smetana oziroma posneto mleko v prahu;
-
najmanj en inšpekcijski pregled vsakih 6 mesecev.
Če se ugotovi, da obrat ne izpolnjuje
pogojev iz prejšnjega člena te uredbe, mu agencija za 6 mesecev odvzame
dovoljenje za izdelavo masla, smetane oziroma posnetega mleka v prahu za
intervencijske ukrepe te uredbe. Obrat lahko po preteku tega obdobja zaprosi za
ponovno pridobitev dovoljenja za izdelavo masla, smetane oziroma posnetega
mleka v prahu. Če kmetijski inšpektor na podlagi opravljenih pregledov ugotovi,
da obrat izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, mu agencija dovoljenje ponovno
dodeli.
Če se ugotovi, da eden od obratov podjetja
ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena te uredbe, agencija celotnemu
podjetju, razen v primeru višje sile, glede na resnost nepravilnosti, odvzame
dovoljenje za izdelavo masla, smetane oziroma posnetega mleka v prahu za
intervencijske ukrepe te uredbe za 1 do 12 mesecev. Za višjo silo se šteje, če
nastopijo in dokler trajajo okoliščine, ki jih ni mogoče predvideti in katerih
posledice ni moč odvrniti.
O vsakem opravljenem pregledu kmetijski
inšpektor napiše zapisnik o pregledu, ki ga posreduje agenciji. Zapisnik mora
vsebovati datum, trajanje pregleda, ugotovitve in predlagane ukrepe.
10. člen
(intervencijski nakup masla oziroma
posnetega mleka v prahu po postopku zbiranja ponudb)
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in
prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) v Uradnem listu Republike
Slovenije objavi obvestilo o zbiranju ponudb za intervencijski nakup masla
oziroma posnetega mleka v prahu.
Rok za oddajo ponudb za posamezno
objavljeno obvestilo o zbiranju ponudb se izteče drugi ali četrti torek v
mesecu, ob dvanajstih.
Pravne in fizične osebe sodelujejo v
postopku z oddajo pisne ponudbe, ki se neposredno izroči agenciji ali se pošlje
po pošti, telefaksu ali po elektronskem mediju z dokazilom o prejemu.
V ponudbi mora biti navedeno:
-
ime in priimek oziroma firma in naslov oziroma sedež ponudnika;
-
ponujena količina masla oziroma posnetega mleka v prahu z navedbo
dejanske vsebnosti beljakovin ter uporabljen postopek izdelave (z razprševanjem
ali na valjih);
-
ponudbena cena v SIT za 100 kg masla oziroma posnetega mleka v prahu,
brez davkov in obremenitev, fco skladišče agencije;
-
naslov skladišča, kjer se nahaja maslo oziroma posneto mleko v prahu.
Ponudba se mora nanašati:
-
na maslo oziroma posneto mleko v prahu, ki izpolnjuje predpisane pogoje
iz 5. oziroma 7. člena te uredbe;
-
na maslo oziroma posneto mleko v prahu, proizvedeno v obratu, ki
izpolnjuje zahteve iz 8. člena te uredbe;
-
na najmanj 10 ton masla oziroma najmanj 20 ton posnetega mleka v prahu
in se mora glasiti na cele tone;
-
na maslo, ki je pakirano po 25 kg neto, v nov material, ki zagotavlja
zaščito masla med transportom, skladiščenjem in trženjem oziroma na posneto
mleko v prahu, ki je pakirano v skladu s Prilogo 1 te uredbe;
-
na maslo oziroma na posneto mleko v prahu, katerega označba vsebuje:
številko dovoljenja iz 8. člena te uredbe, datum izdelave, neto težo, označbo
“surovo maslo I. vrste“ (za maslo) in označbo “posneto mleko v prahu izdelano z
razprševanjem“ (za posneto mleko v prahu);
-
na maslo, ki je bilo izdelano v roku 23 dni oziroma na posneto mleko v
prahu, ki je bilo izdelano v roku 21 dni, pred iztekom roka za vložitev ponudb
po drugem odstavku tega člena.
Ponudbi mora biti priložena:
-
pisna izjava ponudnika, da je bilo maslo oziroma posneto mleko v prahu
izdelano v roku iz zadnje alineje prejšnjega odstavka;
-
pisna izjava ponudnika, da prevzema obveznosti iz 11. člena te
uredbe;
-
dokazilo o zagotovljeni varščini v višini 10.750 SIT/tono za maslo
oziroma 10.320 SIT/tono za posneto mleko v prahu. Namen varščine je vzdrževanje
ponudbe po končnem datumu za vložitev ponudb in zagotovitev dostave masla
oziroma posnetega mleka v prahu do skladišča agencije v roku iz desetega
odstavka tega člena. Za varščine se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo
vrste finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo svoje obveznosti v
postopkih javnega naročanja.
Agencija vodi evidenco o dnevu prejetja
ponudb, o ponujenih količinah, o datumu izdelave in o kraju skladiščenja masla
oziroma posnetega mleka v prahu.
Agencija naslednji dan po preteku roka za
vložitev ponudb obvesti ministrstvo o ponudbenih količinah in cenah. Minister
ob upoštevanju intervencijskih cen masla oziroma posnetega mleka v prahu določi
najvišjo odkupno ceno, po kateri agencija lahko odkupi maslo oziroma posneto
mleko v prahu. Ponudbe z višjo ceno, kot jo določi minister, agencija zavrne.
Po preveritvi ponudbe agencija obvesti vse
ponudnike o rezultatu njihovega sodelovanja v intervencijskem nakupu masla
oziroma posnetega mleka v prahu po postopku zbiranja ponudb. Neizbranim
ponudnikom se hkrati sprosti varščina.
Izbranim ponudnikom agencija izda
oštevilčeno in datirano naročilo, ki vsebuje:
-
količino masla oziroma posnetega mleka v prahu, ki naj se dostavi;
-
končni datum za dostavo masla oziroma posnetega mleka v prahu;
-
lokacijo skladišča, kamor naj se maslo oziroma posneto mleko v prahu
dostavi.
Varščina se izbranemu ponudniku sprosti po
tem, ko ta v roku 28 dni od zadnjega dne za vložitev ponudb v skladišče
agencije dostavi količine masla oziroma posnetega mleka v prahu, navedene v
naročilu.
Agencija v roku med 60 in 90 dni od dne
prevzema masla oziroma posnetega mleka v prahu plača izbranim ponudnikom
prevzeto maslo oziroma posneto mleko v prahu. Za dan prevzema masla oziroma
posnetega mleka v prahu se šteje dan, ko je bilo maslo oziroma posneto mleko v
prahu vskladiščeno v skladišče agencije.
Agencija plača izbranim ponudnikom prevzeto
maslo po ceni, ki je bila navedena v ponudbi.
Agencija plača izbranim ponudnikom prevzeto
posneto mleko v prahu po ceni, ki je bila navedena v ponudbi, če je vsebnost
beljakovin v nemastnem suhem ekstraktu 35,6 ali več %. Če je vsebnost
beljakovin v nemastnem suhem ekstraktu manj kot 35,6%, vendar ne manj kot
31,4%, agencija plača izbranim ponudnikom prevzeto posneto mleko v prahu po
ceni, ki je bila navedena v ponudbi, zmanjšani za znesek, ki je enak: cena,
navedena v ponudbi x [(0,356 – vsebnost beljakovin) x 1,75].
11. člen
(kontrola kakovosti ob vskladiščenju)
V ponudbah se ponudniki obvežejo, da bodo,
v primeru, če se s kontrolo kakovosti ugotovi, da maslo oziroma posneto mleko v
prahu ob prevzemu v skladišče agencije, ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 5.
oziroma 7. člena te uredbe, ali če maslo v obdobju 30 dni od dneva prevzema
masla v skladišče agencije ne ustreza predpisanim senzoričnim pogojem:
-
prevzeli tako maslo oziroma posneto mleko v prahu in
-
plačali stroške za obdobje skladiščenja tega masla oziroma posnetega
mleka v prahu od dneva prevzema v skladišče agencije do dne odpreme iz
skladišča.
Stroški iz druge alinee prejšnjega odstavka
obsegajo stroške vskladiščenja, skladiščenja in odpreme iz skladišč, in sicer:
-
stroški vskladiščenja se izračunajo tako, da se zavrnjene količine masla
oziroma posnetega mleka v prahu pomnožijo z zneskom iz prve alinee drugega
odstavka 14. člena te uredbe;
-
stroški skladiščenja se izračunajo tako, da se zavrnjene količine masla
oziroma posnetega mleka v prahu pomnožijo z zneskom iz druge alinee drugega
odstavka 14. člena te uredbe, za obdobje od vskladiščenja do odpreme iz
skladišča;
-
stroški odpreme iz skladišč se izračunajo tako, da se zavrnjene količine
masla oziroma posnetega mleka v prahu pomnožijo z zneskom iz tretje alinee
drugega odstavka 14. člena te uredbe.
Zneske iz prejšnjega odstavka vplačajo
ponudniki masla oziroma posnetega mleka v prahu v proračun Republike Slovenije.
12. člen
(pogoji za skladišča)
Skladišča, v katerih se skladišči maslo
oziroma posneto mleko v prahu, morajo poleg izpolnjevanja pogojev, ki so
določeni s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo
živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo, izpolnjevati
tudi pogoje iz tega člena.
Temperatura v skladiščih, v katerih se
skladišči maslo, ki je predmet intervencijskega nakupa, ne sme presegati minus
15 0C.
Posneto mleko v prahu se lahko skladišči v
skladiščih, ki:
-
so suha, dobro vzdrževana in brez škodljivcev;
-
nimajo tujih vonjev;
-
omogočajo dobro ventilacijo;
-
imajo zadostno kapaciteto in opremo za takšno kapaciteto.
Vskladiščeno maslo oziroma posneto mleko v
prahu mora biti spravljeno na paletah in se mora skladiščiti tako, da je lahko
dostopno in je možno enostavno ugotoviti istovetnost masla oziroma posnetega
mleka v prahu.
Skladišča agencije morajo zavarovati
intervencijske zaloge masla oziroma posnetega mleka v prahu.
13. člen
(prodaja masla oziroma posnetega mleka v
prahu iz intervencijskih zalog)
Maslo oziroma posneto mleko v prahu se
sprošča iz intervencijskih zalog tako, da ne pride do motenj ravnovesja na trgu
in da imajo kupci zagotovljeno enako obravnavo in dostop do masla oziroma
posnetega mleka v prahu, ki se prodaja.
Enak dostop do masla oziroma posnetega
mleka v prahu se kupcem zagotovi s prodajo preko javnega razpisa ali s prodajo
po fiksni ceni.
Pri odpremi iz skladišč agencija pripravi
maslo oziroma posneto mleko v prahu na paletah na nakladalni rampi skladišča.
Minister podrobneje predpiše način in
pogoje prodaje masla oziroma posnetega mleka v prahu iz intervencijskih zalog.
14. člen
(stroški fizičnih operacij)
Fizične operacije, povezane z
intervencijskim nakupom masla oziroma posnetega mleka v prahu, vključujejo:
1.
Ugotavljanje ustreznosti masla oziroma posnetega mleka v prahu in
vskladiščenje:
-
premik v skladiščni prostor s prevoznega sredstva ob prihodu v skladišče
agencije;
-
tehtanje;
-
kontrola označb in pakiranja;
-
vzorčenje in kontrola kakovosti;
-
premik v hladilnico in zamrzovanje (za maslo);
-
ponovno vzorčenje in kontrola kakovosti ob koncu tridesetdnevnega
obdobja iz prvega odstavka 11. člena te uredbe (za maslo).
2.
Skladiščenje masla oziroma posnetega mleka v prahu:
-
najem prostorov;
-
zavarovanje (samo, če to ni vključeno že v prvi alinei te točke);
-
kontrola temperature (samo, če to ni vključeno že v prvi alinei te
točke);
-
letna inventura (samo, če ta ni vključena že v prvi alinei te točke).
3.
Odprema masla oziroma posnetega mleka v prahu iz skladišča:
-
tehtanje;
-
kontrola označb in pakiranja;
-
vzorčenje in kontrola kakovosti;
-
premik iz skladiščnega prostora na nakladalno rampo skladišča ter
nakladanje na prevozno sredstvo.
Agencija skladišču plača dejanske stroške
fizičnih operacij na podlagi računov, vendar največ do višine:
-
2.660 SIT/tono (za maslo) oziroma 1.300 SIT/tono (za posneto mleko v
prahu), za fizične operacije iz 1. točke;
-
77,50 SIT/tono (za maslo) oziroma 15 SIT/tono (za posneto mleko v prahu)
na dan skladiščenja, za fizične operacije iz 2. točke;
-
1.500 SIT/tono (za maslo) oziroma 450 SIT/tono (za posneto mleko v
prahu), za fizične operacije iz 3. točke.
15. člen
(evidence)
Skladišče agencije mora o zalogah masla
oziroma posnetega mleka v prahu, ki sta predmet intervencijskega nakupa, voditi
ločeno evidenco v računalniški obliki, ki vsebuje podatke o vskladiščenju,
skladiščenju in odpremi iz skladišč (količine, datum, označbe serij).
Agencija za vse količine masla oziroma
posnetega mleka v prahu v skladiščih agencije vodi evidenco, ki vsebuje podatke
o količinah in datumih vskladiščenja, skladiščenja ter odpreme serij masla
oziroma posnetega mleka v prahu.
16. člen
(mesečno poročilo skladišč agencije)
Skladišča agencije posredujejo agenciji
mesečno poročilo na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, do
desetega v tekočem mesecu za pretekli mesec.
Mesečno poročilo mora vsebovati podatke o
količinah masla oziroma posnetega mleka v prahu:
-
ki se prenašajo iz predhodnega meseca;
-
ki so se vskladiščile in odpremile iz skladišč po posameznih serijah;
-
ki so v skladišču ob koncu meseca.
17. člen
(letno poročilo skladišč agencije)
Skladišča agencije posredujejo agenciji
letno poročilo na obrazcu iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, do 31.
marca v tekočem letu za preteklo leto.
Letno poročilo mora ločeno povzeti količine
masla oziroma posnetega mleka v prahu v skladiščih, po posameznih serijah.
Letno poročilo mora biti potrjeno s strani kmetijskega inšpektorja, ki vpiše
ugotovitve iz opravljenega pregleda. Skladišče agencije o morebitnih
ugotovljenih odstopanjih poda obrazložitev, ki je sestavni del letnega
poročila.
18. člen
(nadzor nad skladiščenjem masla oziroma
posnetega mleka v prahu)
Inšpektorat za kmetijstvo izvaja v
skladiščih agencije skozi vse leto nenapovedane preglede v neenakomernih
intervalih.
Vsako skladišče agencije mora biti
pregledano najmanj enkrat na leto. Pri pregledu se ugotavlja:
-
način zbiranja podatkov iz 16. in 17. člena te uredbe;
-
usklajenost evidenc skladišča s podatki, ki so bili posredovani
agenciji;
-
prisotnost količin masla oziroma posnetega mleka v prahu, ki so navedene
v zadnjem mesečnem poročilu skladišča v skladišču na podlagi vizualne ocene. V
primeru dvoma ali spora se prisotnost ugotavlja s tehtanjem v skladu z drugo
alineo četrtega odstavka tega člena. Kmetijski inšpektor lahko razširi pregled
na tehtanje vseh količin masla oziroma posnetega mleka v prahu v seriji ali v
skladišču.
Inšpektorat za kmetijstvo pred pregledom
skladišča agencije na podlagi evidenc agencije izbere serije za pregled.
Izberejo se serije, ki predstavljo najmanj 5% vseh količin masla oziroma
posnetega mleka v prahu v skladišču.
Pregled izbranih serij obsega:
-
pregled številk serij in pakiranj (na osnovi dokumentacije ob nakupu in
vskladiščenju);
-
tehtanje palet (ena od desetih) in tehtanje pakiranj (eno na paleto);
-
vizualni pregled vsebine pakiranja (eno pakiranje na pet palet) in
stanja pakiranj.
Če se pri pregledu izbranih serij ugotovijo
odstopanja, kmetijski inšpektor določi dodatne količine proizvodov, ki se
pregledajo po enakem postopku.
19. člen
(zapisnik o pregledu)
Kmetijski inšpektor o vsakem opravljenem
pregledu napiše zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati:
a)
ime in priimek oziroma firmo in naslov oziroma
sedež skladišča;
b)
opis pogojev skladiščenja in stanja ter
dostopnosti pakiranj ter označb serij;
c)
količine v evidenci agencije, količine v
evidenci skladišča in morebitna odstopanja med obema evidencama (za vsako
serijo oziroma količino proizvoda v skladišču);
d)
količine, ki so bile ugotovljene pri pregledu
izbranih serij in vsa morebitna druga odstopanja glede na evidence;
e)
navedbo dodatno pregledanih količin pri
razširjenem pregledu in ugotovljena odstopanja;
f)
obrazložitev skladišča v primerih ugotovljenih
odstopanj;
g)
kraj, datum in čas začetka in konca pregleda
ter podpis pristojnega kmetijskega inšpektorja in podpis odgovorne osebe
skladišča.
Kmetijski inšpektor nemudoma posreduje
zapisnik agenciji, ki v primeru ugotovljenih odstopanj uskladi svoje evidence z
ugotovitvami iz zapisnika.
20. člen
(manjkajoče količine in poslabšanje
kakovosti masla oziroma posnetega mleka v prahu pri skladiščenju)
Skladišče agencije je odgovorno za vsa
odstopanja med količinami v skladišču in navedbami v poročilih skladišča, ki
jih ugotovi kmetijski inšpektor, ter za poslabšanje kakovosti masla oziroma
posnetega mleka v prahu.
Vrednost manjkajočih količin oziroma
poslabšanja kakovosti iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da se manjkajoče
količine oziroma količine slabše kakovosti pomnožijo z intervencijsko ceno,
povečano za 5%. Če je tržna cena višja od 105% intervencijske cene, mora
skladišče povrniti agenciji vrednost, ki se izračuna tako, da se manjkajoče
količine oziroma količine slabše kakovosti pomnožijo s tržno ceno, povečano za 5%.
Vrednost manjkajočih količin oziroma
poslabšanja kakovosti vplača skladišče agencije v proračun Republike Slovenije.
IV. POGLAVJE: Podpora za skladiščenje
21. člen
(podpora za skladiščenje masla oziroma
smetane)
Če na podlagi gibanja cen in zalog masla
ministrstvo oceni, da je prišlo ali da bo prišlo do neravnovesja na trgu, ki bi
se odpravilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, lahko minister uvede
podporo za skladiščenje:
-
smetane, pridobljene neposredno in izključno iz kravjega mleka, z
najmanj 35% in največ 80% mlečne maščobe;
-
masla, ki vsebuje najmanj 82 masnih % mlečne maščobe in največ 16 masnih
% vode, in ki ustreza oznaki “Surovo maslo I. vrste“ v skladu s predpisi, ki
urejajo kakovost mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv.
Maslo oziroma smetana morata biti izdelana
v obratu, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 8. člena te uredbe, v roku 28 dni
pred začetkom pogodbenega skladiščenja.
Za uveljavljanje podpore za skladiščenje,
mora biti serija masla oziroma smetane najmanj eno tono, mora biti homogene
sestave in kakovosti, mora biti izdelana v enem obratu in mora biti
vskladiščena v enem dnevu.
Vskladiščenje masla oziroma smetane lahko
poteka le med 15. marcem in 15. avgustom istega leta. Odprema iz skladišč je
možna od 16. avgusta tega leta.
Podpora za skladiščenje masla oziroma
smetane se lahko dodeli, če skladiščenje traja najmanj 90 dni in največ 210
dni.
Višina podpore za skladiščenje masla znaša:
-
5.160 SIT/tono masla za fiksne stroške;
-
150 SIT/tono masla na dan pogodbenega skladiščenja.
Za izračun višine podpore za skladiščenje
smetane se smetana preračuna v ekvivalent masla z vsebnostjo 82% mlečne maščobe
tako, da se vsebnost mlečne maščobe v smetani pomnoži s koeficientom 1,20.
Minister lahko vnaprej določi minimalno
vsebnost maščobe v smetani iz prve alineje prvega odstavka tega člena. V
tem primeru se podpora za skladiščenje smetane dodeli na osnovi minimalne
vsebnosti maščobe. Če inšpektorat za kakovost ugotovi, da je vsebnost maščobe v
smetani nižja od določene minimalne vsebnosti, se podpora za skladiščenje
fizični ali pravni osebi ne dodeli.
V primeru, da se kakovost masla oziroma
smetane v skladišču ob koncu prvih 60 dni skladiščenja poslabša, lahko na
podlagi dovoljenja agencije, fizične ali pravne osebe na svoje stroške enkrat
na posamezno serijo zamenjajo pokvarjeno količino masla oziroma smetane z enako
količino masla ali smetane, ki ustreza pogojem za dodelitev podpore za
skladiščenje.
Če inšpektorat za kakovost pri pregledu v
času skladiščenja ali odpreme masla oziroma smetane ugotovi pokvarjene
količine, ali v primeru, če je del serije odpremljen pred 16. avgustom ali pred
iztekom minimalnega obdobja skladiščenja 90 dni, se podpora za te količine ne
dodeli. Podpora se ne dodeli tudi, če je preostali del serije, ki ustreza
pogojem za dodelitev podpore za skladiščenje, manjši od ene tone.
22. člen
(podpora za skladiščenje posnetega mleka v
prahu)
V primeru, da se intervencijski nakup
posnetega mleka v prahu po osmem odstavku 6. člena prekine, lahko minister
uvede podporo za skladiščenje posnetega mleka v prahu, ki vsebuje največ 11%
maščobe, največ 5% vode in najmanj 31,4% beljakovin v nemastnem suhem
ekstraktu.
Podpora se lahko dodeli za posneto mleko v
prahu, ki je bilo izdelano v obratu, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 8.
člena te uredbe v roku 28 dni pred prvim dnem skladiščenja.
Posneto mleko v prahu se lahko vskladišči
od dneva prekinitve intervencijskega nakupa iz osmega odstavka 6. člena do 31.
avgusta tega leta.
Podpora za skladiščenje posnetega mleka v
prahu se lahko dodeli, če se posneto mleko v prahu skladišči najmanj 60 in
največ 150 dni.
Za uveljavljanje podpore za skladiščenje
posnetega mleka v prahu mora biti serija posnetega mleka v prahu najmanj 10
ton. Sestava serij, ki so predmet pogodb za podporo za skladiščenje, se ne sme
spreminjati v času veljavnosti pogodbe.
Višina podpore za skladiščenje posnetega
mleka v prahu znaša 75 SIT/tono na dan pogodbenega skladiščenja.
Če Vlada Republike Slovenije na podlagi
gibanja cen in zalog posnetega mleka v prahu oceni, da je prišlo ali da bo
prišlo do neravnovesja na trgu, ki bi se odpravilo ali zmanjšalo s sezonskim
skladiščenjem, lahko uvede podporo za skladiščenje posnetega mleka v prahu, ki:
-
je bilo izdelano neposredno in izključno iz posnetega mleka po postopku
razprševanja, v obratu, ki izpolnjuje predpisane pogoje iz 8. člena te uredbe
in
-
izpolnjuje predpisane pogoje iz 7. člena te uredbe.
Vlada Republike Slovenije ob uvedbi podpore
za skladiščenje posnetega mleka v prahu iz prejšnjega odstavka določi tudi
pogoje za uveljavljanje podpore, trajanje ukrepa, višino podpore in količino
posnetega mleka v prahu, za katero se podpora dodeli.
23. člen
(podpora za skladiščenje sirov)
Če na podlagi gibanja cen in zalog sira
ministrstvo oceni, da je ali bo prišlo do neravnovesja na trgu, ki bi se
odpravilo ali zmanjšalo s sezonskim skladiščenjem, lahko minister uvede podporo
za skladiščenje sirov, ki se shranjujejo dolgo časa.
Minister določi, za katere vrste in
količine sirov se uveljavlja podpora za skladiščenje.
Podporo za skladiščenje sirov se lahko
dodeli za sire, ki:
-
so bili izdelani v obratih, ki so registrirani v skladu s predpisi, ki
urejajo veterinarsko-sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora
ter oddajo v promet za javno potrošnjo;
-
so bili izdelani najmanj 10 dni pred datumom, ki je v pogodbi označen za
dan začetka pogodbenega skladiščenja;
-
po zorenju ustrezajo minimalnim pogojem kakovosti v skladu s predpisi,
ki urejajo kakovost mleka, mlečnih izdelkov, siril in čistih cepiv. Minimalna
kakovost sirov se ugotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo metode jemanja
vzorcev ter metode kemičnih in fizikalnih analiz mleka in mlečnih izdelkov.
Podpora za skladiščenje sirov se lahko
dodeli samo za sire, ki so vskladiščeni v času od 1. aprila do 30. septembra
istega leta. Vskladiščeni siri se lahko odpremljajo iz skladišč v času od 1.
oktobra istega leta do 31. marca naslednjega leta.
Za dodelitev podpore za skladiščenje sirov
mora biti serija sirov najmanj 5 ton. Sestava serij, ki so predmet pogodb za
podporo za skladiščenje, se v času veljavnosti pogodbe ne sme spreminjati brez
dovoljenja agencije. Agencija lahko fizični ali pravni osebi, ki je sklenila
pogodbo za podporo za skladiščenje sirov, dovoli, da na svoje stroške odstrani
ali nadomesti količine sirov, ki so se pokvarili v takem obsegu, da se ne
morejo več skladiščiti. V primeru nadomestitve sirov z dovoljenjem agencije, se
smatra, kot da pogodba ni bila spremenjena. Če pa odstranjene količine sirov
niso bile nadomeščene, se šteje, kot da je bila pogodba sklenjena le za
količine, ki so ostale v skladišču.
Podpora za skladiščenje sirov se lahko
dodeli, če je doba skladiščenja najmanj 90 dni in največ do višine za
180-dnevno obdobje skladiščenja.
Višina podpore za skladiščenje sirov znaša:
-
21.500 SIT/tono za fiksne stroške;
-
75 SIT/tono na dan pogodbenega skladiščenja za stroške skladiščenja;
-
1.075 SIT/tono na dan pogodbenega skladiščenja za stroške financiranja.
24. člen
(postopek izvajanja podpore za
skladiščenje)
Podpora za skladiščenje se dodeli na
podlagi sklenjene pogodbe o dodelitvi podpore za skladiščenje, med agencijo in
fizično ali pravno osebo. Pogodba za dodelitev podpore za skladiščenje se
sklene za posamezen izdelek na podlagi vloge fizične ali pravne osebe.
V primeru masla oziroma smetane se morajo
vloge za sklenitev pogodbe za podporo za skladiščenje nanašati le na tiste
serije masla oziroma smetane, ki so že v celoti prevzete v skladišče. Vloga
mora prispeti na agencijo najkasneje v 30 dneh od dneva vskladiščenja masla
oziroma smetane. Pogodba za skladiščenje se sklene najkasneje v roku 30 dni od
prejema vloge.
V primeru posnetega mleka v prahu se
pogodbe za podporo za skladiščenje sklenejo, preden se posneto mleko v prahu
vskladišči. Vskladiščenje posnetega mleka v prahu mora biti zaključeno v 28 dneh
od sklenitve pogodbe.
V primeru sirov se pogodbe za podporo za
skladiščenje sklenejo po vskladiščenju sirov in najkasneje 40 dni po začetku
pogodbenega skladiščenja.
Pogodba se sklene v pisni obliki za eno ali
več serij izdelka in mora vsebovati zlasti:
-
količino izdelka, po posameznih serijah;
-
znesek podpore;
-
datum začeteka pogodbenega skladiščenja, to je dan, ki sledi dnevu
vskladiščenja;
-
datum zadnjega dne pogodbenega skladiščenja, to je dan pred dnem odpreme
iz skladišča;
-
lokacijo skladiščenja.
Izdelki, ki so predmet pogodbe za podporo
za skladiščenje, morajo imeti na pakiranju naslednje označbe:
-
številko dovoljenja iz 8. člena te uredbe (za maslo, smetano in posneto
mleko v prahu);
-
registracijsko številko obrata v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarsko-sanitarne
pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno
potrošnjo in številko pogodbe (za sire);
-
številko serije;
-
neto težo;
-
datum izdelave;
-
datum vskladiščenja;
-
označbo “surovo maslo I. vrste“ (za maslo).
Vskladiščeni izdelki se morajo skladiščiti
tako, da so lahko dostopni in da je možno enostavno ugotoviti njihovo
istovetnost po posamezni pogodbi.
Vskladiščeni izdelki se morajo odpremljati
iz skladišča v celih serijah, razen v primeru prve alinee četrtega odstavka 25.
člena, kjer se lahko odpremljajo samo zapečatene količine masla. V primeru
skladiščenja sirov lahko fizična ali pravna oseba ne glede na določbo petega
odstavka 23. člena te uredbe na podlagi dovoljenja agencije, po preteku 90 dni
pogodbenega skladiščenja in v obdobju iz četrtega odstavka 23. člena, določenim
za odpremo iz skladišč, odstrani vso ali del serije sirov, ki je predmet
pogodbe. Minimalna količina znaša 500 kg sirov.
Podpora za skladiščenje se plača na podlagi
vloge fizične ali pravne osebe po koncu pogodbenega skladiščenja. Agencija
plača podporo v roku 30 dni od prejema vloge in po tem, ko je bilo na podlagi
opravljenega pregleda v skladu z naslednjim členom ugotovljeno, da je pravna
ali fizična oseba izpolnila svoje pogodbene obveznosti.
25. člen
(nadzor nad izvajanjem podpor za
skladiščenje)
Če ta določba ne določa drugače, izvajata
nadzor nad izvajanjem ukrepa dodelitve podpore za skladiščenje inšpektorat za
kmetijstvo in inšpektorat za kakovost na reprezentativnem vzorcu najmanj 5%
količin izdelka, ki je predmet pogodbe, tako, da se zagotovi, da teža, označbe
na pakiranjih in narava izdelkov po posameznih serijah odgovarjajo pogodbi za
dodelitev podpore za skladiščenje v času vskladiščenja, skladiščenja in odpreme
izdelkov iz skladišč. V primeru ugotovljenih nepravilnosti v več kot 5%
pregledanih količin proizvodov, se kontrola razširi na večji vzorec, ki ga
določi pristojni inšpektorat.
Fizična ali pravna oseba, ki je sklenila
pogodbo o dodelitvi podpore za skladiščenje, mora dati kmetijskemu inšpektorju
na razpolago vso dokumentacijo, ki omogoča, da se ugotovijo naslednji podatki o
izdelkih, ki se skladiščijo:
-
identifikacijo proizvajalca;
-
datum izdelave;
-
datum vskladiščenja;
-
številko serije;
-
prisotnost v skladišču;
-
datum odpreme iz skladišča.
V primeru masla oziroma smetane inšpektorat
za kmetijstvo v obdobju od dneva vskladiščenja do 28 dni po datumu, ko je
agencija prejela vlogo za sklenitev pogodbe za dodelitev podpore za
skladiščenje masla oziroma smetane, ugotavlja, ali je vskladiščeno maslo
oziroma smetana primerno za dodelitev podpore. Nadzor mora biti izveden na
reprezentativnem vzorcu najmanj 5% količin vskladiščenega masla oziroma
smetane, tako da se zagotovi, da teža, označbe na pakiranjih in narava masla
oziroma smetane v celoti odgovarjajo prošnji za pomoč.
Inšpektor za kmetijstvo:
-
ob pregledu iz prejšnjega odstavka zapečati serije ali manjše količine
masla oziroma smetane, ki je predmet pogodbe, ali
-
z nenapovedanim pregledom ugotavlja prisotnost masla oziroma smetane v
skladišču. Pri tem odvzame reprezentativen vzorec, ki predstavlja najmanj 10%
vseh količin masla oziroma smetane, ki so predmet pogodbe za podporo za
skladiščenje.
Inšpektorat za kakovost ugotavlja vsebnost
maščobe v smetani na podlagi naključnega vzorčenja pri pregledih, preden se
smetana zamrzne.
Ob koncu obdobja pogodbenega skladiščenja
masla oziroma smetane inšpektor za kmetijstvo z vzorčenjem ugotovi težo in
označbe masla oziroma smetane, ki so predmet pogodbe za podporo za
skladiščenje. Fizična ali pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo za
skladiščenje masla oziroma smetane, mora o tem, katere serije bodo odpremljene,
obvestiti inšpektorat za kmetijstvo najmanj 5 delovnih dni vnaprej pred
začetkom odpreme masla oziroma smetane iz skladišča.
V primeru podpore za skladiščenje sirov,
izvaja inšpektorat za kmetijstvo:
-
ob vskladiščenju sirov preglede, predvsem z namenom, da se ugotovi, če
so siri primerni za dodelitev podpore in, da se prepreči možne zamenjave sirov
v času pogodbenega skladiščenja;
-
nenapovedane preglede, da ugotovi prisotnost sirov v skladišču. Vzorec
mora biti reprezentativen in mora odgovarjati najmanj 10% vseh količin sirov,
ki so predmet pogodb za podporo za skladiščenje. Ti pregledi morajo poleg
pregledov evidenc iz naslednjega člena te uredbe vključevati tudi fizične
preglede teže in tipov sirov ter njihove označbe. Fizični pregledi se morajo
nanašati na najmanj 5% količin sirov, ki so predmet takega nenapovedanega
pregleda;
-
preglede, da ugotovi prisotnost sirov ob koncu obdobja pogodbenega
skladiščenja.
Za vsak opravljen pregled iz tega člena
mora inšpektor napisati zapisnik, ki vsebuje datum, trajanje pregleda,
opravljene preglede ter svoje ugotovitve. Zapisnik podpiše tudi odgovorna oseba
fizične ali pravne osebe, ki je sklenila pogodbo o dodelitvi podpore za
skladiščenje.
26. člen
(evidence in poročanje)
Fizična ali pravna oseba, ki je sklenila
pogodbo o dodelitvi podpore za skladiščenje, mora v skladišču za vsako pogodbo
voditi evidenco o izdelkih v skladišču, ki so predmet pogodbe, ki vsebuje:
-
količino izdelka (neto teža in število pakiranj oziroma število sirov)
po posameznih serijah;
-
datum izdelave;
-
datum vskladiščenja;
-
datum odpreme iz skladišča;
-
lokacijo izdelkov v skladišču.
Fizična ali pravna oseba mora vsak teden do
torka poročati agenciji o količinah izdelkov, ki so predmet pogodbe o dodelitvi
podpore za skladiščenje, ki so bile vskladiščene oziroma odpremljene iz
skladišča v predhodnem tednu, ter o načrtovanih odpremah.
27. člen
(izjemni ukrepi)
Če razmere na trgu tako zahtevajo, lahko Vlada
Republike Slovenije:
-
v teku leta za še ne sklenjene pogodbe za podporo za skladiščenje
spremeni višino podpore ter obdobje skladiščenja;
-
del ali celotno količino izdelkov, ki so predmet pogodb za podporo za
skladiščenje, usmeri na trg.
Vlada Republike Slovenije lahko ustrezno
uskladi višine podpore za skladiščenje sirov pred potekom pogodbe za podporo za
skladiščenje sirov, če je nivo cen na trgu za vskladiščene sire v tem času
višji kot takrat, ko je bila pogodba sklenjena.
V. POGLAVJE: Pospeševanje prodaje mleka in mlečnih izdelkov
28. člen
(podpore za pripravo mleka in mlečnih
izdelkov za zunanji trg)
Za pospeševanje prodaje mleka in
mlečnih izdelkov slovenskega porekla, ki so navedeni v drugem odstavku 1. člena
te uredbe, Vlada Republike Slovenije določi vrste izdelkov in višine podpor za
pripravo za zunanji trg.
Za mleko in mlečne izdelke iz prejšnjega
odstavka v predelani obliki, podpora za pripravo za zunanji trg ne sme biti
višja kot za nepredelane izdelke.
29. člen
(podpore za porabo mleka in mlečnih
izdelkov)
Za spodbujanje porabe mleka in
mlečnih izdelkov Vlada Republike Slovenije lahko sprejme podpore za porabo
mleka in mlečnih proizvodov, in sicer za:
-
uporabo posnetega mleka in posnetega mleka v prahu za krmo;
-
predelavo posnetega mleka v kazein ali kazeinate;
-
uporabo smetane, masla in koncentriranega masla v neprofitnih ustanovah
in organizacijah, za vojsko in podobne institucije, v živilsko predelovalni
industriji in za neposredno porabo koncentriranega masla;
-
porabo mleka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
V.A POGLAVJE: Mlečna premija in dodatno plačilo
29.a člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega poglavja imajo navedeni izrazi naslednji
pomen:
-
tržno leto je obdobje od 1. aprila 2003 do 31. marca 2004;
-
proizvajalec je fizična ali pravna oseba s prebivališčem oziroma sedežem
v Republiki Sloveniji, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva in proizvaja ter
trži mleko oziroma mlečne proizvode;
-
kmetijsko gospodarstvo je gospodarstvo, ki ga sestavlja ena ali več
proizvodnih enot, s katerim upravlja proizvajalec na območju Republike
Slovenije;
-
individualna kvota je količina mleka, izražena v kilogramih, ki jo lahko
trži proizvajalec mleka; individualna kvota je kvota za oddajo mleka ali kvota
za neposredno prodajo in bo dodeljena kmetijskemu gospodarstvu do 31. avgusta
2004.
29.b člen
(mlečna premija)
Do pridobitve mlečne premije so upravičeni
proizvajalci, ki so mleko proizvajali v tržnem letu v Republiki Sloveniji.
Za namen izplačila mlečne premije se višina
proizvajalčeve individualne kvote, izražene v tonah, pomnoži s 1.643 SIT.
29.c člen
(dodatno plačilo)
Do dodatnega plačila za mleko so upravičeni
proizvajalci, ki so mleko proizvajali v tržnem letu v Republiki Sloveniji.
Skupna višina sredstev, namenjenih za
izplačilo dodatnega plačila za mleko, je 413.627.221 SIT.
Višina dodatnega plačila se izračuna tako,
da se skupna višina sredstev iz drugega odstavka tega člena enakomerno
porazdeli na vsoto individualnih kvot, izraženih v tonah, za katere bo
izplačana mlečna premija.
Za namen izplačila dodatnega plačila za
mleko, se višina proizvajalčeve individualne kvote, izražene v tonah, pomnoži z
višino dodatnega plačila, izračunano v tretjem odstavku tega člena.
29.č člen
(vlaganje zahtevkov)
Zahtevek za mlečno premijo in dodatno
plačilo za mleko proizvajalec vloži v okviru zbirne vloge iz predpisa, ki ureja
izvedbo ukrepov kmetijske politike, na Agencijo Republike Slovenije za
kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, med 1. aprilom
2004 in 15. majem 2004.
Kot podlaga za obračun izplačila mlečne
premije in dodatnega plačila se upoštevajo uradni podatki iz evidenc agencije o
dodeljeni individualni kvoti.
29.d člen
(nadzor)
Nadzor na kraju samem opravlja kmetijska
inšpekcija in se vrši pri najmanj 2% proizvajalcev, ki so oddali zahtevek za
pridobitev mlečne premije in dodatnega plačila za mleko. Z nadzorom se preverja
usklajenost vseh na vlogi navedenih podatkov, ki so pogoj za izplačilo mlečne
premije in dodatnega plačila za mleko z dostopnimi podatki v registrih, pri
odkupovalcu in pri proizvajalcu ter z drugimi podatki, ki so pogoj za izplačilo
mlečne premije in dodatnega plačila.
29.e člen
(sredstva)
Sredstva za namen plačila mlečne premije in
dodatnega plačila iz te uredbe se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije,
s proračunske postavke Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št.
5536 – Sredstva za neposredna plačila v kmetijstvu – EKO 0. Sredstva se
upravičencem iz prvega odstavka 29.b člena in prvega odstavka 29.c člena te
uredbe izplačujejo od 1. decembra 2004 do 31. junija naslednjega koledarskega
leta, praviloma v enem delu, lahko pa se glede na razpoložljiva sredstva
izplačajo tudi tako, da se en del premije in dodatnega plačila za mleko izplača
v tekočem koledarskem letu, drugi del pa do 31. junija naslednjega koledarskega
leta.
VI. POGLAVJE: Evidenca količin mleka in mlečnih izdelkov
30. člen
(evidenca količin mleka in mlečnih
izdelkov)
Evidenca količin mleka in mlečnih izdelkov
vključuje oddajo mleka odkupovalcu in neposredno prodajo mleka in mlečnih
izdelkov na kmetijskem gospodarstvu v obdobju od 1. aprila 2003 do 31. marca
2004.
Kmetijska gospodarstva, na katerih
proizvajajo mleko, morajo voditi dnevno evidenco o neposredni prodaji mleka
oziroma mlečnih izdelkov in za obdobje iz prejšnjega odstavka narediti
poročilo, ki vsebuje podatke o neposredni prodaji mleka in mlečnih izdelkov,
ločeno po izdelkih.
Odkupovalec mleka mora za vsako kmetijsko
gospodarstvo, ki mu oddaja mleko, voditi podatke o količini in dejanski
vsebnosti mlečne maščobe odkupljenega mleka. Za obdobje iz prvega odstavka tega
člena morajo narediti poročilo, ki vsebuje skupno količino in povprečno
dejansko vsebnost mlečne maščobe v odkupljenem mleku za vsako posamezno
kmetijsko gospodarstvo.
Kmetijska gospodarstva oziroma odkupovalci
mleka morajo poročila iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena
posredovati agenciji na predpisanem obrazcu do 15. maja 2004.
Agencija mora zaradi prestopnega leta, na
podlagi poročil iz prejšnjega odstavka, zmanjšati količine za 1/366.
Vsebino in obliko obrazca iz četrtega
odstavka tega člena predpiše minister.
Priloga
1: Pakiranje posnetega mleka v prahu
Priloga
2: Mesečno poročilo skladišč
Priloga
3: Letno poročilo skladišč
Uredba o ureditvi trga z mlekom in
mlečnimi izdelki (Uradni list RS, št. 111/00)
vsebuje naslednji končni določbi:
»VII. POGLAVJE: Končni določbi
31. člen
(sredstva za
financiranje ukrepov)
Sredstva za financiranje ukrepov po tej
uredbi se zagotovijo na proračunski postavki ministrstva št. 6636 Ukrepi za
stabilizacijo trga.
32. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja
2001.«.
Uredba o dopolnitvi uredbe o ureditvi trga
z mlekom in mlečnimi izdelki (Uradni list RS, št. 37/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o
ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki (Uradni list RS, št. 23/04)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.