Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa z
vključenim popravkom
Na podlagi 14. člena zakona o
revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) je Strokovni svet Slovenskega inštituta
za revizijo, dne 14. 10. 2003 sprejel
SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE 40
(2004)
RAČUNOVODSKE
REŠITVE V INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH
A) Uvod
Ta standard ureja računovodstvo v društvih
in zvezah, ki so na podlagi zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS,
št. 108/02) pridobili status invalidske organizacije (odslej invalidska
organizacija). Pri računovodskem obravnavanju poslovnih dogodkov, glede katerih
ta standard ne določa pravil, uporabljajo invalidske organizacije pravila,
določena s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi.
Določa način vodenja poslovnih knjig in
sestavljanja letnih poročil za invalidske organizacije ter obdeluje
ugotavljanje in obravnavanje presežka prihodkov in presežka odhodkov. Določa
tudi nekatera pravila pripoznavanja in vrednotenja bilančnih postavk.
Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi
pojasnila.
Standard
(poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem
C), pojasnili (poglavjem Č) in uvodom v slovenske računovodske standarde.
B)
Standard
40.1. Invalidska
organizacija vodi temeljne poslovne knjige v skladu z izbranim načinom
vodenja poslovnih knjig in na podlagi knjigovodskih listin, kakor določa ta
standard.
40.2. Invalidska
organizacija vodi pomožne poslovne knjige v obsegu, ki je glede na
področje in obseg njene dejavnosti potreben za pojasnjevanje postavk v
temeljnih poslovnih knjigah in za sprotno ugotavljanje stanja.
40.3. Invalidska
organizacija sestavi na podlagi podatkov, izkazanih v poslovnih knjigah, in
popisa na koncu obračunskega obdobja letno poročilo, ki obsega:
-
bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih
virov na koncu obračunskega obdobja, ter
-
izkaz poslovnega izida, ki prikazuje stroške, donose, prihodke in
presežek prihodkov ali presežek odhodkov v obračunskem obdobju.
B) 1. Letno poročilo o poslovanju
40.4. Invalidska
organizacija sestavi na koncu obračunskega obdobja bilanco stanja in izkaz
poslovnega izida, kakor določa ta standard. Letno poročilo o poslovanju
sestavi najkasneje do konca februarja naslednjega obračunskega obdobja.
40.5. Bilanco stanja sestavljajo najmanj tele postavke:
I. Sredstva
1. Osnovna sredstva
po neodpisani vrednosti ter dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki.
2. Dolgoročne
terjatve in finančne naložbe.
3. Zaloge.
4. Terjatve do
članov in kupcev.
5. Druge
kratkoročne terjatve in kratkoročne finančne naložbe.
6. Dobroimetje pri
bankah, čeki in gotovina.
7. Aktivne časovne
razmejitve.
Skupaj sredstva (od 1 do 7)
II. Obveznosti
do virov sredstev
8. Društveni sklad
– ustanovitvena vloga, rezerve in drugi viri.
9. Društveni sklad
– presežek prihodkov ali presežek odhodkov.
10. Dolgoročne obveznosti.
11. Kratkoročne obveznosti do
članov in dobaviteljev.
12. Druge kratkoročne
obveznosti.
13. Pasivne časovne razmejitve.
Skupaj obveznosti do virov
sredstev (od 8 do 13).
V posameznih postavkah bilance stanja se
izkažejo tile podatki:
Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti
ter dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki
zajemajo neodpisano vrednost opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev
na dan bilanciranja, ki je razlika med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom
vrednosti, ter knjigovodsko vrednost dolgoročno razmejenih stroškov oziroma
odhodkov na dan bilanciranja.
Dolgoročne terjatve in finančne naložbe zajemajo knjigovodsko vrednost dolgoročnih terjatev in dolgoročnih
finančnih naložb, ki jih ima invalidska organizacija na dan bilanciranja. Tisti
zneski dolgoročnih terjatev in finančnih naložb, ki zapadejo v plačilo v
naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani,
se izkažejo med kratkoročnimi terjatvami oziroma kratkoročnimi finančnimi naložbami.
Zaloge
zajemajo vrednost zalog materiala in trgovskega blaga ter zalog proizvodov in
nedokončane proizvodnje na koncu obračunskega obdobja.
Terjatve do članov in kupcev zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih terjatev do članov in
kupcev na dan bilanciranja, ki še niso plačane. V tej postavki se izkažejo tudi
tisti zneski dolgoročnih terjatev do članov in kupcev, ki zapadejo v plačilo v
naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.
Druge kratkoročne terjatve in
kratkoročne finančne naložbe zajemajo knjigovodsko
vrednost kratkoročnih terjatev do dobaviteljev iz predujmov, kratkoročnih
finančnih naložb in kratkoročnih terjatev iz drugih naslovov, razen
kratkoročnih terjatev do članov in kupcev na dan bilanciranja. V tej postavki
se izkažejo tudi tisti zneski drugih dolgoročnih terjatev, ki zapadejo v
plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še
niso plačani.
Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina zajemajo denarna sredstva na računih, prek katerih invalidska
organizacija posluje, depozite na takojšen odpoklic, prejete čeke in gotovino v
blagajni ter izdane čeke kot odbitno postavko.
Aktivne časovne razmejitve zajemajo zneske aktivnih časovnih razmejitev na dan bilanciranja.
Društveni sklad – ustanovitvena vloga,
rezerve in drugi viri – zajema znesek društvenega
sklada vključno z zneski dolgoročnih rezervacij, zmanjšan za znesek presežka
prihodkov iz prejšnjih in obravnavanega obračunskega obdobja.
Društveni sklad – presežek prihodkov ali
presežek odhodkov – zajema znesek presežkov
prihodkov prejšnjih in obravnavanega obračunskega obdobja, ki še ni razporejen
za določen namen, oziroma znesek presežkov odhodkov iz prejšnjih obračunskih
obdobij in obravnavanega obračunskega obdobja, ki še ni pokrit, na dan
bilanciranja.
Dolgoročne obveznosti zajemajo zneske dobljenih dolgoročnih posojil, dobljenih
dolgoročnih blagovnih kreditov in drugih dolgoročnih obveznosti na dan
bilanciranja, razen tistih zneskov dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v
plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še
niso plačani, in se izkazujejo med kratkoročnimi obveznostmi.
Kratkoročne obveznosti do članov in
dobaviteljev zajemajo zneske teh obveznosti na dan
bilanciranja ter tiste zneske dolgoročnih obveznosti do članov in dobaviteljev,
ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v
plačilo, pa še niso plačani.
Druge kratkoročne obveznosti zajemajo zneske kratkoročnih obveznosti do kupcev iz predujmov,
kratkoročnih obveznosti do posojilodajalcev in kratkoročnih obveznosti iz
drugih naslovov ter tiste zneske drugih dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v
plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še
niso plačani.
Pasivne
časovne razmejitve zajemajo zneske pasivnih
časovnih razmejitev na dan bilanciranja.
40.6. Sredstva,
obveznosti in društveni sklad se vrednotijo in izkazujejo po tehle pravilih:
1. Osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima invalidska organizacija za ustvarjanje
proizvodov ali opravljanje storitev oziroma dajanje v najem ali za pisarniške
namene in se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem
obdobju.
Osnovna sredstva se ovrednotijo po
dokumentirani nakupni ceni, povečani za dokumentirane oziroma dokazljive
neposredne stroške, ki jih je mogoče pripisati njihovi usposobitvi za uporabo.
Nabavna vrednost podarjenih osnovnih sredstev, katerih nakupna cena oziroma
tržna vrednost ni znana, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upošteva nabavna
vrednost enakega ali primerljivega osnovnega sredstva.
Nabavna vrednost osnovnih sredstev se
zmanjšuje z letnimi popravki te vrednosti, ugotovljenimi na podlagi
amortizacijskih stopenj, ki jih vnaprej določi invalidska organizacija.
Dolgoročno razmejeni stroški oziroma
odhodki so tisti stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na več obračunskih
obdobij. Vrednotijo se s plačanimi zneski.
Opredmetena osnovna sredstva se lahko
prevrednotijo zaradi okrepitve na podlagi ocenitve, ki jo opravi strokovno
usposobljena oseba. Za znesek prevrednotenja zaradi okrepitve se izkaže posebni
prevrednotovalni popravek društvenega sklada. Opredmetena osnovna sredstva se
zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega
njihovo nadomestljivo vrednost. Za znesek prevrednotenja zaradi oslabitve se
izkažejo drugi odhodki. Pri prevrednotenju zaradi odprave oslabitve se do
zneska prejšnje oslabitve izkažejo drugi prihodki, za preostali znesek
prevrednotenja pa se izkaže posebni prevrednotovalni popravek društvenega
sklada. Če je bilo opredmeteno osnovno sredstvo pred prevrednotenjem zaradi
oslabitve okrepljeno, se najprej zmanjša posebni prevrednotovalni popravek
društvenega sklada, za preostali znesek pa se izkažejo drugi odhodki.
Neopredmetena osnovna sredstva in
dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki se zaradi okrepitve ne
prevrednotujejo, zaradi oslabitve pa se, če ne ustrezajo več sodilom, po
katerih so bile posamezne postavke prvotno usredstvene.
2. Dolgoročne naložbe so finančne naložbe v obliki danih dolgoročnih posojil in
kupljenih dolgoročnih vrednostnih papirjev oziroma lastniških deležev
(kapitala) ter dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo ali jih bo
invalidska organizacija prodala čez več kot 12 mesecev.
Dolgoročne finančne naložbe, razen naložb v
kapitalske naložbe, se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na
podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Naložbe v
lastniške deleže se vrednotijo po nakupni ceni. Vrednost dolgoročnih naložb se
zmanjšuje za zneske odplačil.
Prevrednotovanje dolgoročnih finančnih
naložb zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega ali
predpisanega prevrednotovanja naložb zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti
in zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah. Pravna podlaga
je tudi splošno prevrednotenje kapitala.
Dvomljive, sporne in neizterljive
dolgoročne finančne naložbe se prevrednotijo zaradi oslabitve, če se utemeljeno
domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo
se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme finančnih odhodkov. Odpisi
dolgoročnih finančnih naložb se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami,
pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.
3. Dolgoročne terjatve so terjatve, ki zapadejo v plačilo čez več kot 12 mesecev.
Vrednotijo se z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih
knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Vrednost dolgoročnih terjatev se
zmanjšuje za zneske odplačil.
Prevrednotovanje dolgoročnih terjatev
zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega ali
predpisanega prevrednotovanja terjatev zaradi ohranjanja njihove realne
vrednosti in zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah.
Dvomljive, sporne in neizterljive
dolgoročne terjatve se prevrednotijo zaradi oslabitve, če se utemeljeno
domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo
se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme drugih odhodkov. Odpisi
dolgoročnih terjatev se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami,
pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.
4. Zaloge materiala in trgovskega blaga se vrednotijo po nakupnih cenah, zaloge
proizvodov in nedokončane proizvodnje pa s stroški izdelavnega materiala in
tujih izdelavnih storitev. Porabljene zaloge se vrednotijo po izbrani metodi.
Zaloge materiala in trgovskega blaga se
lahko na koncu obračunskega obdobja ovrednotijo po zadnjih dokumentiranih
nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa po zadnjih
cenah potroškov izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Za
ugotovljene razlike se popravijo stroški materiala ali prodanega trgovskega
blaga oziroma materiala in storitev.
Nekurantne zaloge se prevrednotijo, če je
njihova knjigovodska vrednost večja od njihove nadomestljive vrednosti.
5. Kratkoročne terjatve in finančne
naložbe, razen naložb v kapitalske naložbe, se
vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih
knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Kapitalske naložbe se vrednotijo po
nakupni ceni. Vrednost kratkoročnih terjatev in posojil se zmanjšuje za zneske
odplačil.
Prevrednotovanje kratkoročnih terjatev in
finančnih naložb zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega
ali predpisanega prevrednotovanja naložb in terjatev zaradi ohranjanja njihove
realne vrednosti ter zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih
podlagah.
Dvomljive, sporne in neizterljive
kratkoročne terjatve in finančne naložbe se prevrednotijo zaradi oslabitve, če
se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v
celoti. Zmanjšajo se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme drugih
odhodkov oziroma finančnih odhodkov. Odpisi kratkoročnih terjatev in finančnih naložb
se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako
oblikovanih popravkov vrednosti.
6. Denarna sredstva so gotovina v blagajni, denarna sredstva na vpogled na računih pri
bankah in prejeti čeki. Izdani čeki niso denarna sredstva, temveč se med
denarnimi sredstvi le izkazujejo kot odbitna postavka.
7. Aktivne časovne razmejitve so zneski obveznosti ali plačil, ki kot stroški oziroma odhodki še
ne vplivajo na poslovni izid oziroma še ne povečujejo vrednosti sredstev, in
zneski prihodkov, ki še niso zaračunani, a so že vključeni v poslovni izid
obračunskega obdobja.
8. Dolgoročne obveznosti so posojila, dobljena pri bankah in drugih posojilodajalcih, pa
tudi dobljeni blagovni krediti in druge obveznosti iz poslovanja, katerih rok
vračila presega 12 mesecev. Dolgoročne obveznosti se vrednotijo z zneski, ki
jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin
dolguje upnikom. Vrednost dolgoročnih obveznosti se zmanjšuje za zneske
odplačil.
Prevrednotovanje dolgoročnih obveznosti se
opravlja na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja dolgoročnih
obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zaradi njihovih
sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah. 9. Kratkoročne obveznosti so obveznosti
do dobaviteljev, obveznosti do kupcev iz predujmov, obveznosti do
posojilodajalcev in obveznosti iz drugih naslovov, ki zapadejo v plačilo
najpozneje v 12 mesecih.
9. Kratkoročne obveznosti se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi
verodostojnih knjigovodskih listin dolguje upnikom. Vrednost kratkoročnih
obveznosti se zmanjšuje za zneske odplačil.
Prevrednotovanje kratkoročnih obveznosti se
opravlja na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja dolgoročnih
obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zaradi njihovih
sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah.
10. Pasivne časovne razmejitve so zneski vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov, za katere
še ni nastala obveznost, in zneski kratkoročno odloženih prihodkov, za katere
je že nastala terjatev ali so že bili plačani.
11. Društveni sklad je znesek razlike med vrednostjo sredstev vključno z aktivnimi
časovnimi razmejitvami ter vrednostjo dolgov vključno s pasivnimi časovnimi
razmejitvami.
40.7. Izkaz poslovnega izida sestavljajo najmanj tele postavke:
Stroški
1. Nabavna
vrednost nabavljenih materiala in trgovskega blaga.
2. Zmanjšanje
vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga.
3. Povečanje
vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga.
4. Stroški
porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga (1 + 2 ( 3).
5. Stroški
storitev.
6. Stroški
dela.
7. Dotacije
drugim pravnim osebam.
8. Stroški
naložbenja (investiranja).
9. Amortizacijski
stroški.
10. Finančni odhodki.
11. Drugi odhodki.
12. Dajatve.
13. Presežek prihodkov (od
17 do 19 ( od 4 do 12).
Prihodki
14. Prihodki od dejavnosti
a)
dotacije Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih
organizacij v RS,
b)
dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev,
c)
dotacije drugih fundacij, skladov in ustanov,
č) donacije
pravnih in fizičnih oseb,
d)
prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov,
e)
članarine in prispevki članov invalidskih organizacij,
f)
prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev.
15. Povečanje vrednosti zalog proizvodov ter
nedokončanih proizvodov in storitev.
16. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov ter
nedokončanih proizvodov in storitev.
17. Donosi od dejavnosti (14 + 15 ( 16).
18. Finančni prihodki.
19. Drugi prihodki.
20. Presežek odhodkov (od 4 do 12 ( od 17 do 19).
21. Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja
iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij.
V posameznih postavkah izkaza poslovnega
izida se izkažejo tile podatki:
Nabavna vrednost nabavljenih materiala
in trgovskega blaga zajema vrednost materiala in trgovskega blaga, nabavljenih v obračunskem obdobju, obračunano po nakupnih cenah.
Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in
trgovskega blaga je razlika med (večjo) vrednostjo
zalog materiala in trgovskega blaga na začetku obračunskega obdobja ter njihovo
vrednostjo na koncu obračunskega obdobja.
Povečanje vrednosti zalog materiala in
trgovskega blaga je razlika med (večjo) vrednostjo
zalog materiala in trgovskega blaga na koncu obračunskega obdobja ter njihovo
vrednostjo na začetku obračunskega obdobja.
Stroški porabljenega materiala in
prodanega trgovskega blaga se ugotovijo tako, da
se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost
nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega
obdobja.
Stroški storitev zajemajo vrednosti v obračunskem obdobju opravljenih storitev
drugih pravnih in fizičnih oseb, ki bremenijo poslovni izid v obračunskem
obdobju.
Stroški dela zajemajo zneske plač, nadomestil plač v znesku, ki bremeni
invalidsko organizacijo, dajatev v naravi, vrednosti daril in nagrad
zaposlencem, prejemkov ali povračil, ki pripadajo zaposlencem na podlagi
delovnega razmerja, ter dajatev, ki se obračunavajo od naštetih prejemkov in
bremenijo invalidsko organizacijo.
Dotacije drugim pravnim osebam zajemajo zneske sredstev, ki jih invalidska organizacija prenese
drugim pravnim osebam skladno z nameni, za katere je ustanovljena.
Stroški naložbenja (investiranja) zajemajo zneske plačil za stroške, ki sestavljajo nabavno vrednost
osnovnih sredstev.
Amortizacijski stroški zajemajo zneske popravkov vrednosti osnovnih sredstev v
obračunskem obdobju razen zneskov, ki se krijejo v breme društvenega sklada
oziroma posebnega prevrednotovalnega popravka društvenega sklada, če je bil ta
oblikovan s prevrednotenjem opredmetenih osnovnih sredstev zaradi okrepitve.
Finančni odhodki zajemajo zneske obresti, popravkov oziroma odpisov finančnih
naložb in drugih finančnih odhodkov, ki bremenijo prihodke v obračunskem
obdobju.
Drugi odhodki zajemajo zneske neobičajnih postavk, popisnih primanjkljajev,
popravkov obratnih sredstev, izgub, nastalih pri prodaji osnovnih sredstev, in
drugih podobnih postavk.
Dajatve
zajemajo zneske davkov, prispevkov za socialno varnost in drugih dajatev, ki
jih določa zakon in bremenijo prihodke obračunskega obdobja, razen tistih, ki
sodijo med stroške dela.
Presežek prihodkov je razlika med (večjim) zneskom prihodkov in zneskom odhodkov v
obračunskem obdobju.
Prihodki od dejavnosti zajemajo zneske članarin, prostovoljnih prispevkov članov, dotacij
iz fundacij oziroma ustanov, dotacij iz proračunskih sredstev, donacij pravnih
in fizičnih oseb, prihodkov od prodaje materiala, proizvodov, trgovskega blaga
in storitev ter drugih prihodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti, ki se
nanašajo na obračunsko obdobje.
Povečanje vrednosti zalog proizvodov ter
nedokončanih proizvodov in storitev je razlika med
(večjo) vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in
storitev na koncu obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na začetku
obračunskega obdobja.
Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov
ter nedokončanih proizvodov in storitev je razlika
med (večjo) vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in
storitev na začetku obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na koncu
obračunskega obdobja.
Donosi od dejavnosti se ugotovijo tako, da se poslovni prihodki popravijo za razliko
med vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev
na koncu obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na začetku obračunskega
obdobja.
Finančni prihodki zajemajo zneske obresti in drugih finančnih prihodkov, ki se
nanašajo na obračunsko obdobje.
Drugi prihodki zajemajo zneske neobičajnih postavk, popisnih presežkov in
dobičkov, nastalih pri prodaji osnovnih sredstev, ter druge podobne postavke.
Presežek odhodkov je razlika med (večjimi) odhodki in prihodki v obračunskem
obdobju.
Kritje odhodkov obravnavanega
obračunskega obdobja iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij zajema tisti znesek presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih
obdobij, ki ga invalidska organizacija nameni za pokrivanje odhodkov
obravnavanega obračunskega obdobja.
40.8. Stroški,
odhodki in prihodki se pripoznavajo, merijo in izkazujejo po tehle pravilih:
1. Stroški porabljenega ali prodanega
materiala in prodanega trgovskega blaga se
pripoznajo v obračunskem obdobju, v katerem se material porabi oziroma se
material ali trgovsko blago proda. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju
ugotovljeni stroški porabljenega ali prodanega materiala in prodanega
trgovskega blaga iz prejšnjih let. Stroški porabljenega ali prodanega materiala
in prodanega trgovskega blaga, ki so se zadrževali v zalogah, se ugotovijo po
izbrani metodi, stroški porabljenega ali prodanega materiala in prodanega
trgovskega blaga, ki se ni zadrževalo v zalogah, pa se pripoznajo v nakupni
vrednosti.
Invalidska organizacija se lahko odloči na
kontih stroškov materiala in prodanega trgovskega blaga knjižiti med
obračunskim obdobjem nakupno vrednost tedaj kupljenih količin materiala in
trgovskega blaga, na koncu obračunskega obdobja pa uskladiti znesek stroškov
porabljenega ali prodanega materiala in prodanega trgovskega blaga glede na
spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim
ovrednotenjem po zadnjih nakupnih cenah.
Popusti, izkazani na računih, zmanjšujejo
nakupno vrednost materiala in trgovskega blaga, kasneje odobreni popusti pa
zmanjšujejo stroške porabljenega ali prodanega materiala in prodanega
trgovskega blaga obračunskega obdobja, v katerem so bili odobreni.
2. Stroški storitev so stroški storitev drugih pravnih in fizičnih oseb. Pripoznajo se
v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem
obdobju ugotovljeni stroški storitev iz prejšnjih let. Stroški storitev se
ugotovijo v znesku, ki ga je zaračunal dobavitelj storitve. Med stroške
storitev se štejejo tudi stroški službenih potovanj zaposlencev, stroški po
pogodbah o delu, avtorski honorarji, stroški občasne ali začasne nege invalidov
oziroma pomoči invalidom, povračila stroškov članom invalidske organizacije pri
opravljanju njene dejavnosti, nagrade članom invalidske organizacije za
opravljeno delo, sejnine in podobno.
3. Stroški dela so plače, nadomestila plač, ki bremenijo invalidsko organizacijo,
dajatve v naravi, vrednosti daril in nagrad zaposlencem, prejemki ali
povračila, ki pripadajo zaposlencem na podlagi delovnega razmerja, ter dajatve,
ki se obračunavajo od naštetih prejemkov in bremenijo invalidsko organizacijo.
Znesek stroškov dela se ugotavlja v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in
internimi akti, ki se nanašajo na prejemke iz delovnega razmerja. Stroški dela
se pripoznajo v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi
v obračunskem obdobju ugotovljeni stroški dela iz prejšnjih let.
4. Dotacije drugim pravnim osebam so zneski sredstev, ki jih invalidska
organizacija prenese drugim pravnim osebam skladno z nameni, za katere je
ustanovljena.
5. Stroški naložbenja (investiranja) so zneski plačil za stroške, ki sestavljajo nabavno vrednost
osnovnih sredstev.
Za znesek stroškov naložbenja
(investiranja) oblikuje invalidska organizacija v okviru društvenega sklada
poseben sklad za osnovna sredstva. Sklad za osnovna sredstva se zmanjšuje za
obračunane popravke vrednosti in posebne prevrednotovalne popravke vrednosti osnovnih
sredstev. Če invalidska organizacija nabavi osnovno sredstvo s pomočjo tujih
virov (posojil ali blagovnih kreditov), ob odplačilu posojila oziroma kredita
izkaže stroške naložbenja (investiranja) le za tisti del nabavne vrednosti, ki
je bil financiran s tujim virom in je zajet v obroku odplačila.
6. Amortizacijski stroški so zneski popravkov vrednosti osnovnih sredstev v obračunskem
obdobju razen dela, ki se krije v breme društvenega sklada oziroma posebnega
prevrednotovalnega popravka društvenega sklada.
7. Finančni odhodki so zneski obresti, zneski, ki izhajajo iz prevrednotenja posojil,
terjatev ali obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti, in zneski
popravkov finančnih naložb. Znesek finančnih odhodkov se ugotovi na podlagi
pogodb ali predpisov. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na katero se
nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni finančni odhodki
iz prejšnjih let.
8. Drugi odhodki so neobičajne postavke, popisni primanjkljaji, popravki obratnih
sredstev, izgube, nastale pri prodaji osnovnih sredstev, in druge podobne
postavke. V ugotovljenih zneskih se pripoznajo v obračunskem obdobju, na katero
se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni drugi odhodki
iz prejšnjih let. Kot drugi odhodki se obravnavajo tudi v prejšnjih letih
preveč zaračunani prihodki.
9. Dajatve so davki, prispevki za socialno varnost in druge dajatve, ki jih
določa zakon, razen tistih, ki sodijo med stroške dela. Znesek dajatev se
ugotovi v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se nanašajo na te dajatve.
Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi
v obračunskem obdobju ugotovljene dajatve iz prejšnjih let.
10. Prihodki od dejavnosti so članarine, prostovoljni prispevki članov, prejemki iz
materialnih pravic, dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev, zneski,
prejeti iz sredstev ustanov (fundacij) ali drugih organizacij, ki zbirajo
sredstva za delovanje invalidskih organizacij, prejete donacije, prihodki od
prodaje materiala, proizvodov, trgovskega blaga in storitev ter drugi prihodki,
doseženi z opravljanjem dejavnosti invalidske organizacije.
Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na
katero se nanašajo oziroma ko so bili prejeti. Pripoznajo se tudi v obračunskem
obdobju ugotovljeni prihodki iz prejšnjih let.
Ne glede na prejšnji odstavek se denarna
sredstva, prejeta za plačilo izbranih stroškov oziroma odhodkov, pripoznavajo
kot prihodki skladno z nastajanjem stroškov oziroma odhodkov, za katerih
pokritje so bila prejeta.
11. Finančni prihodki so zneski obresti in zneski, ki izhajajo iz prevrednotovanja
posojil, terjatev ali obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti.
Znesek finančnih prihodkov se ugotovi v skladu s pogodbami ali predpisi.
Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi
v obračunskem obdobju ugotovljeni finančni prihodki iz prejšnjih let.
12. Drugi
prihodki so neobičajne postavke, popisni presežki,
dobički, nastali pri prodaji osnovnih sredstev, in druge podobne postavke. V
ugotovljenih zneskih se pripoznajo v obračunskem obdobju, na katero se
nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni drugi prihodki
iz prejšnjih let. Kot drugi prihodki se obravnavajo tudi v prejšnjih letih
preveč zaračunani odhodki.
B) 2. Vodenje poslovnih
knjig
40.9. Invalidska
organizacija vodi poslovne knjige na način, ki omogoča izkazovanje podatkov,
potrebnih za sestavitev letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Če ne
izkazuje podatkov, potrebnih za sestavitev računovodskih izkazov, v poslovnih
knjigah, jih zagotovi z letnim popisom.
Invalidska organizacija vodi poslovne
knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njene potrebe,
razen če se v svojem temeljnem ali drugem aktu opredeli za uporabo enostavnega
knjigovodstva v skladu s tretjim odstavkom SRS 40.10.
Invalidska organizacija lahko vodi poslovne
knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, pojasnjenih v SRS 40.10, če
zadošča vsaj dvema izmed tehle meril:
-
povprečno število redno zaposlenih na zadnji dan prejšnjega obračunskega
obdobja ne presega 2;
-
letni prihodki prejšnjega obračunskega obdobja ne presegajo 5 milijonov
tolarjev;
-
povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku obračunskega obdobja ne
presega 5 milijonov tolarjev.
40.10. Invalidska
organizacija lahko v duhu tretjega odstavka SRS 40.9 vodi poslovne knjige po
načelih enostavnega knjigovodstva, ki obsega knjigo prihodkov in odhodkov ter
knjigo terjatev in obveznosti.
Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce po
vrstah prihodkov in odhodkov, kar skupaj z drugimi evidencami ter popisom
sredstev in obveznosti do njihovih virov omogoča sestavitev izkaza poslovnega
izida na koncu obračunskega obdobja.
Knjiga terjatev in obveznosti je
razčlenjena po njihovih vrstah. Podatke o terjatvah in obveznostih ter njihovem
poravnavanju vpisuje invalidska organizacija najmanj enkrat mesečno.
40.11. Kot
poslovno dokumentacijo mora invalidska organizacija zagotoviti tudi po časovnem
zaporedju urejene izpiske o spremembah stanja na računih pri bankah.
40.12. Invalidska
organizacija, ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva,
zagotovi v njih najmanj konte, ki so potrebni za letno izkazovanje
premoženjsko-finančnega poslovanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida.
Konte določi skladno s kontnim okvirom, ki ga predpiše Slovenski inštitut za
revizijo, in svojimi potrebami.
40.13. Invalidska
organizacija, ki ima v lasti ali finančnem najemu osnovna sredstva, mora ne
glede na izbrani način vodenja poslovnih knjig voditi register osnovnih
sredstev. Vanj vpiše registrsko številko osnovnega sredstva, datum pridobitve,
naziv, podatke o listini o pridobitvi, prvotno nabavno vrednost in podatke o
odtujitvi. V register ne vpisuje prevrednotenj in popravkov vrednosti.
40.14. Knjižbe
v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah in
biti opravljene najkasneje v mesecu dni od dneva izdaje ali prejetja teh
listin. Še ne knjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer
invalidska organizacija vodi poslovne knjige.
Invalidska organizacija vodi poslovne
knjige na prostih listih, vezane ali prenesene v računalnik, tako da se lahko
po potrebi tiskajo ali prikazujejo na zaslonu. Poslovne knjige zaključi s
stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja svoje dejavnosti
oziroma statusne spremembe pa z dnem te spremembe. Registra osnovnih sredstev
ne zaključuje.
Invalidska organizacija vodi poslovne
knjige po načelih urejenega knjigovodstva, ki so zapisana v SRS 22 ( Poslovne
knjige.
Invalidska
organizacija v poslovnih knjigah ali posebnih evidencah izkazuje podatke o
porabi namenskih javnih in drugih sredstev, prejetih za delovanje, za izvajanje
posebnih socialnih programov in naložbe.
B) 3. Knjigovodske
listine
40.15. Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem
kontroliranju pokaže, da strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku,
lahko na njeni podlagi popolnoma jasno in brez kakih dvomov spozna naravo in
obseg poslovnega dogodka.
B) 4. Popis
sredstev in dolgov
40.16. Invalidska
organizacija mora ne glede na način vodenja poslovnih knjig na koncu
obračunskega obdobja popisati sredstva in dolgove. Popis je treba opraviti tudi
na začetku oziroma ob prenehanju opravljanja dejavnosti in ob nastanku statusne
spremembe.
Popisni list podpišejo osebe, ki so
opravile popis, in odgovorni zastopnik invalidske organizacije. Vsebuje
predvsem tele podatke:
1. osnovna
sredstva: zaporedna oziroma registrska številka in ime (vrsta), nabavna
vrednost, popravek vrednosti pred prevrednotenjem, popravek vrednosti zaradi
amortiziranja, popravek vrednosti zaradi prevrednotenja ter neodpisana
vrednost;
2. zaloge
materiala in trgovskega blaga: vrsta, merska enota, količina, nabavna
(nakupna) cena in nabavna vrednost; na posebnem popisnem listu se popišejo
zaloge nekurantnih materiala in trgovskega blaga;
3. zaloge
gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev: vrsta, merska
enota in količina ter stroškovna cena (določena v skladu z izbrano metodo)
glede na stopnjo dokončanosti; na posebnem popisnem listu se popišejo zaloge
nekurantnih proizvodov;
4. terjatve
in posojila: naslov, številka in datum računa oziroma druge knjigovodske
listine, znesek terjatve oziroma posojila pred prevrednotenjem, znesek
prevrednotenja, znesek terjatve po prevrednotenju; na posebnem popisnem listu
se popišejo dvomljive, sporne in neizterljive terjatve;
5. dolgovi:
naslov, številka in datum računa oziroma druge knjigovodske listine, znesek
dolga oziroma posojila pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja, znesek
dolga oziroma posojila po prevrednotenju;
6. dolžniški
vrednostni papirji: vrsta, znesek terjatve oziroma obveznosti na podlagi
dolžniškega vrednostnega papirja pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja,
znesek terjatve oziroma obveznosti na podlagi dolžniškega vrednostnega papirja
po prevrednotenju;
7. kapitalske
naložbe: vrsta, znesek naložbe pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja,
znesek naložbe po prevrednotenju;
8.
denarna sredstva v blagajni in banki ter čeki: znesek gotovine v
blagajni po apoenih, znesek denarnih sredstev po bančnih računih in znesek
terjatev iz prejetih čekov po izdajateljih.
B) 5. Dostop do
poslovnih knjig in poročil
40.17. Poslovne
knjige morajo biti v času delovanja invalidske organizacije na njenem sedežu
oziroma v kraju delovanja, kjer je registrirana. Če vodi poslovne knjige
knjigovodski servis ali druga oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje te
dejavnosti, so lahko pri njem (njej).
C) Opredelitve
ključnih pojmov
40.18. V
tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in tako
opredeliti ključne pojme.
a) Invalidska organizacija je
organizacija, ustanovljena v skladu z zakonom o društvih, ki ima po zakonu o
invalidskih organizacijah status invalidske organizacije.
b) Z izrazom obračunsko obdobje je v tem standardu mišljeno
koledarsko leto.
c) Pri pojmovanju sredstev invalidske organizacije je treba
upoštevati pravila iz splošnih slovenskih računovodskih standardov in tile
dodatni opredelitvi:
Osnovna sredstva so tudi neopredmetena in opredmetena sredstva v lasti države ali
občine, ki jih dobi invalidska organizacija v skladu s predpisi v uporabo in
upravljanje.
Zaloge so vse oblike surovin, materiala, trgovskega blaga, nedokončanih
proizvodov in storitev ter proizvodov, s katerimi razpolaga invalidska
organizacija.
č) Pri pojmovanju obveznosti do virov sredstev invalidske
organizacije je treba upoštevati pravila iz splošnih računovodskih standardov
in tole dodatno opredelitev:
Društveni sklad je lastni vir financiranja invalidske
organizacije. Sestavljen je iz ustanovitvenih vlog članov invalidske
organizacije, sklada za osnovna sredstva, posebnega prevrednotovalnega popravka
zaradi okrepitve opredmetenih osnovnih sredstev, rezerv, namenskih skladov in
presežka prihodkov, zmanjšuje pa ga presežek odhodkov.
d) Stroški naložbenja (investiranja) so
plačani zneski, ki se nanašajo na nabavne vrednosti osnovnih sredstev.
e) Presežek prihodkov je tisti del
prihodkov obravnavanega obračunskega obdobja, ki ostane invalidski organizaciji
po pokritju vseh odhodkov tega obdobja.
f) Presežek odhodkov je tisti del
odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja, ki ga invalidska organizacija ne
pokrije s prihodki tega obdobja.
g) Osnovna sredstva v upravljanju
so osnovna sredstva v lasti države ali občine, ki jih invalidska organizacija
dobi v upravljanje in uporabo. Pri računovodskem obravnavanju osnovnih sredstev
v upravljanju se uporablja SRS 36 ( Računovodske rešitve v nepridobitnih
organizacijah ( pravnih osebah zasebnega prava.
h) Pravne podlage so državni oziroma
občinski predpisi, pogodbe in pisno izražena odločitev upnika ali lastnika, da
se odpoveduje terjatvi oziroma lastništvu na sredstvu.
i) Nekurantne zaloge so zaloge materiala,
proizvodov in trgovskega blaga, ki so poškodovani, nepotrebni oziroma
neuporabni za opravljanje dejavnosti ali pa je njihova knjigovodska vrednost
večja od nadomestljive.
j) Dvomljiva terjatev je terjatev, ki bi
jo dolžnik že moral poravnati, pa je še ni, in terjatev, ki še ni zapadla v
plačilo, pa okoliščine kažejo, da jo dolžnik ob zapadlosti ne bo poravnal v
celoti ali delno.
k) Sporna terjatev je terjatev, ki je
dolžnik v celoti ali delno ne prizna.
l) Neizterljiva terjatev je terjatev, ki
ne bo plačana, ker je dolžnik nedosegljiv ali ugovarja zaradi zastaranja ali
ker za takšno domnevo obstajajo drugi razlogi.
m) Metoda za obračunavanje porabljenih
zalog je lahko metoda drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih
cen, metoda zaporednih cen (fifo), metoda obratnozaporednih cen (lifo) ali kaka
druga metoda.
Č) Pojasnila
40.19. Gospodarske
kategorije, obravnavane v tem standardu, so pojasnjene v temeljnih
računovodskih standardih, razen če so v tem standardu opredeljene drugače.
40.20. Invalidska
organizacija mora v svojem notranjem aktu določiti način računovodskega
obravnavanja stroškov, ki sestavljajo nabavno vrednost osnovnih sredstev.
Izbrani način je odvisen od načina pridobitve posameznega osnovnega sredstva in
se v dobi koristnosti osnovnega sredstva ne more spreminjati.
40.21. Invalidska
organizacija ima lahko v okviru društvenega sklada tudi rezerve ter namenske
sklade za izobraževalne, socialne in druge namene v skladu s svojimi pravili in
odločitvami. Invalidska organizacija, ki obravnava nabavno vrednost osnovnih
sredstev kot stroške naložbenja (investiranja), zmanjšuje sklad za osnovna
sredstva za redne in izredne popravke vrednosti osnovnih sredstev. Društveni
sklad se tudi zmanjša za presežek odhodkov, ki ga invalidska organizacija
pokrije iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij.
Društveni sklad se poveča za presežek
prihodkov ali zmanjša za presežek odhodkov. Ko se invalidska organizacija
razpusti, se najprej poravnajo njene obveznosti do drugih, preostanek
društvenega sklada pa se nameni tistemu upravičencu, ki ga določa predpis
oziroma temeljni akt invalidske organizacije.
V okviru društvenega sklada se izkazujejo
tudi dolgoročne rezervacije, ki se oblikujejo v breme ustrezne skupine stroškov
v razredu 4 ali z dolgoročnim razmejevanjem prihodkov iz naslova podpor iz
proračuna ali iz donacij, namenjenih pridobitvi opredmetenih osnovnih sredstev,
in na podlagi danih dolgoročnih garancij za prodane proizvode ali storitve.
Dolgoročne rezervacije so namenjene kritju obveznosti oziroma stroškov, ki bodo
nastali v obdobju, daljšem od 12 mesecev.
40.22. Invalidska
organizacija pokrije presežek odhodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij iz
rezerv, iz presežkov prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij, lahko pa tudi
v breme drugih delov društvenega sklada, razen v breme sklada za osnovna
sredstva, če za pokritje izgube ni drugih možnosti.
40.23. Če
invalidska organizacija pri vrednotenju bilančnih postavk v celoti uporablja
splošne slovenske računovodske standarde, to ni v nasprotju s tem standardom. V
takšnem primeru ustrezno razčleni skupine kontov, določene s kontnim okvirom za
invalidske organizacije.
40.24. Kot
kratkoročne pasivne časovne razmejitve se izkazujejo tudi prejeta denarna
sredstva, namenjena pokrivanju izbranih stroškov oziroma odhodkov, ki še niso
porabljena, razen prejetih denarnih sredstev, namenjenih pridobivanju opredmetenih
osnovnih sredstev, ki se izkazujejo kot dolgoročna rezervacija v okviru
društvenega sklada, namenjena pokrivanju stroškov amortizacije.
40.25. Določbe tega standarda, ki se nanašajo na vrednotenje posameznih
gospodarskih kategorij, lahko uporabljajo tudi društva, za katera velja SRS 33
( Računovodske rešitve v društvih (Uradni list RS, št. 107/01) in ki
izpolnjujejo pogoje, določene v tretjem odstavku SRS 40.9.
D) Datuma sprejetja in
začetka uporabe
40.26. Ta
standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na seji
14. oktobra 2003. Minister za finance je dal soglasje k njemu. Invalidske
organizacije ga začnejo uporabljati s 1. januarjem 2004.
Št. 20/03
Ljubljana, dne 14. oktobra 2003.
Predsednik
strokovnega sveta
Slovenskega inštituta za revizijo
dr. Ivan Turk l. r.