Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Sistemskega obratovalnega
navodila za prenos zemeljskega plina obsega:
-
Sistemsko obratovalno navodilo za prenos zemeljskega plina (Uradni list
RS, št. 89/05 z dne 7. 10. 2005),
-
Pravila o pogojih in načinu razdelitve zmogljivosti na povezovalnih
točkah prenosnega sistema z dražbo (Uradni list RS, št. 67/14 z dne 19. 9. 2004).
SISTEMSKA OBRATOVALNA NAVODILA
za prenos zemeljskega plina
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Namen in predmet urejanja
1. člen
Ta akt ureja obratovanje in način vodenja prenosnega omrežja
zemeljskega plina, ki je v lasti oziroma upravljanju sistemskega operaterja
prenosnega omrežja zemeljskega plina Geoplin plinovodi d.o.o. (v nadaljnjem
besedilu: sistemski operater).
S tem aktom se predpisujejo:
-
tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje prenosnega plinovodnega
omrežja z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z zemeljskim plinom;
-
način zagotavljanja sistemskih storitev;
-
postopki za obratovanje omrežij v kriznih stanjih;
-
tehnični in drugi pogoji za priključitev na omrežje;
-
tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje omrežij
različnih sistemskih operaterjev.
S tem aktom se urejajo pravice, odgovornosti in naloge
sistemskega operaterja, uporabnikov prenosnega omrežja (v nadaljnjem besedilu:
uporabniki) ter tretjih oseb, ki so kakorkoli vključene v prenos zemeljskega
plina po prenosnem omrežju.
S tem aktom se urejajo načrtovanje, gradnja, opustitev in
priključevanje na prenosno omrežje zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu:
prenosno omrežje), dostop do prenosnega omrežja; določajo se načini obratovanja
ter tehnični pogoji za zagotavljanje zanesljivega, usklajenega in varnega
obratovanja prenosnega omrežja.
2. člen
Določbe tega akta veljajo za sistemskega operaterja,
dobavitelje zemeljskega plina, upravičene odjemalce in vse uporabnike omrežja,
ki so povezani s prenosnim omrežjem, ter tiste, ki načrtujejo, projektirajo,
gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na prenosnem omrežju v njegovem
nadzorovanem pasu ali na drugih soodvisnih objektih.
2. Pomen izrazov
3. člen
Izrazi v tem aktu imajo naslednji pomen:
-
alokacija: je postopek razdelitve skupno ali posamično izmerjenih
količin plina v prevzemni in/ali predajni točki, za enega ali več uporabnikov;
-
dnevno količinsko odstopanje: je razlika med prevzemom in predajo
zemeljskega plina v ali iz prenosnega omrežja za potrebe uporabnika v
obračunskem dnevu;
-
dnevna napoved: je napoved prevzema količin zemeljskega plina v
prenos za potrebe uporabnika, znotraj obračunskega dneva;
-
dnevni odjem: je količina zemeljskega plina prevzetega ali
predanega na prevzemnem ali predajnem mestu v obračunskem dnevu, izražena v Sm3;
-
dnevni primanjkljaj količin: je negativna razlika med prevzeto in
predano količino zemeljskega plina za potrebe uporabnika omrežja v obračunskem
dnevu;
-
dnevni presežek količin: je pozitivna razlika med prevzeto in
predano količino za potrebe uporabnika omrežja v obračunskem dnevu;
-
dovoljeno dnevno količinsko odstopanje: je celotno ali delno
dnevno odstopanje, ki je enako ali manjše od največjega dovoljenega odstopanja
ob pogoju, da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali
enako največjemu dovoljenemu;
-
dostop do omrežja: je uporaba prenosnega omrežja zemeljskega
plina za odjem ali oddajo dogovorjene količine plina ob dogovorjenem času;
-
infrastruktura: prenosnega omrežja so objekti, naprave in omrežja
za prenos zemeljskega plina, ki so kot infrastruktura določeni s predpisi, ki
urejajo energetsko infrastrukturo;
-
izravnava: je postopek izravnave med prevzeto količino na enem
ali več prevzemnih mestih in predano količino zemeljskega plina na enem ali več
predajnih mestih;
-
kumulativno odstopanje znotraj obračunskega dneva: je razlika med
prevzemom in predajo zemeljskega plina od začetka obračunskega dne do trenutka
ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega dneva;
-
kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca: je razlika
med prevzemom in predajo zemeljskega plina od prvega dneva meseca do dneva
ugotavljanja odstopanja znotraj obračunskega meseca;
-
meja lastništva: je točka na plinovodu, ki loči lastništvo
posameznih plinovodov in s tem povezanih pravic ter obveznosti;
-
nadzorovani pas plinovoda: je 100 m širok pas, na vsako stran od
osi plinovoda, v katerem ima upravljavec plinovoda pravico nadzirati dejavnosti
uporabnikov prostora in drugih oseb ter načrtovanje in graditev objektov;
-
neposredni povezovalni vod zemeljskega plina: je vod zemeljskega
plina, ki dopolnjuje že povezano omrežje;
-
nedovoljeno dnevno količinsko odstopanje: je tisti del dnevnega
odstopanja, ki je večji od največjega dovoljenega dnevnega odstopanja ob pogoju,
da je kumulativno odstopanje znotraj obračunskega meseca manjše ali enako
dovoljenemu kumulativnemu odstopanju;
-
notranja prenosna zmogljivost: je količina plina, ki je namenjena
izenačevanju nihanj v pretokih;
-
nominacija: je napoved uporabnika, ki služi za namen obračuna;
-
odklop: je prekinitev prenosa zemeljskega plina za potrebe
posameznega upravičenca do dostopa, ki jo sistemski operater izvede tako, da iz
razlogov, v skladu z Energetskim zakonom, Uredbo o načinu izvajanja gospodarske
javne službe prenos zemeljskega plina in tem aktom, preneha opravljati prenos
zemeljskega plina za imenovanega upravičenca do dostopa, ali temu upravičencu
do dostopa prekine dostop do prenosnega omrežja; ali temu upravičencu do
dostopa izda pisni nalog, da mora prenehati z odjemom zemeljskega plina na
prevzemni točki;
-
odjem: je prevzem zemeljskega plina za uporabnika na predajnem
mestu za lastne potrebe ali za izvajanje distribucije preko distribucijskega
omrežja zemeljskega plina;
-
odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni
podlagi oskrbovana z zemeljskim plinom ali gorivi za lastno rabo ali za
nadaljnjo prodajo;
-
omrežje; je sistem povezanih naprav, ki so namenjene prenosu
plina do odjemalcev ali uporabnikov;
-
omrežnina: je osnovna cena za prenos zemeljskega plina po
prenosnem omrežju, sestavljena iz cene za prenos zemeljskega plina glede na
odjemne skupine, cene za izvajanje meritev ter cene zemeljskega plina za lastno
rabo;
-
obračunski dan: »D« je časovno obdobje 24 zaporednih ur (od 8.
ure zjutraj do 8. ure zjutraj naslednjega dne); (se
preneha uporabljati)
-
obračunski mesec: »M« je časovno obdobje, ki se začne z uro
začetka prvega obračunskega dne v mesecu do ure začetka prvega obračunskega
dneva v naslednjem mesecu;
-
pogodba o dostopu: je pogodba, ki jo skleneta uporabnik omrežja
in sistemski operater in s katero se sporazumeta o uporabi prenosnega omrežja;
-
pogodbena prenosna zmogljivost: je največja dnevna količina
zemeljskega plina, ki je za uporabnika omrežja določena v pogodbi o dostopu za
prevzem na enem ali večjem številu prevzemnih mest in predajo na enem ali
večjem številu predajnih mest;
-
predajno mesto: je točka, v kateri sistemski operater preda
zemeljski plin upravičenemu odjemalcu ali upravičencu do dostopa;
-
predaja: je trenutek prehoda nevarnosti naključnega uničenja
stvari na predajnem mestu;
-
prenos: je transport/prenos goriv po prenosnem omrežju;
-
prenosna zmogljivost: je pretočna zmogljivost plinovoda, izražena
v Sm3 zemeljskega plina na dan;
-
prevzem: je trenutek, v katerem sistemski operater na prevzemnem
mestu prevzame za uporabnika v prenos pogodbeno dogovorjene količine
zemeljskega plina;
-
predani zemeljski plin: je na predajnem mestu izmerjena količina
plina, ki jo sistemski operater preda uporabniku omrežja na enem ali več
predajnih mestih v določenem časovnem obdobju, kot na primer ura, dan, mesec in
leto, v standardnih kubičnih metrih;
-
prevzemno mesto: je točka na prenosnem omrežju, v kateri
sistemski operater, na osnovi pogodbe z uporabnikom, prevzame v prenos
dogovorjene količine zemeljskega plina v dogovorjeni kakovosti in pod
dogovorjenimi pogoji;
-
prevzeti zemeljski plin: je količina zemeljskega plina, ki jo
sistemski operater prevzame v prenos na enem ali več prevzemnih mestih v
določenem časovnem razdobju po nalogu uporabnika omrežja, kot na primer ura,
dan, mesec, leto, v standardnih kubičnih metrih;
-
priključitev na omrežje: je postopek izvedbe priključnega
plinovoda oziroma izvedbe povezave med priključnim plinovodom in omrežjem ali
plinovodi uporabnika zemeljskega plina;
-
standardni kubični meter (v nadaljnjem besedilu: Sm3):
je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem
tlaku 1,01325 bara in temperaturi 15 °C;
-
teden: je časovno obdobje sedem zaporednih dni, ki se začne v
ponedeljek ob 8. uri zjutraj in traja do naslednjega ponedeljka do 8. ure
zjutraj;
-
tranzit: je transport skozi prenosno omrežje iz območja druge
države čez ozemlje Republike Slovenije v tretjo državo;
-
tolerančno območje: je območje znotraj določenih mej, izraženih v
% vsote pogodbenih prenosnih zmogljivosti;
-
uporabnik prenosnega omrežja zemeljskega plina; je pravna ali
fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja energijo;
-
upravičenec do dostopa: je upravičeni odjemalec zemeljskega plina
ali vsak izvajalec energetske dejavnosti na področju zemeljskega plina;
-
zaplinjanje: je zapolnitev plinovoda, postrojenj ali objektov z
zemeljskim plinom.
3. Naloge sistemskega operaterja
4. člen
Naloge sistemskega operaterja so naslednje:
-
izvajanje prenosa zemeljskega plina,
-
obratovanje, vzdrževanje in razvoj omrežja za prenos zemeljskega plina,
-
zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja z razvojem, načrtovanjem
in gradnjo prenosnega plinovodnega omrežja,
-
zanesljivost in varnost obratovanja omrežja za prenos zemeljskega plina,
-
zagotavljanje sistemskih storitev,
-
ugotavljanje in obračunavanje izravnave odstopanj prevzema in predaje
zemeljskega plina od napovedi,
-
evidentiranje vseh sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom,
-
nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov omrežja,
-
zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem z omrežji
katerih je omrežje, ki ga upravlja, povezano,
-
zagotavljanje potrebnih podatkov o dostopu upravičenim odjemalcem in/ali
uporabnikom,
-
vzpostavitev in nadzor mehanizmov za upravljanje pretokov in izravnavo
odstopanj v prenosnem omrežju,
-
izvajanje in vzpostavitev sistema celovitega obvladovanja prenosnega
omrežja,
-
zagotavljanje neprekinjenega obratovanja, vodenja in upravljanja
prenosnega omrežja s strokovno usposobljenimi in izkušenimi kadri v smislu
dobrega gospodarja,
-
zagotavljanje tekočega in investicijskega vzdrževanja prenosnega omrežja
ter izvajanje nadzora, vključno z dajanjem soglasij po javnem pooblastilu, v
nadzorovanem pasu plinovoda,
-
odpravljanje napak in motenj pri obratovanju,
-
organiziranje stalne službe za takojšnje posredovanje v zvezi z
odpravljanjem motenj oziroma poškodb na prenosnem omrežju, pri čemer so delavci
stalne službe lahko zaposleni pri sistemskem operaterju ali pa opravljajo dela
na pogodbeni podlagi.
4. Zaupnost podatkov in informacij
5. člen
Sistemski operater varuje podatke, ki jih dobi od uporabnikov
in so označeni kot poslovna skrivnost, kot poslovno skrivnost. Sistemski
operater je dolžan dajati podatke agencijam in državnim organom skladno s
predpisi, ki urejajo obveznost dajanja podatkov tem organom. Agencije in
državni organi so podatke, ki so označeni kot poslovna skrivnost, dolžni
obravnavati kot poslovno skrivnost.
II. DOSTOP DO PRENOSNEGA OMREŽJA
1. Dostop do prenosnega omrežja
6. člen
(delno
se preneha uporabljati)
Sistemski operater zagotavlja enake pogoje dostopa do
prenosnega omrežja vsem upravičenim odjemalcem in vsem izvajalcem energetske
dejavnosti na področju zemeljskega plina (upravičenec do dostopa), v skladu z
Energetskim zakonom in sklenjeno Pogodbo o dostopu do omrežja (v nadaljnjem
besedilu: pogodba o dostopu), razen če jim je v skladu z Energetskim zakonom in
tem aktom dostop zavrnjen.
Upravičenje dostopa do prenosnega omrežja se pridobi s
sklenitvijo pogodbe o dostopu, ki se sklene na zahtevo upravičenca do dostopa
do prenosnega omrežja.
S pogodbo o dostopu pridobi upravičenec do dostopa za določen
čas zagotovljen dostop do prenosnega omrežja za določeno prenosno zmogljivost
in smer prenosa.
Postopek in pogoje dostopa do prenosnega omrežja zemeljskega
plina urejajo splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega
omrežja.
2. Pogodba o dostopu
7. člen
(delno
se preneha uporabljati)
Uporabniki morajo najmanj 30 dni pred začetkom koriščenja dostopa
s sistemskim operaterjem skleniti pogodbo o dostopu do omrežja, skladno z
Energetskim zakonom, Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe
dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina in
splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se lahko prenos
zemeljskega plina začne izvajati v roku sedmih delovnih dni po sklenitvi
pogodbe o dostopu, če lahko sistemski operater glede na obstoječe zmogljivosti
zagotovi dostop do prenosnega omrežja brez kakršnihkoli rekonstrukcij ali
dograditev obstoječega priključka ali odjemnega mesta.
Pogodbe o dostopu so praviloma letne ali večletne. S
sklenitvijo pogodbe o dostopu upravičenci do dostopa zakupijo letno zagotovljeno
prenosno zmogljivost. V primerih, ko ni prostih zmogljivosti omrežja, sistemski
operater lahko nudi tudi prekinljiv dostop upravičencem do dostopa.
Uporabnik, ki zemeljski plin uporablja za tehnološke namene
in z napravami obratuje le določeno obdobje leta, lahko v primeru, če obstajajo
proste zmogljivosti v sistemu, s sistemskim operaterjem sklene pogodbo o
dostopu za to obdobje v obliki aneksa k obstoječi pogodbi o dostopu ali kot
samostojno pogodbo o dostopu za obdobje, krajše od enega leta. Tudi v teh
primerih morajo uporabniki vložiti zahtevo za dostop.
V primeru več sočasno prispelih zahtev in pomanjkanju prostih
prenosnih zmogljivosti se te razdelijo sorazmerno glede na zahtevani zakup.
III. PRENOS ZEMELJSKEGA PLINA, VODENJE IN UPRAVLJANJE PRENOSNEGA
OMREŽJA
1. Potek in opis prenosnega omrežja
8. člen
Prenosno omrežje, ki je v lasti oziroma upravljanju
sistemskega operaterja, poteka od mejnih merilno-regulacijskih postaj, na
katerih se zemeljski plin prevzema iz sosednjih prenosnih omrežij, do vključno
predajnih mest, na katerih se zemeljski plin predaja upravičenim odjemalcem
oziroma izvajalcem distribucije po distribucijskih omrežjih zemeljskega plina.
2. Razvoj prenosnega omrežja
9. člen
Sistemski operater izdela predloge za nadaljnji razvoj
prenosnega omrežja skladno z določili uredbe o načinu izvajanja gospodarske
javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega
plina na podlagi:
-
zagotavljanja dolgoročne zmogljivosti omrežja za priključevanje in
dostop;
-
analize izvajanja prenosa in upravljanja prenosnega omrežja;
-
značilnosti pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov;
-
dejanske in predvidene zasedenosti prenosnega omrežja;
-
nacionalnega energetskega programa;
-
zanesljivosti in varnosti obratovanja;
-
izdanih soglasij za priključitev;
-
anket;
-
drugih podatkov.
3. Načrtovanje, gradnja, opustitev, obratovanje in vzdrževanje
prenosnega omrežja
10. člen
Pri projektiranju, gradnji, obratovanju, vzdrževanju in
opustitvi plinovodnih objektov mora sistemski operater upoštevati določbe
predpisov o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov.
Sistemski operater lahko uporablja pri projektiranju,
gradnji, obratovanju, vzdrževanju in opustitvi plinovodnih objektov tudi svoje
interne smernice in predpise, ki vsebujejo vsaj minimalne zahteve predpisov o
tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
Uporabo teh in tehničnih standardov določa Navodilo o uporabi
standarda za prenosno plinovodno omrežje.
11. člen
Sistemski operater je dolžan tekoče vzdrževati objekte in
naprave infrastrukture tako, da je ves čas ohranjena njihova funkcionalna in
obratovalna usposobljenost in varnost delovanja.
Sistemski operater mora kot dober gospodar skleniti
zavarovalne pogodbe za zavarovanje tveganj, ki so povezana z izvrševanjem
izvajanja dejavnosti sistemskega operaterja. Obseg in vsota zavarovanj morata
vključevati tudi strojelomno in požarno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti
sistemskega operaterja za neposredno škodo, povzročeno tretjim osebam.
12. člen
Naprave in postroji na prenosnem plinovodnem sistemu, v
objektih in postajah, ki niso v lasti in upravljanju sistemskega operaterja,
temveč služijo in so v lasti uporabnikov prenosnega omrežja (prenos podatkov o
odjemu, odorirna postaja), morajo biti redno nadzorovani in vzdrževani.
Odjemalec prenosnega omrežja, ki želi za svoje potrebe na
prenosnem plinovodnem sistemu, v objektih in postajah postaviti odorirne
postroje ali opremo za prenos podatkov o meritvah, mora predhodno pridobiti
pogoje za vgradnjo in soglasje sistemskega operaterja.
Odjemalec prenosnega omrežja in lastnik teh naprav je dolžan
za vsako napravo sistemskemu operaterju pred zagonom sporočiti dežurno
kontaktno osebo za primer ugotovitve nepravilnega delovanja naprave ter
pogodbenega vzdrževalca.
4. Nadzor in zavarovanje plinovoda
13. člen
Potek plinovoda mora biti nadzemno označen z označevalnimi
tablami, oznakami za nadzor trase plinovoda iz zraka ter opozorilnimi tablami.
Pri plinovodih z delovnim tlakom do vključno 16 barov so
označene spremembe smeri osi plinovoda z označevalnimi tablami, na katerih
morajo biti naslednje oznake:
-
številka,
-
premer,
-
globina in
-
odmik plinovoda od postavljenega stebrička.
Pri gradnji je treba plinovodno cev označiti s položitvijo
opozorilnega traku z napisom »PLINOVOD« 0,50 m nad plinovodom.
Pri plinovodih z delovnim tlakom nad 16 barov je treba
najmanj na vsakih 1000 m ravnega dela visokotlačnega plinovoda ter na vseh
izrazitejših spremembah smeri osi plinovoda postaviti stebričke za vertikalno
signalizacijo. Ti so praviloma postavljeni na razdalji najmanj 0,80 m desno od
osi plinovodne cevi, gledano v smeri pretoka plina.
Pri križanjih, kot so ceste, vodotoki, železniški tiri in
podobno, je treba ne glede na delovni tlak na obeh straneh objekta, ki ga
plinovod križa, praviloma postaviti označbe ali opozorilne table.
14. člen
Sistemski operater vodi zbirni topografski kataster
prenosnega omrežja zemeljskega plina. V zbirni topografski kataster mora
sistemski operater vnesti vse izdelane geodetske načrte za novogradnje
plinovodov, ki bodo postali sestavni del prenosnega omrežja.
Pred začetkom projektiranja ali poseganja v prostor je dolžan
projektant, izvajalec del ali investitor novogradnje pridobiti podatke o
katastru plinovoda od sistemskega operaterja. Kolikor projektant, izvajalec del
ali investitor novogradnje ne pridobi podatkov o katastru prenosnega omrežja,
na katero se novogradnja nanaša, odškodninsko odgovarja sistemskemu operaterju
za nastalo škodo, ki bi nastala pri poseganju v prostor.
15. člen
Za zagotovitev varnosti plinovodov, naprav in objektov na
plinovodih ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravje in življenje
ljudi in živali v območju plinovodov izdaja sistemski operater smernice in
mnenja na prostorske akte skladno s predpisi o urejanju prostora, projektne
pogoje k nameravanim posegom tretjih oseb v nadzorovani oziroma varnostni pas
plinovoda pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja,
soglasja k projektnim rešitvam skladno s predpisi o graditvi objektov za
posege, ki se nanašajo ali imajo vpliv na prenosno omrežje.
Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane posege v
nadzorovani oziroma varnostni pas plinovodov in predložene projektne
dokumentacije, izdelane skladno z izdanimi projektnimi pogoji, sistemski
operater, upoštevajoč določila veljavnih tehničnih predpisov, v upravnem
postopku odloči o zahtevi za izdajo soglasja.
Za posege tretjih oseb v nadzorovani oziroma varnostni pas
plinovodov, za katere po obstoječi zakonodaji ni treba pridobiti gradbenega
dovoljenja, upravljavec plinovodov na podlagi predloženih izvedbenih rešitev,
usklajenih z veljavnimi predpisi za plinovode in vloge investitorja določa
pogoje in daje soglasja z ukrepi za izvedbo del. Vse stroške za izvedbo pogojev
sistemskega operaterja ter stroške, ki bi nastali na plinovodu in uporabnikom
zaradi morebitnih poškodb pri gradnji, obratovanju in kasnejšem vzdrževanju,
nosi investitor posegov.
16. člen
Na podlagi pravnomočnega soglasja iz prejšnjega člena se
lahko poseg v nadzorovanem pasu plinovoda izvede skladno z 10. členom tega akta
in v skladu s predpisi o graditvi objektov.
17. člen
Tretje osebe po opravljenem posegu v nadzorovanem pasu
plinovoda in pred izdajo izjave o izpolnjenih pogojih iz soglasja, predajo
sistemskemu operaterju geodetski načrt novozgrajenega objekta z vrisanim
plinovodom.
5. Postopek priključitve novozgrajenega plinovoda na prenosno
omrežje
18. člen
Novozgrajeni energetski objekti, naprave, napeljave in
plinovodi, ki se priključujejo na prenosno omrežje, morajo izpolnjevati
predpisane tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje njihovega
nemotenega ter varnega delovanja v povezavi s prenosnim omrežjem.
Novozgrajeni plinovod oziroma objekt, ki postane del
prenosnega omrežja, mora biti zgrajen po enakih ali primerljivih tehničnih
normativih kot del prenosnega omrežja, na katero se priključi in za katero je
bilo izdano uporabno dovoljenje ali dovoljenje za poskusno obratovanje z
določenim rokom obratovanja.
6. Merjenje pretoka in količin zemeljskega plina
19. člen
Sistemski operater mora zagotoviti meritve pretoka in količin
zemeljskega plina iz prenosnega omrežja na vseh predajnih mestih, ki so v
njegovi lasti.
Sistemski operater in uporabnik omrežja sta se dolžna pisno
dogovoriti o izvedbi meritev pretoka in količin zemeljskega plina na tistih
predajnih mestih, v postajah ali na instalacijah, ki niso v lasti sistemskega
operaterja.
Sistemski operater mora zagotoviti meritve pretoka, količin
in po potrebi ostalih parametrov zemeljskega plina na vseh priključitvah
prenosnega omrežja na druga prenosna omrežja, če tega po predhodnem dogovoru ne
zagotovi sistemski operater drugega prenosnega omrežja.
20. člen
Sistemski operater je dolžan vzpostaviti meritve pretoka in
količin zemeljskega plina v merilno-regulacijskih postajah ali na instalacijah,
ki niso v njegovi lasti, če je to dogovorjeno s pogodbo o vzpostavitvi
merilnega mesta in izvajanju meritev.
Če uporabnik vzpostavi merilno mesto z meritvami pretoka in
količin zemeljskega plina sam, mora zagotoviti sistemskemu operaterju podatke o
pretoku in prevzetih količinah zemeljskega plina. Podatki o pretoku in
prevzetih količinah zemeljskega plina morajo biti skladno s predhodnim
dogovorom med uporabnikom in sistemskim operaterjem posredovani v dispečerski
center sistemskega operaterja.
Sistemski operater mora imeti za potrebe nadzora nad merilno
opremo možnost neoviranega dostopa do merilnega mesta.
Lastnik merilne opreme je dolžan zagotoviti vzdrževanje in
skrbeti za redne uradne kontrole merilne opreme v skladu s predpisi. Lastnik
merilne opreme mora izvajati tudi izredne kontrole na zahtevo pogodbene stranke
ali sistemskega operaterja. V primeru izvajanja izrednih kontrol meritev nosi
stroške izredne kontrole meritev lastnik merilne opreme, če se z izredno
kontrolo meritev izkaže, da je bila izredna kontrola upravičena in da so bile
meritve pred izredno kontrolo nepravilne. V nasprotnem primeru nosi stroške
izredne kontrole stranka, ki je izredno kontrolo zahtevala.
Kadar je uporabnik omrežja sistemski operater
distribucijskega omrežja zemeljskega plina na povezanem območju, se vsa
predajna mesta za ugotavljanje predanih količin zemeljskega plina iz prenosnega
omrežja, ne glede na njihovo število, upoštevajo kot eno predajno mesto, pri
čemer se upošteva namen rabe tega predajnega mesta. Podatki iz meritev, ki jih
je odjemalec vzpostavil sam, morajo biti urejeni po posameznih predajnih mestih
in kot zbir vseh podatkov, kot je določeno v drugem odstavku tega člena.
21. člen
Vsako predajno mesto zemeljskega plina mora biti opremljeno s
števcem in korektorjem, ki omogočata neprekinjeno merjenje in obračun predanega
plina. Na merilnem mestu se meri količina pretečenega zemeljskega plina v
standardnih kubičnih metrih (Sm3). V primeru, da merjenje pretoka
zemeljskega plina odpove, se pretečene količine izračunajo v skladu s predpisi,
ki urejajo obračun omrežnine.
Vse merilne naprave morajo biti izvedene, vgrajene in
kontrolirane v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo in kontrolo teh naprav.
7. Kakovost zemeljskega plina
22. člen
Sistemski operater prenaša zemeljski plin takšne kakovosti,
kot ga prevzame na vstopni točki v prenosno omrežje, ki ga vodi in obratuje.
Kakovost prevzetega zemeljskega plina na prevzemnem mestu se dnevno spremlja s
certifikati o kakovosti zemeljskega plina. Kakovost zemeljskega plina ugotavlja
sistemski operater sosednjega prenosnega omrežja, ki za uporabnika prenosnega
omrežja opravlja prenos zemeljskega plina do prevzemnega mesta.
Vsak dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin upravičenim
odjemalcem, priključenim na prenosno omrežje, je dolžan sistemskemu operaterju
dnevno predložiti specifikacijo o sestavi plina, ki ga je predal v prenos.
23. člen
Sistemski operater je dolžan sprejeti v prenos le zemeljski
plin z lastnostmi, določenimi v Prilogi 1, ki je sestavni del tega akta.
Kolikor kakovost zemeljskega plina odstopa od te specifikacije, sistemski
operater ni dolžan prevzeti zemeljskega plina v prenos.
Zemeljski plin v prenosnem omrežju ni odoriran.
8. Zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja
prenosnega omrežja
24. člen
Sistemski operater je dolžan zagotavljati varno in zanesljivo
obratovanje prenosnega omrežja z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in
vzdrževanjem prenosnega omrežja, merilno-regulacijskih postaj ter druge opreme,
s skrbnim upravljanjem in izvajanjem nadzora nad prenosnim omrežjem ter
nadziranjem vseh posegov v nadzorovanem pasu plinovodov.
Uporabnik ali odjemalec zemeljskega plina je dolžan za
izvrševanje obveznosti iz prejšnjega odstavka zagotoviti sistemskemu operaterju
prost dostop do plinovoda, postaj in merilnih naprav kadar se le-ta nahaja na
njegovih nepremičninah.
Uporabnik, ki zaradi višje sile, nepredvidenih vzdrževalnih
del, motenj pri prevzemu na prevzemnem mestu ali drugih razlogov ne more
prevzemati plina v skladu s svojo napovedjo iz 42. člena tega akta, je ob
nastopu takih razmer dolžan o tem takoj obvestiti sistemskega operaterja.
Uporabnik prenosnega omrežja je pred začetkom odjema
zemeljskega plina dolžan sistemskemu operaterju javiti po posameznih odjemnih
mestih upravljavce energetskih naprav in njihove vzdrževalno dežurne kontaktne
osebe, ki bodo na voljo v primeru izpada ali izrednih obratovalnih razmer.
25. člen
Sistemski operater organizira dispečersko službo, ki izvaja
24-urni nadzor nad delovanjem in vodenjem prenosnega omrežja.
Nadzor nad delovanjem in vodenjem prenosnega omrežja se
izvaja s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in programske
opreme, ki omogoča:
-
prenos zemeljskega plina in vodenje prenosnega omrežja,
-
evidentiranje vstopnih in izstopnih količin ter tlakov plina v prenosnem
omrežju,
-
ugotavljanje količin plina v prenosnem omrežju,
-
simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v prenosnem
omrežju,
-
ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih
razmer,
-
nadzor nad delovanjem ključnih objektov na prenosnem omrežju, kot na
primer merilno-regulacijskih postaj, kompresorskih postaj in drugih objektov,
-
nadzor nad prevzemom in predajo večjih uporabnikov.
26. člen
Dispečerski center sistemskega operaterja mora biti na
primeren način povezan z dispečerskimi centri sistemskih operaterjev drugih
prenosnih omrežij, na katere omrežje sistemskega operaterja meji oziroma je z
njimi povezano, ter z večjimi upravičenimi odjemalci zemeljskega plina.
Postopek dela dispečerjev je urejen z internimi navodili za delo sistemskega
operaterja.
Vse prejete informacije o motnjah v delovanju prenosnega
omrežja oziroma posameznih plinovodnih objektov ali nenavadnih dogodkih se
zabeležijo v dispečerski dnevnik, analizirajo in na podlagi ugotovitev izvedejo
potrebni ukrepi za odpravo motenj in vzpostavitev uravnoteženega delovanja
sistema.
27. člen
Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja prenosnega
omrežja je sistemski operater dolžan načrtno izvajati tekoče ter investicijsko
vzdrževanje. Ta dela obsegajo predvsem:
-
zaščito plinovoda pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi vplivi,
-
preventivne preglede,
-
popravila, adaptacije in rekonstrukcije prenosnega omrežja,
-
vzdrževanje prenosnega omrežja,
-
nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v nadzorovanem pasu
plinovodov,
-
servisiranje in zamenjave opreme.
Dela iz prejšnjega odstavka, ki povzročijo začasno omejitve
ali prekinitev prenosa plina, mora sistemski operater izvajati skladno z 31. in
32. členom tega akta.
Kolikor ravna sistemski operater v skladu s predhodnim
odstavkom, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne
omejitve ali prekinitve prenosa zemeljskega plina.
28. člen
Sistemski operater mora v internih navodilih in smernicah
predvideti ukrepe za varno delo, tehnološka navodila, časovni razpored kontrol
plinovodov in druge akte, potrebne za izvajanje nalog vzdrževanja, varnega
delovanja in nadzora prenosnega omrežja.
9. Ukrepanje v primeru ogroženosti prenosnega omrežja
29. člen
Sistemski operater izdela navodila, v katerih določi
pristojnosti in naloge sistemskega operaterja in postopke obveščanja in
ukrepanja v primeru ogroženosti prenosnega omrežja. Navodila morajo biti
pripravljena skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter vsebino in izdelavo načrtov zaščite in reševanja in služijo
usklajevanju aktivnosti in sodelovanju z občinami, po ozemlju katerih poteka
prenosno omrežje.
10. Ukrepanje v primeru poškodb, motenj ali okvar
30. člen
Sistemski operater mora nemudoma in v najkrajšem možnem času
popraviti in odpraviti vse poškodbe in okvare, do katerih pride na prenosnem
omrežju.
Informacije o motnjah v delovanju, poškodbah ali okvarah na
prenosnem omrežju ter o nenadnih dogodkih, ki vplivajo na delovanje dela ali
celotnega prenosnega omrežja, mora dispečerski center nemudoma posredovati
dežurnim ekipam.
Dispečerski center s pomočjo dežurnih ekip nemudoma izvede
vse možne posege na prenosnem omrežju za preprečevanje materialne škode in
poškodb ljudi.
Sistemski operater mora imeti v stalni pripravljenosti na
domu organizirane in opremljene strokovne operativne ekipe, sposobne izvesti
vse potrebne posege za odpravo poškodb oziroma motenj na prenosnem omrežju in
organizacijo potrebnih popravil za vzpostavitev uravnoteženega delovanja v
najkrajšem možnem času.
Kolikor ravna sistemski operater v skladu s predhodnimi
odstavki tega člena, ni odškodninsko odgovoren zaradi začasne omejitve ali
prekinitve prenosa zemeljskega plina.
11. Predvidena dela na prenosnem omrežju
31. člen
Sistemski operater prenosnega plinovodnega omrežja sme
začasno prekiniti prenos in oskrbo z zemeljskim plinom zaradi rednega in
izrednega vzdrževanja, pregledov ali rekonstrukcij, preizkusov ali kontrolnih
meritev ter razširitev omrežja.
Predvidena dela je sistemski operater dolžan opraviti v času,
ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj prizadene
odjemalce zemeljskega plina. Za začasno omejitev ali prekinitev prenosa ali
dobave zemeljskega plina, ki je posledica izvedbe teh del, sistemski operater
ni odškodninsko odgovoren.
Sistemski operater mora o predvideni prekinitvi v pisni
obliki pravočasno obvestiti uporabnike oziroma odjemalce iz prejšnjega
odstavka. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano uporabnikom
oziroma odjemalcem, najmanj dva meseca pred začetkom del.
Če je sistemski operater pozvan, da izvede na prenosnem
omrežju določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na njihove
stroške, po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva
predvidenih del na uporabnike.
Sistemski operater začne z deli na zahtevo tretje osebe
potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi uporabniki.
Kolikor so posledice teh del motnje v delovanju dela ali celotnega omrežja,
nosi stroške odprave motenj in morebitno škodo uporabnikov naročnik teh del.
Sistemski operater ni odškodninsko odgovoren za omejitve ali prekinitve prenosa
oziroma dobave zemeljskega plina zaradi izvedbe takih del. Izvedbo del lahko
sistemski operater prepusti tudi tretji osebi, kolikor tretja oseba dokaže, da
ima za izvedbo teh del izbranega usposobljenega izvajalca. Dela se morajo
izvajati skladno z operativnimi tehnološkimi navodili sistemskega operaterja.
32. člen
Sistemski operater mora najmanj dva meseca pred posegom
obvestiti prizadete uporabnike, o s poslovnim načrtom predvidenih vzdrževalnih
in periodičnih delih na omrežju, ki bi lahko povzročila omejitev ali prekinitev
prenosa zemeljskega plina.
Uporabniki lahko v roku sedem dni po prejemu obvestila iz
prejšnjega odstavka sistemskemu operaterju predlagajo najustreznejši termin za
izvajanje del. Kolikor načrta izvajanja del zaradi različnega interesa
uporabnikov in končnih odjemalcev terminsko ni mogoče popolnoma uskladiti z
vsemi prizadetimi uporabniki, sistemski operater sam določi tisti termin, ki
ustreza večjemu delu prizadetih uporabnikov.
Obvestilo mora vsebovati:
-
del omrežja, ki je v delu,
-
začetek in predvideno končanje del,
-
načrt omejitev ali prekinitev prenosa zemeljskega plina,
-
seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta.
Kolikor želi uporabnik zaradi različnih razlogov med letom
terminsko prestavitev izvajanja del, je to mogoče izvesti po uskladitvi s
sistemskim operaterjem, pri čemer pa se dela ne smejo prestaviti za več kot 15
dni od predhodno skupno določenega termina in stroške prestavitve izvajanja del
nosi uporabnik, ki je za prestavitev zaprosil. V nobenem primeru pa se dela ne
smejo izvajati v času, ko je mogoče, glede na letni čas (zima), pričakovati
večjo porabo zemeljskega plina.
V primeru, da med letom sistemski operater ugotovi potrebo po
izvedbi del na omrežju in ta dela nimajo narave izrednih del, mora o tem takoj
obvestiti prizadete uporabnike omrežja in predlagati najustreznejši termin
izvedbe del. Uporabniki lahko s sistemskim operaterjem usklajujejo točen termin
izvedbe, pri čemer izvedba ne sme biti realizirana kasneje kot mesec dni po
roku, ki ga je v pisnem obvestilu določil sistemski operater.
V primeru, da do uskladitve termina izvajanja del s
prizadetimi uporabniki skladno s predhodnim odstavkom ne pride in narava
potrebnih del v tem času postane izredna, mora sistemski operater ta dela
izvesti v najkrajšem možnem času. Stroške večjega obsega del zaradi
neuskladitve termina nosi uporabnik, s katerim izvajanja del ni bilo mogoče
uskladiti.
Sistemski operater ni odškodninsko odgovoren za omejitve ali
prekinitve prenosa oziroma dobave zemeljskega plina zaradi izvedbe predvidenih
del na prenosnem plinovodnem omrežju.
12. Izredna in nepredvidena dela na prenosnem omrežju
33. člen
V primeru motenj ali okvar na prenosnem omrežju, ki nastanejo
kot posledica višje sile, mora sistemski operater izvesti izredna in
nepredvidena dela za zagotovitev nemotenega in zanesljivega delovanja
prenosnega omrežja v najkrajšem možnem času.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko sistemski operater, če
je to nujno potrebno zaradi varnosti ali zaradi čimprejšnje vzpostavitve
nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali
prekine prenos in oskrbo z zemeljskim plinom, o čemer pa mora nemudoma
obvestiti uporabnike prenosnega omrežja, z navedbo predvidenega časa za odpravo
nastalih motenj.
V primeru izvedbe izrednih in nepredvidenih del za odpravo
motenj ali okvar iz prvega odstavka tega člena, z namenom zagotovitve
nemotenega in zanesljivega delovanja prenosnega omrežja, sistemski operater ne
nosi stroškov in uporabnikom ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi
omejenega ali prekinjenega prenosa oziroma dobave zemeljskega plina.
Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na prenosnem
omrežju, nosi stroške potrebnih izrednih in nepredvidenih del iz tega člena in
odgovarja za morebitno nastalo škodo.
13. Sistemske storitve in njihovo zaračunavanje
34. člen
Za nemoten prenos ter zanesljivo dobavo zemeljskega plina iz
prenosnega omrežja sistemski operater izvaja sistemske storitve, ki obsegajo:
-
vodenje, upravljanje in zagotavljane dostopa do prenosnega omrežja,
-
pokrivanje lastne rabe zemeljskega plina v prenosnem omrežju,
-
izravnavo dovoljenih odstopanj.
35. člen
Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do prenosnega
omrežja vključujejo predvsem naslednje aktivnosti:
-
zagotavljanje dostopa do prenosnega omrežja,
-
varno in zanesljivo obratovanje prenosnega omrežja,
-
načrtovanje obratovanja prenosnega omrežja,
-
vodenje prenosnega omrežja,
-
usklajeno delovanje prenosnega sistema s sosednjimi omrežji,
-
zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem prenosnih
in distribucijskih omrežij, ki upravljajo z omrežji, ki so povezana z omrežjem
sistemskega operaterja,
-
obdelavo podatkov in obračun prenosa zemeljskega plina in sistemskih
storitev,
-
izvajanje ukrepov v primeru okvar in poškodb na prenosnem omrežju,
-
izvajanje meritev.
Storitev vodenja, upravljanja in zagotavljanja dostopa do
prenosnega omrežja, razen izvajanja meritev in prenosa merjenih podatkov za uporabnike,
je sestavni del storitve prenosa zemeljskega plina, zato je vključena v osnovno
ceno storitve prenosa.
36. člen
Sistemski operater mora meriti naslednje količine zemeljskega
plina, porabljenega za lastno rabo v prenosnem omrežju:
-
količine zemeljskega plina za pogon kompresorjev,
-
količine zemeljskega plina za tehnološko ogrevanje zemeljskega plina,
-
izgube zemeljskega plina na prenosnem omrežju zaradi vzdrževalnih del
rednih in izrednih del, okvar in morebitnih netesnosti.
Sistemski operater sam zagotavlja količine zemeljskega plina
za lastno rabo iz razpoložljivih nabav zemeljskega plina.
37. člen
Sistemske storitve izravnave dovoljenih odstopanj obsegajo
uporabo notranje prenosne zmogljivosti za:
-
izravnavo urnih odstopanj med prevzeto in predano količino zemeljskega
plina v mejah dovoljenega kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega dne,
-
izravnava negativnega in pozitivnega dovoljenega dnevnega količinskega
odstopanja.
Odjemalec oziroma uporabnik prenosnega omrežja, ki v
pogodbeno dovoljenem okviru dnevnih količinskih odstopanj prevzema preveč ali
premalo zemeljskega plina, mora ta plin dodatno plačati ali dobiti plačanega v
skladu s predpisi, ki urejajo obračun odstopanj.
38. člen
Posebne sistemske storitve izravnave nedovoljenih odstopanj
obsegajo:
-
izravnavo urnih odstopanj med prevzeto in predano količino zemeljskega
plina izven mej tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja
znotraj obračunskega dne,
-
izravnavo pozitivnega in negativnega nedovoljenega dnevnega količinskega
odstopanja izven mej tolerančnega območja dovoljenega kumulativnega odstopanja
med prevzeto in predano količino zemeljskega plina.
Ko uporabnik doseže mejo pogodbeno dovoljenega kumulativnega
odstopanja znotraj obračunskega meseca, je vsako nadaljnje dnevno količinsko
odstopanje nedovoljeno.
Sistemski operater lahko zagotavlja posebno sistemsko
storitev izravnavo nedovoljenih odstopanj v obsegu, kot ga pogojuje notranja
zmogljivost prenosnega omrežja, ki predstavlja količino plina, ki se lahko
odvzame iz prenosnega sistema ne da bi bilo ogroženo stabilno obratovanje
sistema.
Sistemski operater mora za zagotavljanje stabilnega
obratovanja ter nadomeščanje predanih količin zemeljskega plina za izravnavo
odstopanj le te nadomeščati iz razpoložljivih nabav.
Uporaba notranje zmogljivosti za izravnavo nedovoljenih
odstopanj ni vključena v osnovno ceno storitve prenosa zemeljskega plina.
Uporabnik, ki v okviru nedovoljenih dnevnih količinskih odstopanj prevzame
preveč ali premalo zemeljskega plina, mora ta plin dodatno plačati ali dobiti
plačanega v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za prenosno
omrežje.
14. Vodenje prenosnega omrežja
39. člen
Sistemski operater mora skrbeti za uravnotežene obratovalne
razmere na prenosnem omrežju.
V okviru tehničnih možnosti je sistemski operater dolžan
izravnavati pretočno tlačne razmere na prenosnem omrežju tako, da zagotovi
varno in zanesljivo obratovanje in dovoljeno kumulativno odstopanje znotraj
obračunskega dneva, ter dovoljeno dnevno odstopanje med prevzemom in predajo
zemeljskega plina.
Za zagotavljanje uravnoteženega delovanja prenosnega omrežja
si mora sistemski operater zagotavljati iz razpoložljivih nabav potreben
zemeljski plin za pokrivanje lastne rabe ali predanega zemeljskega plina za
potrebe izravnave odstopanj.
Za potrebe vodenja prenosnega omrežja in obračuna storitev
ter ugotavljanja količin zemeljskega plina, ki je bil sprejet v prenosno
omrežje in/ali predan iz njega, morajo biti na vseh prevzemnih in/ali predajnih
mestih ustrezne merilne naprave.
15. Načrtovanje prenosa zemeljskega plina
40. člen
Sistemski operater prevzema na prevzemnem mestu v prenos
zemeljski plin v skladu s pogodbo o dostopu z uporabnikom prenosnega omrežja
ter v skladu z določili tega akta.
Ob upoštevanju vseh sklenjenih pogodb in pisnih informacij
pogodbenih partnerjev mora sistemski operater pripravljati dnevni, tedenski in
letni načrt obratovanja in načrt prenosa zemeljskega plina.
16. Koordinacija s sosednjimi omrežji
41. člen
Sistemski operater mora imeti stalno povezavo s sistemskimi
operaterji sosednjih prenosnih omrežij preko dispečerskega centra. Pri
upravljanju in vodenju prenosnega omrežja se upoštevajo pogodbena določila
transportnih in dobavnih pogodb uporabnikov in sistemskega operaterja s tujimi
dobavitelji, transporterji in sistemskimi operaterji veljavnih za prenosna
omrežja, preko katerih se izvaja tranzit zemeljskega plina.
17. Napovedovanje in potrjevanje uporabe prenosnega omrežja
42. člen
Uporabniki so dolžni sistemskemu operaterju pisno posredovati
napovedi uporabe omrežja in odjema zemeljskega plina, in sicer:
-
letno napoved: najkasneje do 1. decembra posredujejo napoved odjema in
uporabe prenosnega omrežja po mesecih za naslednje koledarsko leto;
-
tedensko napoved: najkasneje do 10. ure sedem dni pred začetkom tedna,
ki se začne s ponedeljkom. V primeru prve dobave, ki se začne katerikoli drugi
dan, pa šest dni pred dnem, določenim v pogodbi o dostopu. V tedenski napovedi
uporabnik posreduje dnevno napoved odjema in uporabe prenosnega omrežja po
dnevih za naslednji teden.
Že posredovano dnevno napoved za določeni dan v okviru
tedenske napovedi lahko uporabnik spremeni do 10. ure predhodnega dne.
Uporabnik je dolžan pri napovedovanju odjema zemeljskega
plina in uporabe prenosnega omrežja spoštovati sklenjeno pogodbo o dostopu in
je odgovoren za pravilnost posredovanih podatkov. Napovedi so lahko le v okviru
pogodbene prenosne zmogljivosti in ne smejo presegati največje pogodbene
prenosne zmogljivosti.
43. člen
V primeru, da sistemski operater ne prejme napovedi odjema
zemeljskega plina in uporabe prenosnega omrežja za določeni dan, mora kot
veljavno upoštevati napoved, posredovano v sklopu tedenske napovedi. Kadar za
konkretni dan ni posredovana niti dnevna niti tedenska napoved, pa mora upoštevati
povprečno dnevno napoved za zadevni mesec iz letne napovedi.
44. člen
Sistemski operater je dolžan prejete napovedi analizirati jih
uskladiti ter v primeru nezmožnosti realizacije o tem nemudoma obvestiti
uporabnike.
18. Izravnavanje odstopanj
45. člen
Sistemski operater mora razliko, ki se pojavi med dejanskim
in dovoljenim odstopanjem, obravnavati v skladu s predpisi, ki urejajo obračun
odstopanj, in jo izravnati, če to dopuščajo zmogljivosti prenosnega omrežja
brez ogrožanja uravnoteženega delovanja plinovodnega sistema. Če odstopanj iz
prejšnjega stavka ni mogoče izravnati, sistemski operater pozove uporabnika k
izpolnjevanju napovedanega odjema količin zemeljskega plina. Kolikor uporabnik,
po pisnem pozivu, ki ga lahko prejme po pošti, telefaksu, elektronski pošti ali
drugih medijih za prenos sporočil, odjema ne uskladi, mu sistemski operater
lahko ustavi prenos zemeljskega plina. V tem primeru sistemski operater ne
prevzema odgovornosti za morebitne škodne posledice.
46. člen
Sistemski operater mora pri izravnavi odstopanj postopati v
skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo obračun odstopanj.
19. Prekinitev prenosa
47. člen
Sistemski operater lahko prekine prenos zemeljskega plina
uporabniku v celoti ali delno, za posameznega upravičenega odjemalca, če le-ta
po predhodnem obvestilu in v roku, določenem v obvestilu, ne odpravi naslednjih
nedovoljenih stanj:
-
če uporabnik ne dobavlja zemeljskega plina sistemskemu operaterju na
njegovo prevzemno mesto,
-
če uporabnik prekoračuje pogodbeno in z napovedjo določen pretok
zemeljskega plina oziroma nedovoljeno odstopa od napovedanega obsega prenosa in
kljub opominu sistemskega operaterja v zahtevanem roku ne zniža odjema na
pogodbeno dogovorjeno vrednost,
-
če uporabnik ali upravičeni odjemalec z obratovanjem energetskih
objektov, naprav, napeljav oziroma distribucijskega omrežja povzroča motnje v
prenosu zemeljskega plina drugim odjemalcem,
-
če uporabnik ali upravičeni odjemalec s svojim obratovanjem ogroža varno
in uravnoteženo obratovanje prenosnega omrežja,
-
če uporabnik ali upravičeni odjemalec priključi na svoje omrežje
odjemalca brez soglasja sistemskega operaterja ali omogoči priključitev
tretjega brez potrebnih dovoljenj,
-
če uporabnik ali upravičeni odjemalec onemogoči sistemskemu operaterju
dostop do plinovodnega priključka, merilno-regulacijske postaje ali merilnih
naprav,
-
če uporabnik ali upravičeni odjemalec onemogoči pravilno registriranje
obračunskih količin ali če odjema plin brez zahtevanih oziroma dogovorjenih
merilnih naprav ali mimo njih,
-
če uporabnik ali upravičeni odjemalec v primeru pomanjkanja zemeljskega
plina ne upošteva ukrepov, predvidenih s tem aktom in drugih predpisov o
ravnanju v primeru takšnega pomanjkanja,
-
če uporabnik po opominu ne poravna svojih obveznosti do sistemskega operaterja.
Sistemski operater lahko brez obvestila omeji ali v celoti
prekine prenos in odjem zemeljskega plina za tistega uporabnika ali končnega
odjemalca, ki na prevzemnem mestu istočasno ob pričetku prenosa ni zagotovil
zadostnih količin zemeljskega plina.
Kolikor uporabnik po opozorilu sistemskega operaterja ne
omeji ali ustavi odjema, iz razlogov, navedenih v tem členu, v celoti krije
stroške, ki bi zaradi take neustavitve nastali sistemskemu operaterju in
posledično ostalim uporabnikom. Kolikor uporabnik omeji ali ustavi odjem
zemeljskega plina odjemalcu oziroma izda nalog sistemskemu operaterju, da le-ta
omeji oziroma ustavi odjem zemeljskega plina odjemalcu, je uporabnik po tako
izdanem nalogu za omejitev oziroma ustavitev odjema zemeljskega plina prost
svoje odgovornosti.
Kolikor uporabnik ni hkrati tudi končni odjemalec, se vsi
navedeni razlogi uporabljajo za prekinitev prenosa končnega odjemalca, ki
povzroča nedovoljena stanja, pri čemer pa vsa komunikacija teče med sistemskim
operaterjem in praviloma uporabnikom, s katerim je sklenjena pogodba o dostopu.
20. Dnevne aktivnosti
48. člen
Aktivnosti, vezane na obračunski dan, se izkažejo kot:
-
dan pred obračunskim dnevom »D-1«;
-
obračunski dan »D«;
-
dan po obračunskem dnevu »D+1«;
-
po obračunskem mesecu »M+1«.
21. Dan pred obračunskim dnevom »D-1«
49. člen
Kolikor želi uporabnik spremeniti posredovano dnevno napoved
iz tedenske napovedi, mora sistemskemu operaterju do 10. ure zjutraj
posredovati spremenjeno napoved količin zemeljskega plina, ki jih daje v prenos
za dan »D«.
Dnevna napoved mora biti v skladu s pogodbeno dogovorjeno
prenosno zmogljivostjo. V primeru, da napovedanega prenosa ni možno
realizirati, mora sistemski operater uporabnika obvestiti o razpoložljivi
zmogljivosti do 12. ure istega dne.
Uporabnik lahko dostavi spremenjeno dnevno napoved, ki je
posledica drugega odstavka tega člena, do 14. ure istega dne. Kolikor sistemski
operater do navedenega časa ne prejme spremenjene napovedi, se kot napoved
upošteva uporabniku sporočena razpoložljiva zmogljivost.
22. Obračunski dan »D«
50. člen
Med dnevom mora sistemski operater iz dispečerskega centra
upravljati z mejnimi vstopnimi in izstopnimi postajami s ciljem, da realizira
načrtovani prevzem v prenos predanih količin plina. Nadalje mora spremljati
kumulativna odstopanja znotraj obračunskega dneva ter tlačno pretočne razmere
na sistemu in notranjo zmogljivostjo sistema.
51. člen
Kolikor sistemski operater pri posameznem uporabniku ugotovi,
da predaja oziroma njegov prevzem zemeljskega plina odstopa od prevzema toliko,
da presega dovoljeno odstopanje in tega odstopanja ni mogoče izravnati, mora
sistemski operater za uskladitev odjema iz prenosnega omrežja, začeti z
naslednjimi aktivnostmi:
-
pozove uporabnika, da svoj odjem uskladi s količinami zemeljskega plina,
prevzetimi zanj v prenos po prenosnem omrežju, ali uskladi količino zemeljskega
plina, ki ga daje v prevzem s predano količino zemeljskega plina,
-
poda rok za izvedbo uskladitve med predajo in odjemom,
-
spremlja odstopanje pozvanega uporabnika ter omeji ali prekine njegovo
predajo in prevzem zanj v primeru, ko uporabnik ne izvede ustrezne uskladitve.
Izjemoma lahko uporabniki sistemskemu operaterju posredujejo
spremenjeno napoved količin zemeljskega plina, ki jih dajejo v prenos za dan
»D« v okviru pogodbene prenosne zmogljivosti, najmanj dve uri pred začetkom
prenosa. Sistemski operater tak prenos izvede le, kolikor pretočno tlačne
razmere v prenosnem omrežju to omogočajo.
23. Dan po obračunskem dnevu »D+1«
52. člen
Po končanem obračunskem dnevu »D« sistemski operater preko
nadzornega sistema ugotavlja:
-
koliko zemeljskega plina je bilo prevzetega v sistem za uporabnike,
-
koliko zemeljskega plina je bilo predanega iz sistema za uporabnike,
-
alokacijo količin zemeljskega plina na prevzemnih in predajnih mestih z
več dobavitelji oziroma odjemalci in skupno meritvijo,
-
količino zemeljskega plina, ki je bila predana upravičenim odjemalcem,
-
količino zemeljskega plina, ki je bila porabljena za pogon kompresorjev,
-
dnevno količinsko odstopanje za posamezne uporabnike,
-
dnevno stanje kumulativnega odstopanja znotraj obračunskega meseca za
posameznega uporabnika,
-
prekoračitev dovoljenega kumulativnega odstopanja za posameznega
uporabnika znotraj obračunskega dneva,
-
preseganje pogodbene prenosne zmogljivosti pri posameznem uporabniku.
24. Po pretečenem mesecu »M+1«
53. člen
Po pretečenem mesecu »M« sistemski operater ugotovi:
-
količino zemeljskega plina, ki je bila prevzeta v omrežje za uporabnike
vsak dan v mesecu »M«,
-
količino zemeljskega plina, ki je bila predana iz sistema za uporabnike
vsak dan v mesecu »M«,
-
količino zemeljskega plina, ki je bila porabljena za lastno rabo v
mesecu »M«,
-
podatke o dnevnih odstopanjih in doseženem kumulativnem odstopanju
znotraj obračunskega meseca za vsak obračunski dan za posamezne uporabnike
prenosnega omrežja,
-
alokacijo dnevnih količin na odjemnih mestih z več dobavitelji oziroma
odjemalci in skupno meritvijo.
Šteje se, da so ugotovitve in meritve, realizirane po
pretečenem mesecu »M«, dokončne in se kot dokončne uporabljajo za vsakokratni
obračun prenosa zemeljskega plina.
IV. OBRATOVANJE V KRIZNIH STANJIH
1. Krizna stanja
54. člen
Krizno stanje na prenosnem omrežju je vsak dogodek ali
okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo obratovanje dela ali celotnega
prenosnega omrežja, prekinjen prenos ali ustavljena dobava zemeljskega plina.
V primeru kriznih stanj prenosnega omrežja ima sistemski
operater pravico in obveznost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe, s
katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoten prenos zemeljskega
plina.
V okviru izvajanja možnih tehničnih ukrepov za vzpostavitev
nemotenega in uravnoteženega obratovanja prenosnega omrežja lahko sistemski
operater izvaja tudi omejitev prenosa pod pogodbeno določene količine ali celo
prekine prenos po naslednjem vrstnem redu uporabnikov:
-
trošila, ki porabljajo plin kot energetski vir za proizvodnjo pare ali
tople vode v ogrevalne namene, kjer je na voljo nadomestno gorivo,
-
trošila, katerih produkt je tehnološka para, ki pogojuje samo
zanesljivejšo in čistejšo proizvodnjo,
-
trošila oziroma tehnološki postopki, kjer omogoča poraba zemeljskega
plina večji gospodarski izkoristek in kakovost proizvoda,
-
trošila oziroma tehnološki postopki, pri katerih uporaba direktno vpliva
na kakovost proizvoda,
-
trošila, ki porabljajo zemeljski plin kot surovino, kjer izpad prenosa
plina povzroči ustavitev proizvodnje,
-
trošila, kjer so namenjena za komercialno rabo,
-
trošila, kjer iz tehnoloških razlogov ni možna uporaba nadomestnega
goriva in bi ustavitev dobave povzročila večjo škodo na trošilu,
-
trošila, ki porabljajo zemeljski plin kot energetski vir za proizvodnjo
pare ali tople vode v ogrevalne namene, kjer ni dana tehnična možnost za
uporabo nadomestnega goriva,
-
trošila, ki porabljajo zemeljski plin za lastno rabo v gospodinjstvih.
2. Višja sila
55. člen
Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki
je izven nadzora sistemskega operaterja in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji
izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski
plazovi, potresi, ukrepi državnih organov, tehnične okvare in poškodbe na
povezanih prenosnih omrežjih, izpad električnega omrežja na območju uporabnika
ali odjemalca zemeljskega plina in zmrzovanje ali nastajanje hidratov na plinskih
napeljavah.
56. člen
Kadar sistemski operater delno ali v celoti ne izpolni
pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja
prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnikov.
V času trajanja višje sile je uporabnik dolžan poravnavati
pogodbeni znesek, ugotovljen iz osnovne cene prenosa.
V primeru, da višja sila ali ponavljanje višje sile
sistemskemu operaterju delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih
obveznosti več kot 30 dni, se morata sistemski operater in uporabnik pisno
dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe.
3. Javljanje motenj ali prekinitev prenosa
57. člen
O nastanku kriznega stanja je sistemski operater dolžan
nemudoma na najhitrejši način obvestiti prizadete uporabnike prenosnega
omrežja.
4. Odškodninska odgovornost
58. člen
V primeru omejitve ali prekinitve dobave ali transporta
zaradi delovanja višje sile in ob smiselni uporabi določil 55., 56. in 57.
člena teh Sistemskih obratovalnih navodil za prenos zemeljskega plina sistemski
operater ni odškodninsko odgovoren uporabnikom in odjemalcem zemeljskega plina.
V. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA PRENOSNO OMREŽJE
1. Začetek postopka priključitve na prenosno omrežje
59. člen
Postopek in pogoje priključitve urejajo splošni pogoji za
dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja.
2. Priključitev na prenosno omrežje
60. člen
Priključni plinovod v upravljanju sistemskega operaterja se
praviloma konča z izstopom iz merilno-regulacijske postaje.
Prehod lastništva zemeljskega plina se določi v pogodbi o priključitvi.
3. Izvedbe priključkov
61. člen
Priključni plinovodi na prenosno omrežje se gradijo v skladu
z veljavnimi predpisi, ki urejajo graditev teh objektov, in internimi
smernicami sistemskega operaterja za gradnjo plinovodov in
merilno-regulacijskih postaj.
62. člen
Če priključni plinovod, ki bo del prenosnega omrežja, gradi
uporabnik, odjemalec ali tretja oseba, je potrebno, da je minimalni premer
takega plinovoda 100 mm, minimalni svetli premer vgrajene armature pa 50 %
premera cevi oziroma najmanj 100 mm.
V primeru, ko je priključni plinovod iz prejšnjega odstavka
zgrajen za omrežje z obratovalnim tlakom nad 16 barov, je potrebno, da je
minimalni premer cevovoda in vgrajene armature premera 100 mm.
Če investitor gradnje energetske infrastrukture ni sistemski
operater, mora investitor gradnje pridobiti soglasje sistemskega operaterja na
tehnično dokumentacijo.
63. člen
Kolikor upravičeni odjemalec oziroma drug subjekt skladno z
energetskim zakonom sam zgradi neposredni oskrbovalni vod in ta ne postane del
prenosnega omrežja v upravljanju sistemskega operaterja, velja za primopredajno
točko zemeljskega plina zaporni element ali izolacijski element na izstopu iz
merilno-regulacijske postaje. Povezavo neposrednega oskrbovalnega voda z
obstoječim prenosnim omrežjem je dopustno izvesti le preko ustreznega
priključnega plinovoda in merilno-regulacijske postaje v neposredni bližini
odcepa od prenosnega omrežja.
64. člen
Pogoje za gradnjo neposrednega oskrbovalnega voda določi
sistemski operater v pogodbi o priključitvi.
V primeru, da sistemski operater vgradi v uporabnikovo ali
odjemalčevo že zgrajeno merilno-regulacijsko postajo samo merilno napravo, mora
biti postaja zgrajena v skladu s predhodno izdanim soglasjem sistemskega
operaterja na projekt gradnje in izvedbe skladno z 20. členom tega akta.
4. Pogoji priključitve uporabnikovega plinovoda na prenosno
omrežje in postopek zaplinjanja
65. člen
Postopek priključitve uporabnikovega plinovoda na prenosno
omrežje se izvede v skladu s soglasjem in navodili sistemskega operaterja.
Uporabnik mora pred izvedbo fizične povezave svojega
plinovoda na prenosno omrežje sistemskemu operaterju posredovati naslednje
dokumente:
-
izjavo o dokončanju vseh del, ki se navezujejo na prenosno omrežje, ter
o izpolnitvi pogojev iz soglasja za priključitev na prenosno omrežje,
-
zapisnik o opravljenem tehničnem pregledu brez pripomb in potrebne
priloge, ki dokazujejo uspešno opravljeni tlačni preizkus novega dela
plinovoda,
-
načrt povezave,
-
postopek povezave, varilski postopek in popis drugih pri tem potrebnih
del,
-
potrdilo o ustreznosti izvajalca.
Sistemski operater lahko zahteva tudi druga dokazila, kot so
navedena v prejšnjem odstavku, če se spremenijo predpisi, ki urejajo
priključitev plinovodov na prenosno omrežje. Dokazila o kakovosti izvedene
povezave hrani investitor.
66. člen
Zaplinjanje odjemalčevega plinovoda je zadnja stopnja
priključitve. Zaplinjanje se izvede, ko so izpolnjeni pogoji iz tega akta.
Odjemalec pred zaplinjanjem sistemskemu operaterju predloži
dokazila o tehnični sposobnosti svojega plinskega sistema in strokovni
usposobljenosti osebja za upravljanje plinskih naprav skladno s predpisi, ki
določajo merila za strokovno usposobljenost tega osebja.
Strokovne ekipe sistemskega operaterja so dolžne zapliniti
plinovodni sistem do prvega zapornega elementa v sistemu odjemalca. Izvedba
nadaljnjega zaplinjanja do porabnikov odjemalca je v pristojnosti strokovno
usposobljenega osebja odjemalca ali z njegove strani pooblaščenega strokovnega
osebja.
Pred izvedbo zaplinjanja si mora odjemalec pogodbeno
zagotoviti ustrezno dobavo zemeljskega plina in pridobiti uporabno dovoljenje
ali dovoljenje za obratovanje ter ga predložiti sistemskemu operaterju.
67. člen
Sistemski operater mora, na podlagi vpogleda v veljavno uporabno
dovoljenje za navedeno novogradnjo, ugotoviti, ali so energetski objekti,
naprave, napeljave, plinovodi in porabniki, ki bodo priključeni na prenosno
omrežje, grajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi energetskih objektov.
68. člen
V primerih, ko je potrebno priključiti in zapliniti
energetske objekte, naprave in napeljave na prenosno omrežje zaradi zagonskega
preizkušanja in nastavitve parametrov porabnikov, mora sistemski operater
ugotoviti ustreznost namenu in skladnost gradnje le-teh iz odločbe, ki jo izda
upravni organ za ta namen, ali iz mnenja pooblaščenega izvedenca upravnega
organa o sposobnosti energetskega objekta, naprave in napeljave za varno
obratovanje v času zagonskih preizkusov.
Po poteku roka za zagonske preizkuse sistemski operater
prenos zemeljskega plina ustavi, dokler odjemalec ne predloži uporabnega
dovoljenja ali izjave pristojnega inšpektorja ali pooblaščenega strokovnega
izvedenca o skladnosti del in gradnje z veljavno zakonodajo.
69. člen
Sistemski operater in uporabnik skleneta pred začetkom odjema
zemeljskega plina iz prenosnega omrežja dogovor o uporabnikovem rednem dnevnem
dostopu do merilno-regulacijske postaje, popisu podatkov o stanju na postaji in
na merilnih napravah ter evidenci prevzetih količin zemeljskega plina za
pretekli dan.
VI. MEDSEBOJNA PRIKLJUČITEV IN DELOVANJE OMREŽIJ RAZLIČNIH
UPRAVLJALCEV
70. člen
Za te vrste priključitve in delovanje omrežij se smiselno
uporabljajo določbe členov iz II., III., IV. in V. poglavja tega akta.
Priloga
1: Kemične in fizikalne lastnosti zemeljskega plina
Sistemska obratovalna navodila za prenos
zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05)
vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:
»VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
Sistemski operater za vse odjemalce oziroma uporabnike
omrežja, s katerimi nima sklenjene pogodbe o priključitvi ali druge oblike
dogovora s popisom zmogljivosti odjemnega mesta in priključka, izdela v roku
dvanajstih mesecev po sprejetju tega akta posnetek stanja.
Posnetek stanja je za sistemskega operaterja podlaga za
presojanje zmogljivosti odjemnega mesta odjemalca ali uporabnika. Odjemalec ali
uporabnik mora v roku tridesetih dni po poteku roka iz prvega odstavka tega
člena vložiti vlogo za izdajo soglasja k priključitvi ter na podlagi
pridobljenega soglasja skleniti pogodbo o priključitvi.
Če odjemalec ne sklene pogodbe o priključitvi po izteku
štiriindvajsetih mesecev od izteka roka iz prvega odstavka tega člena, ga
sistemski operater obvesti, da mu je njegova pravica do dostopa do omrežja
prenehala in da mora prenehati z odjemom.
72. člen
V skladu s tretjim odstavkom 85. člena Zakona o spremembah in
dopolnitvah Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 51/04) preneha z dnem
uveljavitve tega akta za sistemskega operaterja veljati Pravilnik o sistemskih
obratovalnih navodilih za prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega
plinovodnega omrežja (Uradni list RS, št. 65/03).
73. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.
Pravila o pogojih in načinu razdelitve
zmogljivosti na povezovalnih točkah prenosnega sistema z dražbo (Uradni list RS,
št. 67/14)
določajo:
»25. člen
(prenehanje uporabe
dosedanjih splošnih aktov o dostopu do prenosnega sistema)
(1) Z dnem, ko je v skladu s tem aktom predviden začetek
dražbe za ustrezne zmogljivosti na povezovalnih točkah, se v delih, ki se
nanašajo na pogoje in način dodeljevanja teh zmogljivosti na povezovalnih
točkah, prenehajo uporabljati naslednja določila splošnih aktov operaterja
prenosnega sistema za izvrševanje javnih pooblastil:
-
6. in 7. člen Sistemskih obratovalnih navodil za prenos zemeljskega
plina (Uradni list RS, št. 89/05);
-
[…].
(2) S pričetkom prvega plinskega dne se preneha uporabljati
določba štiriindvajsete alineje 3. člena Sistemskih obratovalnih navodil za
prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05), ki določa časovni
interval obračunskega dneva »D«, in se za obračunski dan »D« uporablja
obračunski interval skladno z 20. členom tega akta.
[…]«;
ter vsebujejo
naslednjo končno določbo:
»27. člen
(veljavnost pravil)
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.«.