Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju
prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme
minister za okolje, prostor in energijo
PROGRAM PRIPRAVE
državnega lokacijskega načrta
za prenosni plinovod (R25 D) od odcepa na magistralnem
plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju
I. OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO
DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Zaradi razvoja proizvodnje električne energije v
Termoelektrarni Šoštanj (v nadaljnjem besedilu: TEŠ) in s tem predvidenih
potreb po večjih količinah zemeljskega plina v Šoštanju v naslednjih treh letih
(kar je utemeljeno v strateškem razvojnem načrtu TEŠ), je Geoplin d.o.o., kot
izvajalec gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina dolžan pravočasno
ustvariti pogoje za povečan odjem oziroma novo točko odjema v slovenskem
omrežju zemeljskega plina. Na novem plinovodu bo predviden priključek z merilno
reducirno postajo (v nadaljnjem besedilu: MRP) za tovarno Gorenje-Notranja oprema.
Plinovod pa bo dimenzioniran tako, da bo možno preko njega oskrbovati tudi
široko potrošnjo v občinah Braslovče, Šmartno ob Paki in glede na možnosti
nadaljnjega razvoja tudi v Mozirju in Nazarjah.
Priprava državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod
(R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do
termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski
načrt) se je pričela na osnovi obrazloženega in dokumentiranega predloga, ki ga
je podal minister za okolje, prostor in energijo, z dopisom št. 311-34/01, z
dne 23. decembra 2003.
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljen,
ker je:
-
dograditev magistralnih plinovodov opredeljena v tekstualnem delu
prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta
1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89, in Uradni list RS,
št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03),
-
prenosni plinovod z delovnim tlakom višjim od 16 barov opredeljen kot
prostorska ureditev državnega pomena v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev
državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
-
prenos zemeljskega plina obvezna republiška gospodarska javna služba,
določena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 –
ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04),
-
oskrba z zemeljskim plinom definirana v Resoluciji o strategiji rabe in
oskrbe Republike Slovenije z energijo, (Uradni list RS, št. 9/96) ter v
Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je
dokumentiran v:
-
študiji: Prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2
pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju – idejna zasnova.
II. PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA
NAČRTA TER OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je magistralni
prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu
do termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju, nazivnega tlaka 70 barov in nazivnega
premera DN 400-600 mm (v nadaljnjem besedilu: plinovod).
Predlagana trasa plinovoda poteka po območju treh občin:
Braslovče, Šmartno ob Paki in Šoštanj, v skupni dolžini približno 17 km.
Predvideni plinovod se prične s priključkom na plinovod M2
(Rogaška Slatina-Vodice pri Ljubljani. Priključek se izvede pri Šentrupertu pri
Polzeli v okviru obstoječega sekcijskega ventila ali na odcepnem mestu
plinovoda za Prebold. Obe predvideni lokaciji sta že sedaj ograjeni z žično
ograjo, zaradi dodatnih inštalacij izbrano priključno mesto razširi. Velikost
zemljišča je predvidoma 10 a. Zaključi se z merilno reducirno postajo (v
nadaljnjem besedilu MRP) za potrebe TEŠ. Območje se ogradi. Pri MRP bo tudi
inštalacija čistilne postaje. Potrebno zemljišče je približno 15 a.
Osnovno varianto plinovoda je predlagal minister za okolje,
prostor in energijo in sicer se priključek na obstoječi magistralni prenosni
plinovod M2 (Rogaška Slatina-Vodice pri Ljubljani) v bližini Šentruperta pri
Polzeli nadaljuje v smeri SSZ do Gorenja. Na delu do prečkanja Savinje se
izogne naseljem in poteka med hmeljišči. Po prečkanju Savinje (predvideni sta
dve možnosti, vzhodneje in zahodneje, pri čimer vzhodnejša varianta večkrat
prečka reko Pako) se nadaljuje proti Šmartnem in naprej do zaselka na Velikem
vrhu. Na tem delu na primerni oddaljenosti obide posamezne kmetije, se ponovno
spusti do lokalne ceste za Šoštanj, jo prečka in se nadaljuje proti
Vrhovnikovem vrhu. Plinovod se po spustu zaključi pri TEŠ, kjer bo MRP TEŠ.
Detajlni potek plinovoda bo določen v toku nadaljnje izdelave
strokovnih podlag in postopku priprave in sprejemanja državnega lokacijskega
načrta.
Z državnim lokacijskim načrtom se predvidi tudi možnost
kasnejšega priklopa predmetnega plinovoda na plinovod M2/1, katerega izgradnja
je predvidena vzporedno z obstoječim plinovodom M2.
Sestavni del plinovoda je tudi priključek za Tovarno notranje
opreme v Gorenju, ki se zaključi z MRP v območju tovarne.
Prenosni plinovod se dimenzionira tako, da bo možno preko
njega oskrbovati tudi široko potrošnjo v občinah Braslovče, Šmartno ob Paki in
glede na možnosti nadaljnjega razvoja tudi v Mozirju in Nazarjih. Iz tega
razloga se predvidijo tudi odcepi za široko potrošnjo (predvidoma 3), ki bodo
ograjeni. Zemljišče posameznega odcepa bo obsegalo približno 1 a.
Plinovod se s pomočjo sekcijskih zapornih postaj razdeli na
posamezne odseke. Pri določanju razdalje med sekcijskimi zapornimi postajami je
potrebno upoštevati delovni tlak, imenski premer plinovoda in možnosti dostopa
ter potrebo po sekcijskih zapornih postajah zaradi samega obratovanja.
Oddaljenost med posameznimi sekcijskimi zapornimi postajami sme znašati največ
18 km. Velikost vsakega potrebnega zemljišča je približno 1a. Glede na predvideno
dolžino predmetnega plinovoda ni pričakovati večjega števila teh postaj.
Vsi navedeni objekti so sestavni deli plinovoda. Gabariti in
lokacije se določijo s projektom. Inštalacija bo delno pod zemljo, delno nad
njo, bo ograjena in ta del prostora zaseda do opustitve plinovoda. Za nadzor in
vzdrževanje je potrebna dostopna pot. Odvisno od izbrane tehnološke opreme bo
le ta lahko na prostem, pod nadstrešnico ali v trdnem objektu. Z izbrano
tehnološko opremo se določi tudi, če bo potreben električni in
telekomunikacijski priključek.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Direktorat za
prostor, Urad za prostorski razvoj je dne 20. aprila 2004 v skladu z 28. členom
Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 –
ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko
konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in
legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter
organizirane javnosti glede priprave lokacijskega načrta oziroma predvidene
prostorske ureditve. Datum ter čas kraj in čas zbora konference je Ministrstvo
za okolje, prostor in energijo – urad za prostorski razvoj objavilo v dveh
sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci
obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane
javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so
navedeni v III. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so priporočila in usmeritve
posredovali predstavniki: ZRSVN Celje, Občina Šmartno ob Paki, Občina
Braslovče. Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega
načrta:
1.
izvede kartiranje habitatov na predlagani trasi od Letuša do
termoelektrarne Šoštanj,
2.
smiselno upoštevajo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve, ki sta
jih na prostorski konferenci podali občini Šmartno ob Paki in Braslovče.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
-
variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
-
strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
-
državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43.,
44. in 46. členom Zakona o urejanju prostora.
III. NOSILCI UREJANJA PROSTORA IN DRUGI UDELEŽENCI, KI BODO
SODELOVALI PRI PRIPRAVI DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave
državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k
dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
2.
Ministrstvo za kulturo,
3.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
4.
Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno
obrambo,
5.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje ohranjanja narave,
6.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje varstva okolja,
7.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje upravljanja z
vodami ter oskrbe in čiščenja voda,
8.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje energetike,
9.
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste,
10.
Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo,
11.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
12.
Zavod za gozdove Slovenije,
13.
Zavod za ribištvo Slovenije,
14.
Zavod RS za varstvo narave,
15.
ELES, d.o.o.,
16.
Elektro Celje d.d., Javno podjetje za distribucijo električne energije,
17.
Telekom Slovenije, Ljubljana,
18.
DARS, d.d.,
19.
Občina Braslovče,
20.
Občina Šmartno ob Paki,
21.
Občina Šoštanj,
22.
občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, v
kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so
tangirani.
Pobudnik priprave državnega lokacijskega načrta je
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Direktorat za energijo (v
nadaljnjem besedilu: MOPE-DE).
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Direktorat za prostor, Urad za
prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE-UPR).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin, Slovenska
plinska družba, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Geoplin).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega
načrta je Geoplin.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati
pogoje, določene v 156. do 160. členu ZUreP-1.
IV. NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV
Strokovne podlage se izdelajo na podlagi analize prostora,
pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter
ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa
priprave. Izdelovalec državnega lokacijskega načrta predlaga možne nove
variante ali optimizacije predlagane variante.
MOPE-DE, MOPE-UPR in Geoplin potrdijo predlagan obseg
variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag izdela idejne zasnove v merilu
1:5000 s tehničnim poročilom.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela primerjalno
študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Zakona
o urejanju prostora in tretjim odstavkom 2. člena odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). Variante se proučijo, ocenijo in
medsebojno primerjajo glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, energetske
in distribucijske učinkovitosti, varovanja življenjskega okolja ljudi ter
naravnih in kulturnih sestavin okolja, gospodarnosti in družbene
sprejemljivosti. V zaključku primerjalne študije izdelovalec predlaga in
utemelji najustreznejšo varianto plinovoda in poda usmeritve za njegovo
optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega
lokacijskega načrta.
V. SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG IN NAČIN NJIHOVE
PRIDOBITVE
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega
načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
-
vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za
izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja
narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta mora
Geoplin zagotoviti naslednje strokovne podlage:
-
idejno zasnovo načrtovane prostorske ureditve, izdelano na način, ki
vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in
okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo,
-
idejno zasnovo posameznih elementov prostorske ureditve, izdelano kot
posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske,
arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in
utemeljitvami,
-
idejno zasnovo nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe
(ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.),
-
idejno zasnovo novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih
infrastrukturnih priključkov in ureditev,
-
idejno zasnovo zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih,
vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev,
-
idejno zasnovo rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na
okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev
vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno
zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov,
-
idejno zasnovo rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami,
-
geodetski načrt izdelan v skladu s pravilnikom o geodetskem načrtu
(Uradni list RS, št. 40/04,)
-
podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,
-
poročilo o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje izdelano v
skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na
okolje, vključno z revizijo poročila,
-
morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev
urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času
gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo
za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v
skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje
pripravljavcu.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za
varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja
ohranjanje narave in jih posreduje pripravljavcu.
VI. ROKI ZA PRIPRAVO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
Pridobitev smernic za načrtovanje
-
Geoplin zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni
prikaz prostorske ureditve v merilu 1:10 000 s tehničnim poročilom po sprejemu
tega programa priprave.
-
MOPE-UPR takoj prične s pridobivanjem smernic za načrtovanje s strani nosilcev
urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
-
Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po
prejemu vloge.
-
Po izvedbi postopka javne izbire in sklenitve pogodbe za izdelavo
državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje in strokovnih
podlag izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu
izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te in analize
prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
-
MOPE-DE, MOPE-UPR in Geoplin potrdijo usmeritve za načrtovanje
prostorske ureditve.
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
-
Geoplin zagotovi izdelavo variantnih rešitev poteka trase plinovoda
končani izdelavi usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve.
-
Izdelovalec najkasneje izdela primerjalno študijo s predlogom
najustreznejše variante.
-
MOPE-UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije.
-
K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu
najustreznejše variante pridobi MOPE-UPR stališča Ministrstva za okolje,
prostor in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in
Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti najkasneje v 30 dneh po
končani recenziji primerjalne študije oziroma po izdelani dopolnitvi primerjalne
študije.
-
MOPE-UPR organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene
rešitve pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi
(mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter
organizirane javnosti.
-
O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega
načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor
in energijo.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega
načrta
-
Geoplin zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih iz V. točke
tega programa priprave po odločitvi Vlade Republike Slovenije o variantni
rešitvi.
-
Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu
vseh strokovnih podlag.
-
MOPE-UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja
prostorskega in prometnega načrtovanja, varstva okolja in finančnega področja k
predlogu državnega lokacijskega načrta po prevzemu predloga državnega
lokacijskega načrta.
-
Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji
recenzijskega mnenja Geoplinu.
Javna razgrnitev in javne obravnave
-
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno
razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje,
prostor in energijo ter v vseh tangiranih občinah.
-
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
-
MOPE-UPR istočasno obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in
javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno
običajen način in sicer najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo prostorskega
akta.
-
MOPE-UPR v sodelovanju s MOPE-DE in Geoplinom v času javne razgrnitve
organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane
prostorske ureditve.
-
MOPE-UPR v sodelovanju s MOPE-DE, Geoplinom in občinami, v času javne
razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in
predloge organov, organizacij in posameznikov.
-
MOPE-UPR v sodelovanju s MOPE-DE in Geoplinom ter izdelovalcem takoj
prouči pripombe in predloge.
-
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja
najkasneje v 30 dneh po končani javni razgrnitvi.
-
MOPE-UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč takoj seznani
tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se
predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
-
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odloči o upoštevanju
pripomb in predlogov in seznani občine.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
-
Geoplin zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag
sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
-
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po
prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
-
Geoplin preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta
pripravljavcu, ki takoj pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega
programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega
lokacijskega načrta.
-
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu
vloge.
-
MOPE-UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega
načrtovanja ter stališče MOPE-DE k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega
načrta v času pridobivanja mnenj.
-
MOPE-UPR takoj posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko
mnenje ter mnenje ministra, pristojnega za energijo MOPE-DE in Geoplinu.
-
Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega
načrta po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka Geoplinu.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
-
Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen
predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem.
Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do
pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
-
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in
jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VII. OBVEZNOSTI FINANCIRANJA PRIPRAVE DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA
NAČRTA
Geoplin zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije
variant, strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOPE-UPR zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije
variant in državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov.
VIII. OBJAVA PROGRAMA PRIPRAVE
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
Št. 352-25-4/2003
Ljubljana, dne 25. maja 2004.
EVA 2004-2511-0121
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo