Slovenski računovodski standardi 40 (2004)

Opozorilo: Besedilo osnovnega predpisa z vključenim popravkom

Na podlagi 14. člena zakona o revidiranju (Uradni list RS, št. 11/01) je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo, dne 14. 10. 2003 sprejel

SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE 40 (2004)

RAČUNOVODSKE REŠITVE V INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH

A)   Uvod

Ta standard ureja računovodstvo v društvih in zvezah, ki so na podlagi zakona o invalidskih organizacijah (Uradni list RS, št. 108/02) pridobili status invalidske organizacije (odslej invalidska organizacija). Pri računovodskem obravnavanju poslovnih dogodkov, glede katerih ta standard ne določa pravil, uporabljajo invalidske organizacije pravila, določena s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi.

Določa način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja letnih poročil za invalidske organizacije ter obdeluje ugotavljanje in obravnavanje presežka prihodkov in presežka odhodkov. Določa tudi nekatera pravila pripoznavanja in vrednotenja bilančnih postavk.

Opredeljuje ključne pojme in vsebuje tudi pojasnila.

Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C), pojasnili (poglavjem Č) in uvodom v slovenske računovodske standarde.

B)   Standard

40.1.    Invalidska organizacija vodi temeljne poslovne knjige v skladu z izbranim načinom vodenja poslovnih knjig in na podlagi knjigovodskih listin, kakor določa ta standard.

40.2.    Invalidska organizacija vodi pomožne poslovne knjige v obsegu, ki je glede na področje in obseg njene dejavnosti potreben za pojasnjevanje postavk v temeljnih poslovnih knjigah in za sprotno ugotavljanje stanja.

40.3.    Invalidska organizacija sestavi na podlagi podatkov, izkazanih v poslovnih knjigah, in popisa na koncu obračunskega obdobja letno poročilo, ki obsega:

-        bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na koncu obračunskega obdobja, ter

-        izkaz poslovnega izida, ki prikazuje stroške, donose, prihodke in presežek prihodkov ali presežek odhodkov v obračunskem obdobju.

B) 1. Letno poročilo o poslovanju

40.4.    Invalidska organizacija sestavi na koncu obračunskega obdobja bilanco stanja in izkaz poslovnega izida, kakor določa ta standard. Letno poročilo o poslovanju sestavi najkasneje do konca februarja naslednjega obračunskega obdobja.

40.5.    Bilanco stanja sestavljajo najmanj tele postavke:

I.    Sredstva

1.    Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti ter dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki.

2.    Dolgoročne terjatve in finančne naložbe.

3.    Zaloge.

4.    Terjatve do članov in kupcev.

5.    Druge kratkoročne terjatve in kratkoročne finančne naložbe.

6.    Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina.

7.    Aktivne časovne razmejitve.

Skupaj sredstva (od 1 do 7)

II.      Obveznosti do virov sredstev

8.    Društveni sklad – ustanovitvena vloga, rezerve in drugi viri.

9.    Društveni sklad – presežek prihodkov ali presežek odhodkov.

10.  Dolgoročne obveznosti.

11.  Kratkoročne obveznosti do članov in dobaviteljev.

12.  Druge kratkoročne obveznosti.

13.  Pasivne časovne razmejitve.

Skupaj obveznosti do virov sredstev (od 8 do 13).

V posameznih postavkah bilance stanja se izkažejo tile podatki:

Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti ter dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki zajemajo neodpisano vrednost opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev na dan bilanciranja, ki je razlika med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti, ter knjigovodsko vrednost dolgoročno razmejenih stroškov oziroma odhodkov na dan bilanciranja.

Dolgoročne terjatve in finančne naložbe zajemajo knjigovodsko vrednost dolgoročnih terjatev in dolgoročnih finančnih naložb, ki jih ima invalidska organizacija na dan bilanciranja. Tisti zneski dolgoročnih terjatev in finančnih naložb, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani, se izkažejo med kratkoročnimi terjatvami oziroma kratkoročnimi finančnimi naložbami.

Zaloge zajemajo vrednost zalog materiala in trgovskega blaga ter zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje na koncu obračunskega obdobja.

Terjatve do članov in kupcev zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih terjatev do članov in kupcev na dan bilanciranja, ki še niso plačane. V tej postavki se izkažejo tudi tisti zneski dolgoročnih terjatev do članov in kupcev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.

Druge kratkoročne terjatve in kratkoročne finančne naložbe zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih terjatev do dobaviteljev iz predujmov, kratkoročnih finančnih naložb in kratkoročnih terjatev iz drugih naslovov, razen kratkoročnih terjatev do članov in kupcev na dan bilanciranja. V tej postavki se izkažejo tudi tisti zneski drugih dolgoročnih terjatev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.

Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina zajemajo denarna sredstva na računih, prek katerih invalidska organizacija posluje, depozite na takojšen odpoklic, prejete čeke in gotovino v blagajni ter izdane čeke kot odbitno postavko.

Aktivne časovne razmejitve zajemajo zneske aktivnih časovnih razmejitev na dan bilanciranja.

Društveni sklad – ustanovitvena vloga, rezerve in drugi viri – zajema znesek društvenega sklada vključno z zneski dolgoročnih rezervacij, zmanjšan za znesek presežka prihodkov iz prejšnjih in obravnavanega obračunskega obdobja.

Društveni sklad – presežek prihodkov ali presežek odhodkov – zajema znesek presežkov prihodkov prejšnjih in obravnavanega obračunskega obdobja, ki še ni razporejen za določen namen, oziroma znesek presežkov odhodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij in obravnavanega obračunskega obdobja, ki še ni pokrit, na dan bilanciranja.

Dolgoročne obveznosti zajemajo zneske dobljenih dolgoročnih posojil, dobljenih dolgoročnih blagovnih kreditov in drugih dolgoročnih obveznosti na dan bilanciranja, razen tistih zneskov dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani, in se izkazujejo med kratkoročnimi obveznostmi.

Kratkoročne obveznosti do članov in dobaviteljev zajemajo zneske teh obveznosti na dan bilanciranja ter tiste zneske dolgoročnih obveznosti do članov in dobaviteljev, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.

Druge kratkoročne obveznosti zajemajo zneske kratkoročnih obveznosti do kupcev iz predujmov, kratkoročnih obveznosti do posojilodajalcev in kratkoročnih obveznosti iz drugih naslovov ter tiste zneske drugih dolgoročnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju ali so že zapadli v plačilo, pa še niso plačani.

Pasivne časovne razmejitve zajemajo zneske pasivnih časovnih razmejitev na dan bilanciranja.

40.6.    Sredstva, obveznosti in društveni sklad se vrednotijo in izkazujejo po tehle pravilih:

1. Osnovna sredstva so sredstva, ki jih ima invalidska organizacija za ustvarjanje proizvodov ali opravljanje storitev oziroma dajanje v najem ali za pisarniške namene in se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju.

Osnovna sredstva se ovrednotijo po dokumentirani nakupni ceni, povečani za dokumentirane oziroma dokazljive neposredne stroške, ki jih je mogoče pripisati njihovi usposobitvi za uporabo. Nabavna vrednost podarjenih osnovnih sredstev, katerih nakupna cena oziroma tržna vrednost ni znana, se določi z ocenitvijo, pri čemer se upošteva nabavna vrednost enakega ali primerljivega osnovnega sredstva.

Nabavna vrednost osnovnih sredstev se zmanjšuje z letnimi popravki te vrednosti, ugotovljenimi na podlagi amortizacijskih stopenj, ki jih vnaprej določi invalidska organizacija.

Dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki so tisti stroški oziroma odhodki, ki se nanašajo na več obračunskih obdobij. Vrednotijo se s plačanimi zneski.

Opredmetena osnovna sredstva se lahko prevrednotijo zaradi okrepitve na podlagi ocenitve, ki jo opravi strokovno usposobljena oseba. Za znesek prevrednotenja zaradi okrepitve se izkaže posebni prevrednotovalni popravek društvenega sklada. Opredmetena osnovna sredstva se zaradi oslabitve prevrednotujejo, če njihova knjigovodska vrednost presega njihovo nadomestljivo vrednost. Za znesek prevrednotenja zaradi oslabitve se izkažejo drugi odhodki. Pri prevrednotenju zaradi odprave oslabitve se do zneska prejšnje oslabitve izkažejo drugi prihodki, za preostali znesek prevrednotenja pa se izkaže posebni prevrednotovalni popravek društvenega sklada. Če je bilo opredmeteno osnovno sredstvo pred prevrednotenjem zaradi oslabitve okrepljeno, se najprej zmanjša posebni prevrednotovalni popravek društvenega sklada, za preostali znesek pa se izkažejo drugi odhodki.

Neopredmetena osnovna sredstva in dolgoročno razmejeni stroški oziroma odhodki se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo, zaradi oslabitve pa se, če ne ustrezajo več sodilom, po katerih so bile posamezne postavke prvotno usredstvene.

2. Dolgoročne naložbe so finančne naložbe v obliki danih dolgoročnih posojil in kupljenih dolgoročnih vrednostnih papirjev oziroma lastniških deležev (kapitala) ter dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo ali jih bo invalidska organizacija prodala čez več kot 12 mesecev.

Dolgoročne finančne naložbe, razen naložb v kapitalske naložbe, se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Naložbe v lastniške deleže se vrednotijo po nakupni ceni. Vrednost dolgoročnih naložb se zmanjšuje za zneske odplačil.

Prevrednotovanje dolgoročnih finančnih naložb zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja naložb zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah. Pravna podlaga je tudi splošno prevrednotenje kapitala.

Dvomljive, sporne in neizterljive dolgoročne finančne naložbe se prevrednotijo zaradi oslabitve, če se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme finančnih odhodkov. Odpisi dolgoročnih finančnih naložb se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.

3. Dolgoročne terjatve so terjatve, ki zapadejo v plačilo čez več kot 12 mesecev. Vrednotijo se z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Vrednost dolgoročnih terjatev se zmanjšuje za zneske odplačil.

Prevrednotovanje dolgoročnih terjatev zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja terjatev zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah.

Dvomljive, sporne in neizterljive dolgoročne terjatve se prevrednotijo zaradi oslabitve, če se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme drugih odhodkov. Odpisi dolgoročnih terjatev se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.

4. Zaloge materiala in trgovskega blaga se vrednotijo po nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa s stroški izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Porabljene zaloge se vrednotijo po izbrani metodi.

Zaloge materiala in trgovskega blaga se lahko na koncu obračunskega obdobja ovrednotijo po zadnjih dokumentiranih nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje pa po zadnjih cenah potroškov izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Za ugotovljene razlike se popravijo stroški materiala ali prodanega trgovskega blaga oziroma materiala in storitev.

Nekurantne zaloge se prevrednotijo, če je njihova knjigovodska vrednost večja od njihove nadomestljive vrednosti.

5. Kratkoročne terjatve in finančne naložbe, razen naložb v kapitalske naložbe, se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin terja od dolžnikov. Kapitalske naložbe se vrednotijo po nakupni ceni. Vrednost kratkoročnih terjatev in posojil se zmanjšuje za zneske odplačil.

Prevrednotovanje kratkoročnih terjatev in finančnih naložb zaradi okrepitve se ne opravlja, razen na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja naložb in terjatev zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti ter zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah.

Dvomljive, sporne in neizterljive kratkoročne terjatve in finančne naložbe se prevrednotijo zaradi oslabitve, če se utemeljeno domneva, da ne bodo poravnane oziroma da ne bodo poravnane v celoti. Zmanjšajo se prek popravka vrednosti, ki se oblikuje v breme drugih odhodkov oziroma finančnih odhodkov. Odpisi kratkoročnih terjatev in finančnih naložb se tedaj, ko so utemeljeni z ustreznimi listinami, pokrijejo v breme tako oblikovanih popravkov vrednosti.

6. Denarna sredstva so gotovina v blagajni, denarna sredstva na vpogled na računih pri bankah in prejeti čeki. Izdani čeki niso denarna sredstva, temveč se med denarnimi sredstvi le izkazujejo kot odbitna postavka.

7. Aktivne časovne razmejitve so zneski obveznosti ali plačil, ki kot stroški oziroma odhodki še ne vplivajo na poslovni izid oziroma še ne povečujejo vrednosti sredstev, in zneski prihodkov, ki še niso zaračunani, a so že vključeni v poslovni izid obračunskega obdobja.

8. Dolgoročne obveznosti so posojila, dobljena pri bankah in drugih posojilodajalcih, pa tudi dobljeni blagovni krediti in druge obveznosti iz poslovanja, katerih rok vračila presega 12 mesecev. Dolgoročne obveznosti se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin dolguje upnikom. Vrednost dolgoročnih obveznosti se zmanjšuje za zneske odplačil.

Prevrednotovanje dolgoročnih obveznosti se opravlja na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja dolgoročnih obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah. 9. Kratkoročne obveznosti so obveznosti do dobaviteljev, obveznosti do kupcev iz predujmov, obveznosti do posojilodajalcev in obveznosti iz drugih naslovov, ki zapadejo v plačilo najpozneje v 12 mesecih.

9. Kratkoročne obveznosti se vrednotijo z zneski, ki jih invalidska organizacija na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin dolguje upnikom. Vrednost kratkoročnih obveznosti se zmanjšuje za zneske odplačil.

Prevrednotovanje kratkoročnih obveznosti se opravlja na podlagi dogovorjenega ali predpisanega prevrednotovanja dolgoročnih obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti in zaradi njihovih sprememb, ki temeljijo na pravnih podlagah.

10. Pasivne časovne razmejitve so zneski vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov, za katere še ni nastala obveznost, in zneski kratkoročno odloženih prihodkov, za katere je že nastala terjatev ali so že bili plačani.

11. Društveni sklad je znesek razlike med vrednostjo sredstev vključno z aktivnimi časovnimi razmejitvami ter vrednostjo dolgov vključno s pasivnimi časovnimi razmejitvami.

40.7.    Izkaz poslovnega izida sestavljajo najmanj tele postavke:

Stroški

1.      Nabavna vrednost nabavljenih materiala in trgovskega blaga.

2.      Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga.

3.      Povečanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga.

4.      Stroški porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga (1 + 2 ( 3).

5.      Stroški storitev.

6.      Stroški dela.

7.      Dotacije drugim pravnim osebam.

8.      Stroški naložbenja (investiranja).

9.      Amortizacijski stroški.

10.   Finančni odhodki.

11.   Drugi odhodki.

12.   Dajatve.

13.   Presežek prihodkov (od 17 do 19 ( od 4 do 12).

Prihodki

14.   Prihodki od dejavnosti

a)    dotacije Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS,

b)    dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev,

c)    dotacije drugih fundacij, skladov in ustanov,

č)    donacije pravnih in fizičnih oseb,

d)    prispevki uporabnikov posebnih socialnih programov,

e)    članarine in prispevki članov invalidskih organizacij,

f)     prihodki od prodaje trgovskega blaga in storitev.

15.     Povečanje vrednosti zalog proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev.

16.     Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev.

17.     Donosi od dejavnosti (14 + 15 ( 16).

18.     Finančni prihodki.

19.     Drugi prihodki.

20.     Presežek odhodkov (od 4 do 12 ( od 17 do 19).

21.     Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij.

V posameznih postavkah izkaza poslovnega izida se izkažejo tile podatki:

Nabavna vrednost nabavljenih materiala in trgovskega blaga zajema vrednost materiala in trgovskega blaga, nabavljenih v obračunskem obdobju, obračunano po nakupnih cenah.

Zmanjšanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga je razlika med (večjo) vrednostjo zalog materiala in trgovskega blaga na začetku obračunskega obdobja ter njihovo vrednostjo na koncu obračunskega obdobja.

Povečanje vrednosti zalog materiala in trgovskega blaga je razlika med (večjo) vrednostjo zalog materiala in trgovskega blaga na koncu obračunskega obdobja ter njihovo vrednostjo na začetku obračunskega obdobja.

Stroški porabljenega materiala in prodanega trgovskega blaga se ugotovijo tako, da se od vrednosti zalog na začetku obračunskega obdobja, povečane za vrednost nabav v obračunskem obdobju, odšteje vrednost zalog na koncu obračunskega obdobja.

Stroški storitev zajemajo vrednosti v obračunskem obdobju opravljenih storitev drugih pravnih in fizičnih oseb, ki bremenijo poslovni izid v obračunskem obdobju.

Stroški dela zajemajo zneske plač, nadomestil plač v znesku, ki bremeni invalidsko organizacijo, dajatev v naravi, vrednosti daril in nagrad zaposlencem, prejemkov ali povračil, ki pripadajo zaposlencem na podlagi delovnega razmerja, ter dajatev, ki se obračunavajo od naštetih prejemkov in bremenijo invalidsko organizacijo.

Dotacije drugim pravnim osebam zajemajo zneske sredstev, ki jih invalidska organizacija prenese drugim pravnim osebam skladno z nameni, za katere je ustanovljena.

Stroški naložbenja (investiranja) zajemajo zneske plačil za stroške, ki sestavljajo nabavno vrednost osnovnih sredstev.

Amortizacijski stroški zajemajo zneske popravkov vrednosti osnovnih sredstev v obračunskem obdobju razen zneskov, ki se krijejo v breme društvenega sklada oziroma posebnega prevrednotovalnega popravka društvenega sklada, če je bil ta oblikovan s prevrednotenjem opredmetenih osnovnih sredstev zaradi okrepitve.

Finančni odhodki zajemajo zneske obresti, popravkov oziroma odpisov finančnih naložb in drugih finančnih odhodkov, ki bremenijo prihodke v obračunskem obdobju.

Drugi odhodki zajemajo zneske neobičajnih postavk, popisnih primanjkljajev, popravkov obratnih sredstev, izgub, nastalih pri prodaji osnovnih sredstev, in drugih podobnih postavk.

Dajatve zajemajo zneske davkov, prispevkov za socialno varnost in drugih dajatev, ki jih določa zakon in bremenijo prihodke obračunskega obdobja, razen tistih, ki sodijo med stroške dela.

Presežek prihodkov je razlika med (večjim) zneskom prihodkov in zneskom odhodkov v obračunskem obdobju.

Prihodki od dejavnosti zajemajo zneske članarin, prostovoljnih prispevkov članov, dotacij iz fundacij oziroma ustanov, dotacij iz proračunskih sredstev, donacij pravnih in fizičnih oseb, prihodkov od prodaje materiala, proizvodov, trgovskega blaga in storitev ter drugih prihodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti, ki se nanašajo na obračunsko obdobje.

Povečanje vrednosti zalog proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev je razlika med (večjo) vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev na koncu obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na začetku obračunskega obdobja.

Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev je razlika med (večjo) vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev na začetku obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na koncu obračunskega obdobja.

Donosi od dejavnosti se ugotovijo tako, da se poslovni prihodki popravijo za razliko med vrednostjo zalog gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev na koncu obračunskega obdobja ter vrednostjo teh zalog na začetku obračunskega obdobja.

Finančni prihodki zajemajo zneske obresti in drugih finančnih prihodkov, ki se nanašajo na obračunsko obdobje.

Drugi prihodki zajemajo zneske neobičajnih postavk, popisnih presežkov in dobičkov, nastalih pri prodaji osnovnih sredstev, ter druge podobne postavke.

Presežek odhodkov je razlika med (večjimi) odhodki in prihodki v obračunskem obdobju.

Kritje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij zajema tisti znesek presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij, ki ga invalidska organizacija nameni za pokrivanje odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja.

40.8.    Stroški, odhodki in prihodki se pripoznavajo, merijo in izkazujejo po tehle pravilih:

1.    Stroški porabljenega ali prodanega materiala in prodanega trgovskega blaga se pripoznajo v obračunskem obdobju, v katerem se material porabi oziroma se material ali trgovsko blago proda. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni stroški porabljenega ali prodanega materiala in prodanega trgovskega blaga iz prejšnjih let. Stroški porabljenega ali prodanega materiala in prodanega trgovskega blaga, ki so se zadrževali v zalogah, se ugotovijo po izbrani metodi, stroški porabljenega ali prodanega materiala in prodanega trgovskega blaga, ki se ni zadrževalo v zalogah, pa se pripoznajo v nakupni vrednosti.

Invalidska organizacija se lahko odloči na kontih stroškov materiala in prodanega trgovskega blaga knjižiti med obračunskim obdobjem nakupno vrednost tedaj kupljenih količin materiala in trgovskega blaga, na koncu obračunskega obdobja pa uskladiti znesek stroškov porabljenega ali prodanega materiala in prodanega trgovskega blaga glede na spremembo vrednosti zalog, ugotovljeno s popisom količin in njihovim ovrednotenjem po zadnjih nakupnih cenah.

Popusti, izkazani na računih, zmanjšujejo nakupno vrednost materiala in trgovskega blaga, kasneje odobreni popusti pa zmanjšujejo stroške porabljenega ali prodanega materiala in prodanega trgovskega blaga obračunskega obdobja, v katerem so bili odobreni.

2.    Stroški storitev so stroški storitev drugih pravnih in fizičnih oseb. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni stroški storitev iz prejšnjih let. Stroški storitev se ugotovijo v znesku, ki ga je zaračunal dobavitelj storitve. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški službenih potovanj zaposlencev, stroški po pogodbah o delu, avtorski honorarji, stroški občasne ali začasne nege invalidov oziroma pomoči invalidom, povračila stroškov članom invalidske organizacije pri opravljanju njene dejavnosti, nagrade članom invalidske organizacije za opravljeno delo, sejnine in podobno.

3.    Stroški dela so plače, nadomestila plač, ki bremenijo invalidsko organizacijo, dajatve v naravi, vrednosti daril in nagrad zaposlencem, prejemki ali povračila, ki pripadajo zaposlencem na podlagi delovnega razmerja, ter dajatve, ki se obračunavajo od naštetih prejemkov in bremenijo invalidsko organizacijo. Znesek stroškov dela se ugotavlja v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in internimi akti, ki se nanašajo na prejemke iz delovnega razmerja. Stroški dela se pripoznajo v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni stroški dela iz prejšnjih let.

4.    Dotacije drugim pravnim osebam so zneski sredstev, ki jih invalidska organizacija prenese drugim pravnim osebam skladno z nameni, za katere je ustanovljena.

5.    Stroški naložbenja (investiranja) so zneski plačil za stroške, ki sestavljajo nabavno vrednost osnovnih sredstev.

Za znesek stroškov naložbenja (investiranja) oblikuje invalidska organizacija v okviru društvenega sklada poseben sklad za osnovna sredstva. Sklad za osnovna sredstva se zmanjšuje za obračunane popravke vrednosti in posebne prevrednotovalne popravke vrednosti osnovnih sredstev. Če invalidska organizacija nabavi osnovno sredstvo s pomočjo tujih virov (posojil ali blagovnih kreditov), ob odplačilu posojila oziroma kredita izkaže stroške naložbenja (investiranja) le za tisti del nabavne vrednosti, ki je bil financiran s tujim virom in je zajet v obroku odplačila.

6.    Amortizacijski stroški so zneski popravkov vrednosti osnovnih sredstev v obračunskem obdobju razen dela, ki se krije v breme društvenega sklada oziroma posebnega prevrednotovalnega popravka društvenega sklada.

7.    Finančni odhodki so zneski obresti, zneski, ki izhajajo iz prevrednotenja posojil, terjatev ali obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti, in zneski popravkov finančnih naložb. Znesek finančnih odhodkov se ugotovi na podlagi pogodb ali predpisov. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni finančni odhodki iz prejšnjih let.

8.    Drugi odhodki so neobičajne postavke, popisni primanjkljaji, popravki obratnih sredstev, izgube, nastale pri prodaji osnovnih sredstev, in druge podobne postavke. V ugotovljenih zneskih se pripoznajo v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni drugi odhodki iz prejšnjih let. Kot drugi odhodki se obravnavajo tudi v prejšnjih letih preveč zaračunani prihodki.

9.    Dajatve so davki, prispevki za socialno varnost in druge dajatve, ki jih določa zakon, razen tistih, ki sodijo med stroške dela. Znesek dajatev se ugotovi v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki se nanašajo na te dajatve. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljene dajatve iz prejšnjih let.

10.  Prihodki od dejavnosti so članarine, prostovoljni prispevki članov, prejemki iz materialnih pravic, dotacije iz proračunskih in drugih javnih sredstev, zneski, prejeti iz sredstev ustanov (fundacij) ali drugih organizacij, ki zbirajo sredstva za delovanje invalidskih organizacij, prejete donacije, prihodki od prodaje materiala, proizvodov, trgovskega blaga in storitev ter drugi prihodki, doseženi z opravljanjem dejavnosti invalidske organizacije.

Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo oziroma ko so bili prejeti. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni prihodki iz prejšnjih let.

Ne glede na prejšnji odstavek se denarna sredstva, prejeta za plačilo izbranih stroškov oziroma odhodkov, pripoznavajo kot prihodki skladno z nastajanjem stroškov oziroma odhodkov, za katerih pokritje so bila prejeta.

11.  Finančni prihodki so zneski obresti in zneski, ki izhajajo iz prevrednotovanja posojil, terjatev ali obveznosti zaradi ohranjanja njihove realne vrednosti. Znesek finančnih prihodkov se ugotovi v skladu s pogodbami ali predpisi. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni finančni prihodki iz prejšnjih let.

12.  Drugi prihodki so neobičajne postavke, popisni presežki, dobički, nastali pri prodaji osnovnih sredstev, in druge podobne postavke. V ugotovljenih zneskih se pripoznajo v obračunskem obdobju, na katero se nanašajo. Pripoznajo se tudi v obračunskem obdobju ugotovljeni drugi prihodki iz prejšnjih let. Kot drugi prihodki se obravnavajo tudi v prejšnjih letih preveč zaračunani odhodki.

B)   2. Vodenje poslovnih knjig

40.9.    Invalidska organizacija vodi poslovne knjige na način, ki omogoča izkazovanje podatkov, potrebnih za sestavitev letne bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Če ne izkazuje podatkov, potrebnih za sestavitev računovodskih izkazov, v poslovnih knjigah, jih zagotovi z letnim popisom.

Invalidska organizacija vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njene potrebe, razen če se v svojem temeljnem ali drugem aktu opredeli za uporabo enostavnega knjigovodstva v skladu s tretjim odstavkom SRS 40.10.

Invalidska organizacija lahko vodi poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, pojasnjenih v SRS 40.10, če zadošča vsaj dvema izmed tehle meril:

-        povprečno število redno zaposlenih na zadnji dan prejšnjega obračunskega obdobja ne presega 2;

-        letni prihodki prejšnjega obračunskega obdobja ne presegajo 5 milijonov tolarjev;

-        povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku obračunskega obdobja ne presega 5 milijonov tolarjev.

40.10.  Invalidska organizacija lahko v duhu tretjega odstavka SRS 40.9 vodi poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, ki obsega knjigo prihodkov in odhodkov ter knjigo terjatev in obveznosti.

Knjiga prihodkov in odhodkov ima stolpce po vrstah prihodkov in odhodkov, kar skupaj z drugimi evidencami ter popisom sredstev in obveznosti do njihovih virov omogoča sestavitev izkaza poslovnega izida na koncu obračunskega obdobja.

Knjiga terjatev in obveznosti je razčlenjena po njihovih vrstah. Podatke o terjatvah in obveznostih ter njihovem poravnavanju vpisuje invalidska organizacija najmanj enkrat mesečno.

40.11.  Kot poslovno dokumentacijo mora invalidska organizacija zagotoviti tudi po časovnem zaporedju urejene izpiske o spremembah stanja na računih pri bankah.

40.12.  Invalidska organizacija, ki vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, zagotovi v njih najmanj konte, ki so potrebni za letno izkazovanje premoženjsko-finančnega poslovanja v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida. Konte določi skladno s kontnim okvirom, ki ga predpiše Slovenski inštitut za revizijo, in svojimi potrebami.

40.13.  Invalidska organizacija, ki ima v lasti ali finančnem najemu osnovna sredstva, mora ne glede na izbrani način vodenja poslovnih knjig voditi register osnovnih sredstev. Vanj vpiše registrsko številko osnovnega sredstva, datum pridobitve, naziv, podatke o listini o pridobitvi, prvotno nabavno vrednost in podatke o odtujitvi. V register ne vpisuje prevrednotenj in popravkov vrednosti.

40.14.  Knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah in biti opravljene najkasneje v mesecu dni od dneva izdaje ali prejetja teh listin. Še ne knjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer invalidska organizacija vodi poslovne knjige.

Invalidska organizacija vodi poslovne knjige na prostih listih, vezane ali prenesene v računalnik, tako da se lahko po potrebi tiskajo ali prikazujejo na zaslonu. Poslovne knjige zaključi s stanjem na dan 31. decembra, v primeru prenehanja opravljanja svoje dejavnosti oziroma statusne spremembe pa z dnem te spremembe. Registra osnovnih sredstev ne zaključuje.

Invalidska organizacija vodi poslovne knjige po načelih urejenega knjigovodstva, ki so zapisana v SRS 22 ( Poslovne knjige.

Invalidska organizacija v poslovnih knjigah ali posebnih evidencah izkazuje podatke o porabi namenskih javnih in drugih sredstev, prejetih za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in naložbe.

B)    3. Knjigovodske listine

40.15.  Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, lahko na njeni podlagi popolnoma jasno in brez kakih dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.

B)   4. Popis sredstev in dolgov

40.16.  Invalidska organizacija mora ne glede na način vodenja poslovnih knjig na koncu obračunskega obdobja popisati sredstva in dolgove. Popis je treba opraviti tudi na začetku oziroma ob prenehanju opravljanja dejavnosti in ob nastanku statusne spremembe.

Popisni list podpišejo osebe, ki so opravile popis, in odgovorni zastopnik invalidske organizacije. Vsebuje predvsem tele podatke:

1.      osnovna sredstva: zaporedna oziroma registrska številka in ime (vrsta), nabavna vrednost, popravek vrednosti pred prevrednotenjem, popravek vrednosti zaradi amortiziranja, popravek vrednosti zaradi prevrednotenja ter neodpisana vrednost;

2.      zaloge materiala in trgovskega blaga: vrsta, merska enota, količina, nabavna (nakupna) cena in nabavna vrednost; na posebnem popisnem listu se popišejo zaloge nekurantnih materiala in trgovskega blaga;

3.      zaloge gotovih proizvodov ter nedokončanih proizvodov in storitev: vrsta, merska enota in količina ter stroškovna cena (določena v skladu z izbrano metodo) glede na stopnjo dokončanosti; na posebnem popisnem listu se popišejo zaloge nekurantnih proizvodov;

4.      terjatve in posojila: naslov, številka in datum računa oziroma druge knjigovodske listine, znesek terjatve oziroma posojila pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja, znesek terjatve po prevrednotenju; na posebnem popisnem listu se popišejo dvomljive, sporne in neizterljive terjatve;

5.      dolgovi: naslov, številka in datum računa oziroma druge knjigovodske listine, znesek dolga oziroma posojila pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja, znesek dolga oziroma posojila po prevrednotenju;

6.      dolžniški vrednostni papirji: vrsta, znesek terjatve oziroma obveznosti na podlagi dolžniškega vrednostnega papirja pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja, znesek terjatve oziroma obveznosti na podlagi dolžniškega vrednostnega papirja po prevrednotenju;

7.      kapitalske naložbe: vrsta, znesek naložbe pred prevrednotenjem, znesek prevrednotenja, znesek naložbe po prevrednotenju;

8.      denarna sredstva v blagajni in banki ter čeki: znesek gotovine v blagajni po apoenih, znesek denarnih sredstev po bančnih računih in znesek terjatev iz prejetih čekov po izdajateljih.

B)   5. Dostop do poslovnih knjig in poročil

40.17.  Poslovne knjige morajo biti v času delovanja invalidske organizacije na njenem sedežu oziroma v kraju delovanja, kjer je registrirana. Če vodi poslovne knjige knjigovodski servis ali druga oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, so lahko pri njem (njej).

C)   Opredelitve ključnih pojmov

40.18.  V tem standardu je uporabljenih nekaj izrazov, ki jih je treba razložiti in tako opredeliti ključne pojme.

a)     Invalidska organizacija je organizacija, ustanovljena v skladu z zakonom o društvih, ki ima po zakonu o invalidskih organizacijah status invalidske organizacije.

b)     Z izrazom obračunsko obdobje je v tem standardu mišljeno koledarsko leto.

c)     Pri pojmovanju sredstev invalidske organizacije je treba upoštevati pravila iz splošnih slovenskih računovodskih standardov in tile dodatni opredelitvi:

Osnovna sredstva so tudi neopredmetena in opredmetena sredstva v lasti države ali občine, ki jih dobi invalidska organizacija v skladu s predpisi v uporabo in upravljanje.

Zaloge so vse oblike surovin, materiala, trgovskega blaga, nedokončanih proizvodov in storitev ter proizvodov, s katerimi razpolaga invalidska organizacija.

č)    Pri pojmovanju obveznosti do virov sredstev invalidske organizacije je treba upoštevati pravila iz splošnih računovodskih standardov in tole dodatno opredelitev:

Društveni sklad je lastni vir financiranja invalidske organizacije. Sestavljen je iz ustanovitvenih vlog članov invalidske organizacije, sklada za osnovna sredstva, posebnega prevrednotovalnega popravka zaradi okrepitve opredmetenih osnovnih sredstev, rezerv, namenskih skladov in presežka prihodkov, zmanjšuje pa ga presežek odhodkov.

d)     Stroški naložbenja (investiranja) so plačani zneski, ki se nanašajo na nabavne vrednosti osnovnih sredstev.

e)     Presežek prihodkov je tisti del prihodkov obravnavanega obračunskega obdobja, ki ostane invalidski organizaciji po pokritju vseh odhodkov tega obdobja.

f)      Presežek odhodkov je tisti del odhodkov obravnavanega obračunskega obdobja, ki ga invalidska organizacija ne pokrije s prihodki tega obdobja.

g)     Osnovna sredstva v upravljanju so osnovna sredstva v lasti države ali občine, ki jih invalidska organizacija dobi v upravljanje in uporabo. Pri računovodskem obravnavanju osnovnih sredstev v upravljanju se uporablja SRS 36 ( Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah ( pravnih osebah zasebnega prava.

h)     Pravne podlage so državni oziroma občinski predpisi, pogodbe in pisno izražena odločitev upnika ali lastnika, da se odpoveduje terjatvi oziroma lastništvu na sredstvu.

i)       Nekurantne zaloge so zaloge materiala, proizvodov in trgovskega blaga, ki so poškodovani, nepotrebni oziroma neuporabni za opravljanje dejavnosti ali pa je njihova knjigovodska vrednost večja od nadomestljive.

j)       Dvomljiva terjatev je terjatev, ki bi jo dolžnik že moral poravnati, pa je še ni, in terjatev, ki še ni zapadla v plačilo, pa okoliščine kažejo, da jo dolžnik ob zapadlosti ne bo poravnal v celoti ali delno.

k)     Sporna terjatev je terjatev, ki je dolžnik v celoti ali delno ne prizna.

l)       Neizterljiva terjatev je terjatev, ki ne bo plačana, ker je dolžnik nedosegljiv ali ugovarja zaradi zastaranja ali ker za takšno domnevo obstajajo drugi razlogi.

m)    Metoda za obračunavanje porabljenih zalog je lahko metoda drsečih povprečnih cen, metoda tehtanih povprečnih cen, metoda zaporednih cen (fifo), metoda obratnozaporednih cen (lifo) ali kaka druga metoda.

Č)   Pojasnila

40.19.  Gospodarske kategorije, obravnavane v tem standardu, so pojasnjene v temeljnih računovodskih standardih, razen če so v tem standardu opredeljene drugače.

40.20.  Invalidska organizacija mora v svojem notranjem aktu določiti način računovodskega obravnavanja stroškov, ki sestavljajo nabavno vrednost osnovnih sredstev. Izbrani način je odvisen od načina pridobitve posameznega osnovnega sredstva in se v dobi koristnosti osnovnega sredstva ne more spreminjati.

40.21.  Invalidska organizacija ima lahko v okviru društvenega sklada tudi rezerve ter namenske sklade za izobraževalne, socialne in druge namene v skladu s svojimi pravili in odločitvami. Invalidska organizacija, ki obravnava nabavno vrednost osnovnih sredstev kot stroške naložbenja (investiranja), zmanjšuje sklad za osnovna sredstva za redne in izredne popravke vrednosti osnovnih sredstev. Društveni sklad se tudi zmanjša za presežek odhodkov, ki ga invalidska organizacija pokrije iz presežka prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij.

Društveni sklad se poveča za presežek prihodkov ali zmanjša za presežek odhodkov. Ko se invalidska organizacija razpusti, se najprej poravnajo njene obveznosti do drugih, preostanek društvenega sklada pa se nameni tistemu upravičencu, ki ga določa predpis oziroma temeljni akt invalidske organizacije.

V okviru društvenega sklada se izkazujejo tudi dolgoročne rezervacije, ki se oblikujejo v breme ustrezne skupine stroškov v razredu 4 ali z dolgoročnim razmejevanjem prihodkov iz naslova podpor iz proračuna ali iz donacij, namenjenih pridobitvi opredmetenih osnovnih sredstev, in na podlagi danih dolgoročnih garancij za prodane proizvode ali storitve. Dolgoročne rezervacije so namenjene kritju obveznosti oziroma stroškov, ki bodo nastali v obdobju, daljšem od 12 mesecev.

40.22.  Invalidska organizacija pokrije presežek odhodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij iz rezerv, iz presežkov prihodkov iz prejšnjih obračunskih obdobij, lahko pa tudi v breme drugih delov društvenega sklada, razen v breme sklada za osnovna sredstva, če za pokritje izgube ni drugih možnosti.

40.23.  Če invalidska organizacija pri vrednotenju bilančnih postavk v celoti uporablja splošne slovenske računovodske standarde, to ni v nasprotju s tem standardom. V takšnem primeru ustrezno razčleni skupine kontov, določene s kontnim okvirom za invalidske organizacije.

40.24.  Kot kratkoročne pasivne časovne razmejitve se izkazujejo tudi prejeta denarna sredstva, namenjena pokrivanju izbranih stroškov oziroma odhodkov, ki še niso porabljena, razen prejetih denarnih sredstev, namenjenih pridobivanju opredmetenih osnovnih sredstev, ki se izkazujejo kot dolgoročna rezervacija v okviru društvenega sklada, namenjena pokrivanju stroškov amortizacije.

40.25.  Določbe tega standarda, ki se nanašajo na vrednotenje posameznih gospodarskih kategorij, lahko uporabljajo tudi društva, za katera velja SRS 33 ( Računovodske rešitve v društvih (Uradni list RS, št. 107/01) in ki izpolnjujejo pogoje, določene v tretjem odstavku SRS 40.9.

D)   Datuma sprejetja in začetka uporabe

40.26.  Ta standard je sprejel strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na seji 14. oktobra 2003. Minister za finance je dal soglasje k njemu. Invalidske organizacije ga začnejo uporabljati s 1. januarjem 2004.

Št. 20/03

Ljubljana, dne 14. oktobra 2003.

Predsednik

strokovnega sveta

Slovenskega inštituta za revizijo

dr. Ivan Turk l. r.