Splošni pogoji poslovanja za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja

Na podlagi 16. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) in 34. ter 43. člena Ustanovitvenega akta Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Uradni list RS, št. 85/04) izdaja uprava Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, po predhodnem soglasju nadzornega sveta, sprejetem s sklepom št. 12R05/4-1 pod 4. točko dnevnega reda na 12. seji dne 16. decembra 2005,

SPLOŠNE POGOJE POSLOVANJA

za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina splošnih pogojev poslovanja)

S splošnimi pogoji poslovanja Ekološkega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (v nadaljnjem besedilu: sklad) se za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: splošni pogoji) določajo:

-        pogoji kreditiranja z ugodno obrestno mero oziroma dajanje poroštev in drugih oblik spodbud ob upoštevanju predpisov, ki urejajo državne pomoči,

-        kriteriji in merila za določitev prejemnikov spodbud sklada in vrstnega reda,

-        namenska raba sredstev sklada za spodbude in

-        vsebina pravic in obveznosti sklada in prejemnikov spodbud.

Splošni pogoji za posamezno obliko spodbud se upoštevajo kot sestavni del javnega razpisa.

Splošni pogoji ne veljajo za sredstva, ki jih sklad dodeljuje kot finančni posrednik v tujem imenu in za tuj račun.

II. SREDSTVA SPODBUD

2. člen

Dodeljevanje spodbud zagotavlja sklad iz sredstev svojega namenskega premoženja in iz drugih sredstev, ki jih pridobi za ta namen.

Višina sredstev, ki jih zagotavlja sklad za posamezne oblike spodbud iz 5. člena teh splošnih pogojev, se opredeli v finančnem načrtu sklada.

Sklad podeljuje spodbude za naložbe iz 3. člena teh splošnih pogojev na podlagi javnega razpisa.

III. NAMENI IN OBLIKE SPODBUD

3. člen

(naložbe varstva okolja)

Naložbe varstva okolja (v nadaljevanju: naložbe) so naložbe:

-        v infrastrukturo varstva okolja državnega pomena,

-        v infrastrukturo varstva okolja lokalnega pomena,

-        v naprave in tehnologije varstva okolja,

-        v tehnologije in izdelke, ki zmanjšujejo obremenjevanje okolja,

-        za rabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije,

-        povzročiteljev obremenitve okolja v ukrepe za prilagoditev predpisanim zahtevam.

4. člen

(upravičene osebe)

Spodbude za naložbe lahko pridobijo:

Republika Slovenija in lokalne skupnosti;

-        javna podjetja, zavodi in druge pravne osebe, ustanovljene za opravljanje javnih služb, ter koncesionarji, pooblaščeni za opravljanje javnih služb;

-        gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;

-        podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;

-        samostojni podjetniki posamezniki oziroma fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: zasebniki);

-        fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.

5. člen

(oblike spodbud)

Sredstva sklada so namenjena spodbujanju razvoja na področju varstva okolja in se lahko dodeljujejo za naložbe v obliki:

-        kreditov z ugodno obrestno mero,

-        poroštev.

IV. KREDITIRANJE Z UGODNO OBRESTNO MERO

6. člen

(javni razpis za kreditiranje)

(1) Sklad dodeljuje kredite z ugodno obrestno mero za naložbe na podlagi javnega razpisa.

(2) Javni razpis oziroma razpisna dokumentacija mora določiti:

-        namene naložb, za katere se dodelijo krediti,

-        upravičene osebe,

-        obvezno vsebino zahteve za pridobitev kredita in obvezne priloge,

-        najvišji odstotek kreditiranja posamezne vrste naložb,

-        najvišji znesek posamičnega kredita in skupne zadolženosti posameznega kreditojemalca pri skladu, ob upoštevanju zakonskih omejitev,

-        okoljska merila za vrednotenje zahtev za pridobitev kredita,

-        elemente presoje kreditne sposobnosti vlagatelja in ustreznosti zavarovanja,

-        najdaljšo odplačilno dobo in morebitni odlog začetka odplačevanja glavnice kredita in

-        morebitne druge omejitve višine posamičnega kredita, vključno z navedbo veljavnih predpisov Evropske skupnosti za presojo velikosti podjetja za namen ugotavljanja dovoljenosti državne pomoči.

7. člen

(zahteva za pridobitev kredita)

(1) Postopek za dodelitev kredita po posameznem javnem razpisu se začne na zahtevo upravičene osebe.

(2) Zahteva iz prejšnjega odstavka se vloži na posebnem obrazcu, ki je določen z vsakokratnim javnim razpisom.

8. člen

(postopek odločanja)

Za odločanje o zahtevi za pridobitev kredita se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

9. člen

(stroški)

(1) Za spise in dejanja v postopku dodeljevanja kredita se plačuje upravna taksa v skladu z zakonom o upravnih taksah.

(2) Za vodenje kreditov, pripravo pogodb in druge stroške, povezane s kreditom, se plačuje nadomestilo v skladu z veljavnim tarifnim pravilnikom sklada za opravljanje storitev.

10. člen

(omejitve pri dodeljevanju kreditov)

(1) Najvišji znesek posamičnega kredita ne sme presegati 10% vrednosti namenskega premoženja sklada.

(2) Ob dodelitvi kredita:

-        skupna višina zadolženosti posameznega vlagatelja zahteve do sklada ne sme presegati 20% vrednosti namenskega premoženja sklada;

-        mora vlagatelj zahteve izkazovati sposobnost izpolnjevanja obveznosti ves čas trajanja pogodbenega razmerja;

-        mora imeti vlagatelj zahteve poravnane vse svoje zapadle obveznosti do sklada.

(3) Rok vračila kredita praviloma ne sme presegati ekonomske dobe naložbe, za katero je kredit dodeljen.

11. člen

(višina kredita)

Višina kredita se določi na podlagi:

-        višine priznanih stroškov naložbe,

-        najvišjega odstotka kreditiranja vrste naložb, med katere sodi obravnavana naložba,

-        vrednotenja zahteve za pridobitev kredita po okoljskih merilih,

-        elementov presoje kreditne sposobnosti vlagatelja in ustreznosti zavarovanja,

-        višine sredstev za kreditiranje, določene z javnim razpisom, ob upoštevanju prednostnega vrstnega reda vlagateljev zahtev ter

-        morebitnih omejitev glede dovoljene državne pomoči glede na upravičene stroške naložbe in, v primeru, da to zahtevajo veljavni predpisi, mnenja pristojnega organa o višini dovoljene državne pomoči vlagatelju zahteve po pravilu ''de minimis'',

vse pa ob upoštevanju omejitev iz prejšnjega člena splošnih pogojev.

12. člen

(priznani stroški)

(1) Priznani stroški naložbe lahko obsegajo vse stroške v zvezi z izvedbo naložbe, med drugim stroške nakupa zemljišč, objektov in opreme, stroške gradnje objektov in namestitve opreme, stroške projektiranja, svetovanja, tehničnega nadzora, dovoljenj in vse druge stroške, ki so nedvoumno in v celoti ali v natančno določljivem deležu povezani z naložbo, ki je predmet dodelitve kredita, razen davka na dodano vrednost.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se v primeru, da vlagatelj zahteve ni davčni zavezanec oziroma nima pravice do odbitka vstopnega DDV, med priznane stroške lahko vključi tudi obračunani davek na dodano vrednost.

13. člen

(vrstni red vlagateljev zahtev)

Prednostni vrstni red vlagateljev zahteve za pridobitev kredita se določi glede na trenutek prejema popolne vloge za pridobitev kredita.

Popolna vloga je zahteva za pridobitev kredita, ki vsebuje vse zahtevane elemente in priloge in je vložena na predpisanem obrazcu, kot je določeno s posameznim javnim razpisom.

14. člen

(zavarovanje)

(1) Dodeljeni kredit je treba ustrezno zavarovati z enim ali z več od naslednjih zavarovalnih instrumentov:

-        menice,

-        prvovrstnim zavarovanjem po sklepu Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic,

-        poroštvom občine,

-        zastavo nepremičnin,

-        zastavo premičnin,

-        zastavo vrednostnih papirjev,

-        zavarovanjem pri zavarovalnici,

-        po posebnem predhodnem dogovoru s skladom z drugim ustreznim zavarovanjem, ki nudi zadostno zavarovanje za izpolnitev kreditojemalčevih obveznosti.

(2) Dodatne zahteve v zvezi z zavarovanjem vračila kredita se lahko določijo v javnem razpisu.

15. člen

(državna pomoč pri kreditu)

(1) Pri obravnavanju zahteve vlagatelja, za katerega veljavni predpisi Evropske skupnosti omejujejo višine državne pomoči, se ugotavlja tudi višina državne pomoči oziroma višina pomoči po pravilu de minimis.

(2) Znesek državne pomoči iz zneska kredita sklada predstavlja sedanjo vrednost razlike med skupnim zneskom obresti, ki bi jih kreditojemalec plačal v obdobju odplačilne dobe po amortizacijskem načrtu, če bi za kredit veljala veljavna referenčna obrestna mera, in skupnim zneskom obresti, ki jih bo v enakem obdobju plačal skladu.

(3) Dovoljena višina državne pomoči je razmerje, izraženo v odstotku, med:

-        sedanjo vrednostjo razlike med zneskom obresti, ki bi jih kreditojemalec plačal po veljavni referenčni obrestni meri, in zneskom obresti, ki jih bo kreditojemalec plačal skladu,

-        ter upravičenimi stroški naložbe,

v skladu z določbami VI. poglavja teh splošnih pogojev.

(4) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo v primerih pomoči, dodeljenih po pravilu de minimis, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi Evropske skupnosti.

(5) Zahteva za pridobitev kredita mora v teh primerih vsebovati tudi izjavo vlagatelja, koliko sredstev iz drugega javnega vira je že prejel za isti namen ali za namen izvedbe programa prestrukturiranja.

V. IZDAJANJE POROŠTEV

16. člen

(poroštva)

Sklad lahko daje poroštva za naložbe iz 3. člena teh splošnih pogojev na podlagi javnega razpisa.

17. člen

(pogoji za izdajanje poroštev)

(1) Sklad lahko izda poroštvo za najeto posojilo za naložbe samo pod pogoji, da:

-        prejemnik poroštva ob izdaji poroštva izkazuje sposobnost izpolnjevati vse obveznosti iz najetega posojila, za katero je bilo dano poroštvo, ves čas trajanja posojila,

-        poroštvo je subsidiarno in vezano na posojilno pogodbo, za katero se poroštvo izda,

-        višina izdanega poroštva je določena v vsakokratnem javnem razpisu.

(2) Vlagatelj zahteve za pridobitev poroštva mora pred izdajo poroštva s skladom skleniti poroštveno pogodbo. Pogoj za sklenitev te pogodbe je predložitev ustreznih instrumentov zavarovanja za morebitne obveznosti sklada iz danega poroštva, v skladu z določbami 14. člena splošnih pogojev.

18. člen

Za izpolnjevanje pogojev, določitev prednostnega vrstnega reda vlagateljev zahteve in drugih kriterijev za pridobitev poroštva se smiselno uporabljajo določbe od 6. do 13. člena IV. poglavja teh splošnih pogojev.

19. člen

(unovčitev poroštva)

(1) V primeru, ko je bilo unovčeno poroštvo sklada za izpolnitev obveznosti iz posojilne pogodbe, se v višini unovčenega zneska vzpostavi terjatev do prejemnika poroštva, namesto katerega je bila plačana obveznost.

(2) Sklad začne takoj po izpolnitvi obveznosti iz naslova unovčenega poroštva postopek za poplačilo regresnega zahtevka od prejemnika poroštva na podlagi prejetih instrumentov zavarovanja.

20. člen

(državna pomoč pri poroštvu)

(1) Pri obravnavanju zahteve vlagatelja, za katerega veljavni predpisi Evropske skupnosti omejujejo višine državne pomoči, se ugotavlja tudi višina državne pomoči oziroma višina pomoči po pravilu de minimis.

(2) Znesek državne pomoči iz poroštva sklada se izračuna kot sedanja vrednost razlike med skupnim zneskom obresti, ki bi jih prejemnik poroštva plačal v odplačilni dobi posojila, če bi za to posojilo veljala veljavna referenčna obrestna mera, in skupnim zneskom obresti, ki jih bo prejemnik poroštva v istem obdobju plačal posojilodajalcu, kateremu se prišteje sedanja vrednost razlike med skupnim zneskom stroškov garancije na trgu in skupnim zneskom stroškov odobritve poroštva sklada

(3) Dovoljena višina državne pomoči je razmerje, izraženo v odstotku, med:

-        sedanjo vrednostjo razlike med zneskom obresti, ki bi jih prejemnik poroštva plačal po veljavni referenčni obrestni meri, in zneskom obresti, ki jih bo prejemnik poroštva plačal posojilodajalcu, kateremu se prišteje sedanja vrednost razlike med skupnim zneskom stroškov garancije na trgu in skupnim zneskom stroškov odobritve poroštva sklada,

-        ter upravičenimi stroški naložbe,

v skladu z določbami VI. poglavja teh splošnih pogojev.

(4) Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo v primerih pomoči, dodeljenih po pravilu de minimis, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi Evropske skupnosti.

(5) Zahteva za pridobitev poroštva mora vsebovati tudi izjavo prejemnika sredstev, koliko sredstev iz drugega javnega vira je že prejel za isti namen ali za namen izvedbe programa prestrukturiranja.

VI. OMEJITVE PRI DODELJEVANJU SPODBUD ZARADI PRAVIL O DRŽAVNIH POMOČEH

21. člen

(državna pomoč)

Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti, kot to opredeljuje 87. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04).

22. člen

(upravičeni stroški naložbe)

(1) Upravičeni stroški so stroški, ki predstavljajo osnovo za izračun državne pomoči, dodeljene po teh splošnih pogojih. Upravičeni stroški se določijo kot dodatni stroški naložbe, zaradi katerih naložba dosega okoljske učinke, ki so osnova za dodelitev državne pomoči. Kadar teh stroškov ni mogoče enostavno ugotoviti, se določijo kot razlika med skupnimi stroški naložbe in stroški tehnično primerljive naložbe, ki ne zagotavlja ustrezne stopnje varstva okolja.

(2) Upravičeni stroški so le dodatni stroški, potrebni za doseganje okoljevarstvenih ciljev, in sicer stroški:

-        nakupa zemljišč, ki so potrebna izključno za doseganje okoljskih ciljev,

-        naložb v stavbe, obrate in opremo, ki imajo namen zmanjšati ali odpraviti onesnaževanje, in

-        naložb v prilagoditev proizvodnih postopkov z vidika varovanja okolja.

(3) V primerih, ko okoljevarstveni standardi niso predpisani, se za upravičene stroške štejejo dodatni stroški naložbe v varstvo okolja, v primerjavi z uveljavljenimi povprečnimi stroški naložbe v tehnologijo enake zmogljivosti, ki ne zagotavlja višjega nivoja varstva okolja.

(4) Pri naložbah v učinkovito rabo energije se za upravičene stroške štejejo dodatni stroški naložbe, usmerjeni v prihranek energije, v primerjavi z uveljavljenimi povprečnimi stroški naložbe v tehnologijo enake zmogljivosti.

(5) Pri naložbah v kogeneracijo se za upravičene stroške štejejo dodatni stroški naložbe, usmerjeni v povečano izrabo primarne energije.

(6) Pri naložbah v izrabo obnovljivih virov energije se za upravičene stroške štejejo dodatni stroški naložbe, ki presegajo uveljavljene povprečne stroške naložbe v konvencionalno tehnologijo enake zmogljivosti.

23. člen

(višina državne pomoči)

Višina državne pomoči pomeni delež upravičenih stroškov naložbe, ki jih je vlagatelj zahteve prejel iz vseh javnih virov v obliki naložbenih spodbud, ki štejejo kot državna pomoč in se določijo glede na vrsto instrumenta naložbene spodbude.

Zgornja meja državne pomoči velja ne glede na to, iz katerih javnih virov (sredstva občinskih proračunov, državnega proračuna oziroma drugih javnih virov ali sredstva EU) je pomoč dodeljena, oziroma če je pomoč dodeljena po več shemah hkrati. Vloga za odobritev pomoči mora vsebovati tudi izjavo prejemnika sredstev, koliko sredstev državne pomoči je že prejel za isti namen iz drugega javnega vira.

24. člen

(velikost podjetja)

Ob presoji ugotavljanja omejitev pri dodelitvi posamezne oblike spodbude se za presojo velikosti podjetja vlagatelja zahteve uporabljajo določila vsakokrat veljavnega predpisa EU, ki določajo pravila za presojo velikosti podjetja za namen ugotavljanja obsega in dovoljenosti državne pomoči.

25. člen

(dovoljene državne pomoči)

(1) Pri dodeljevanju spodbud veljajo naslednje omejitve državnih pomoči:

a)     v primeru prilagajanja malih in srednje velikih podjetij okoljevarstvenim standardom, ki veljajo v EU, v odsotnosti nacionalnega standarda, višina pomoči ne sme presegati 15% upravičenih stroškov, vendar le v obdobju največ 3 let po vstopu Slovenije v EU, oziroma če je bil sprejet nacionalni standard pred vstopom Slovenije v EU, velja dodeljevanje pomoči še 3 leta od tega datuma,

b)     v primeru prilagajanja malih in srednje velikih podjetij novim okoljevarstvenim standardom, ki stopijo v veljavo v EU, višina pomoči ne sme presegati 15% upravičenih stroškov, vendar le v obdobju 3 let od sprejema novih evropskih standardov,

c)     za prilagajanje nacionalnim standardom, če so ti strožji od predpisanih v EU ali slednjih sploh ni, višina pomoči ne sme presegati 30% upravičenih stroškov za velika podjetja in 40% upravičenih stroškov za majhna in srednje velika podjetja (nadstandard),

d)     v primerih prostovoljnega investiranja v varstvo okolja, ko okoljevarstveni standardi niso predpisani (odsotnosti standardov, tako EU kot nacionalnih), višina pomoči ne sme presegati 30% upravičenih stroškov za velika podjetja oziroma 40% upravičenih stroškov za majhna in srednje velika podjetja (nadstandard),

e)     za naložbe, ki se nanašajo na varčevanje z energijo, če se poraba energije na enoto proizvoda zmanjša vsaj za 15%, oziroma soproizvodnjo električne in toplotne energije, če je naprava priključena na javno električno omrežje in se izraba primarne energije poveča vsaj za 5%, je dovoljena državna pomoč v višini do 40% upravičenih stroškov,

f)      za naložbe, ki se nanašajo na rabo obnovljivih virov energije (biomasa, geotermalna in vodna energija, energija sonca, vetra in okolice), je dovoljena državna pomoč v višini do 40% upravičenih stroškov,

g)     kadar naložba v rabo obnovljivih virov energije zagotavlja edini vir oskrbe na zaokroženem območju, je dovoljena za naložbe pod točko f) še dodatna pomoč v višini do 10% upravičenih stroškov.

(2) V primerih od točke e) do g) se lahko delež pomoči poveča:

-        če je prejemnik majhno ali srednje veliko podjetje, za 10 odstotnih točk,

-        če prejemnik pomoči izvaja svojo dejavnost, ki je predmet dodeljevanja pomoči na območju, ki je upravičeno do dodeljevanja regionalne pomoči, v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja regionalno karto državnih pomoči, za 10 odstotnih točk upravičenih stroškov na območju (a) oziroma 5 dodatnih odstotnih točk na območju (b).

26. člen

(dovoljene državne pomoči kmetijskim gospodarstvom)

(1) Pomoč za okoljske naložbe v kmetijskih gospodarstvih je dovoljena za prilagoditev novim minimalnim standardom v EU v višini največ 40% upravičenih stroškov naložbe, oziroma 50% upravičenih stroškov naložbe, če gre za naložbe na manj razvitih območjih, opredeljenih v predpisu, ki ureja skladen razvoj podeželja. V teh primerih so upravičeni stroški celotni stroški naložbe in niso omejeni le na dodatne stroške naložbe.

(2) Pomoč za naložbe se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom:

-        katerih gospodarsko sposobnost je mogoče dokazati,

-        ki izpolnjujejo minimalne standarde v zvezi z okoljem, higieno in dobrobitjo živali in

-        kadar ima kmetijsko gospodarstvo oziroma kmet ustrezno poklicno znanje in sposobnosti.

(3) Pomoč se ne sme dodeliti za naložbo, katere cilj je povečanje proizvodnje, za katero ni mogoče najti trga.

27. člen

(priglasitev državne pomoči)

V primeru, da se pomoč dodeljuje vlagatelju zahteve – podjetju, ki izvaja program prestrukturiranja na podlagi Smernic Skupnosti za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (Uradni list EU, št. 2004/C244/02 z dne 1. 10. 2004), se taka pomoč pred dodelitvijo priglasi Evropski komisiji.

VII. NAMENSKA RABA

28. člen

(namenskost spodbud)

Prejete spodbude sklada morajo biti porabljene skladno z namenom njihove odobritve.

29. člen

(spremljanje izvajanja naložb)

(1) Sklad spremlja izvajanje naložb na podlagi pogodb, sklenjenih na podlagi pravnomočnih odločb.

(2) Ne glede na določila posamezne pogodbe lahko sklad kadarkoli po predhodni najavi preizkusi izvajanje pogodbe po upravno-pravni, tehnično-tehnološki in finančni plati. Sklad v ta namen izvaja tudi oglede naložb, za katere je bila dodeljena spodbuda sklada. Sklad opravi najmanj en ogled vsake naložbe pravne osebe ali zasebnika, za katero je bila dodeljena spodbuda sklada.

(3) Kreditne pogodbe in pogodbe o izdaji poroštev morajo poleg običajnih določb obvezno vsebovati tudi določbe o načinu kontrole izvajanja naložb, o načinu in rokih za obveščanje sklada ter o sankcijah zaradi neizpolnjevanja pogodbenih določil in nenamenske porabe sredstev.

30. člen

(obveščanje)

Prejemnik spodbude mora brez odlašanja obvestiti sklad o:

-        vseh morebitnih odstopanjih od pogodbe,

-        o vsaki okoliščini, ki preprečuje ali zavlačuje izvajanje naložbe, in o ukrepih za odpravo vzrokov,

-        statusnih in drugih bistvenih organizacijskih in kadrovskih spremembah in

-        spremembi zakonitega zastopnika.

31. člen

(poročanje)

(1) Sklad spremlja in kontrolira namensko porabo sredstev na podlagi poročil in pridobljene dokumentacije, ki jo je dolžan zagotoviti prejemnik spodbude (pravna oseba in zasebnik) in mora vsebovati vrednosti ustreznih parametrov, potrebnih za kvantitativno spremljanje posamezne naložbe.

(2) Prejemnik spodbude iz prejšnjega odstavka mora dostaviti skladu:

-        zaključno poročilo najkasneje v 60 dneh po dokončanju naložbe in

-        letna poročila o okoljskih učinkih po zaključku naložbe, dokler niso izkazani vsi predvideni okoljski učinki, pri čemer morajo biti ti doseženi najkasneje v treh letih po zaključku naložbe.

(3) Parametri iz prvega odstavka tega člena se za posamezno naložbo določijo v pogodbi na podlagi podatkov o izpolnjevanju pogojev in kriterijev iz zahteve za pridobitev spodbude.

(4) V primerih, kjer je predpisana pridobitev uporabnega dovoljenja, mora prejemnik spodbude predložiti uporabno dovoljenje v 15 dneh po njegovi pridobitvi.

(5) Poročila prejemnikov spodbud morajo vsebovati opis sprememb v obremenjenosti okolja, izražen z vrednostmi ustreznih parametrov, za katere se zahtevajo vrednosti pred naložbo in po njeni izvedbi, odvisno od namena posamezne naložbe.

(6) Pri naložbah, pri katerih so prejemniki spodbud dolžni na podlagi zakonskih predpisov izvajati prve oziroma druge redne meritve emisij, mora prejemnik spodbude poleg poročila iz prejšnjega odstavka posredovati skladu letna poročila o vseh meritvah emisij skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje varstva okolja, na katero se naložba nanaša.

(7) Poleg poročil iz prejšnjih odstavkov mora prejemnik spodbude na zahtevo sklada dostaviti letno poročilo o poslovanju in podatke, potrebne za opravljanje naknadnega nadzora nad državnimi pomočmi, določene s predpisi, ki urejajo nadzor državnih pomoči.

(8) Prejemnik spodbude je dolžan zagotoviti skladu tudi drugo zahtevano dokumentacijo. Sklad lahko na stroške prejemnika spodbude zahteva tudi izvedensko mnenje.

32. člen

(namenska raba kreditov)

(1) Namenskost porabe dodeljenih sredstev se zagotavlja z dokumentarnim črpanjem kredita.

(2) Kreditojemalec mora dokumentirati namensko porabo za vsako črpanje kredita posebej.

(3) Črpanje kredita se izvaja neposredno kreditojemalcu ali njegovim izvajalcem ter dobaviteljem po predložitvi ustreznih dokumentov (pogodb, predračunov, računov, gradbenih situacij).

33. člen

(okoljski učinki naložb fizičnih oseb)

(1) Predvideni okoljski učinki kreditiranih naložb fizičnih oseb se štejejo za dosežene z uspešnim zaključkom naložbe.

(2) Zaključek naložbe mora kreditojemalec potrditi skupaj z izvajalcem, v pisni obliki.

(3) Redni ogledi na terenu se izvajajo po naključnem izboru pri vsaj 2% zaključenih naložb, kreditiranih po posameznem javnem razpisu.

VIII. SPREMEMBE POGODB O DODELJENIH SPODBUDAH

34. člen

(1) Uprava sklada na predlog prejemnika spodbude odloča o sklenitvi dogovora o spremembi sklenjene pogodbe, pod pogojem, da je poprej prejemnik spodbude pogodbene obveznosti v celoti izpolnjeval. Pri tem morajo biti upoštevani vsi pogoji javnega razpisa, na podlagi katerega je bila prvotna pogodba sklenjena. Take spremembe pogodbe so izključene v primerih iz 35. člena.

(2) V primeru prenove, dopolnitve oziroma spremembe pogodbe v skladu s prejšnjim odstavkom mora biti upoštevano pravilo, da skupna višina državnih pomoči, ki jih prejme prejemnik spodbude iz javnih virov, ne sme preseči dovoljene višine državne pomoči.

IX. POSLEDICE NEIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI

35. člen

(kršitve kreditne pogodbe)

(1) Sklad lahko odstopi od sklenjene pogodbe in odpove ali odloži črpanje kredita, če:

-        prejemnik dodeljeni kredit delno ali v celoti porabi nenamensko,

-        so podatki, ki jih je dal prejemnik kredita v zahtevi za pridobitev kredita oziroma ob sklenitvi pogodbe, neresnični ali nepravilni,

-        prejemnik ne dosega predvidenih okoljskih učinkov naložbe ali če ne upošteva določil javnega razpisa,

-        so ugotovljene druge nepravilnosti pri porabi kredita,

-        prejemnik kredita ne poravnava pogodbenih obveznosti,

-        so ugotovljena odstopanja od sprejetih pogodbenih obveznosti,

-        prejemnik kredita preneha z rednim poslovanjem ali postane po mnenju sklada insolventen, oziroma če se njegovo premoženje po mnenju sklada bistveno zmanjša,

-        je nad prejemnikom kredita oziroma njegovim premoženjem uveden stečajni, likvidacijski, izvršilni oziroma drug postopek, ki bi po mnenju sklada lahko bistveno vplival na sposobnost izpolnjevanja obveznosti po pogodbi.

(2) V primerih ugotovljenih odstopanj iz prve in druge alinee prejšnjega odstavka sklad takoj odpove pogodbo, prejemnik kredita pa je dolžan plačati skladu v roku petih dni od prejema njegove zahteve znesek celotnega kredita po sklenjeni pogodbi v enkratnem znesku z obrestmi, ki veljajo za zamudne obresti, in sicer od dneva nakazila do dneva vračila sredstev.

(3) V drugih primerih lahko uprava sklada po predhodnem pozitivnem mnenju nadzornega sveta, ugotovljena manjša odstopanja od pogodbe odpravi z ustrezno prenovo ali dopolnitvijo sklenjene pogodbe. Take spremembe kreditne pogodbe niso dopustne v primerih iz prejšnjega odstavka.

36. člen

(kršitve pogodbe o izdaji poroštva)

Sklad pogodbe o izdaji poroštva ne more odpovedati. Z vsakokratnim javnim razpisom se opredelijo kršitve pogodbe o izdaji poroštva, zaradi katerih mora prejemnik poroštva plačati določeno pogodbeno kazen.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen

(tarifni pravilnik)

(1) Tarifni pravilnik o opravljanju storitev sklada iz drugega odstavka 9. člena sprejme uprava sklada v roku enega meseca po uveljavitvi teh splošnih pogojev.

(2) Do uveljavitve novega tarifnega pravilnika se uporablja Tarifni pravilnik o nadomestilu za kreditiranje naložb varstva okolja (Uradni list RS, št. 92/02, 55/03, 74/04, 38/05 in 72/05).

38. člen

(razveljavitev)

Z dnem uveljavitve teh splošnih pogojev prenehajo veljati:

-        Splošni pogoji poslovanja za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja (Uradni list RS, št. 117/00, 24/01, 106/01, 102/02, 33/03, 42/04, 8/05 in 41/05) in

-        Navodilo o obvezni vsebini vloge in obvezni zahtevani dokumentaciji za prijavo na razpise Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Uradni list RS, št. 21/01 in 44/04).

39. člen

(zaključek javnih razpisov v teku)

Javni razpisi, pričeti pred uveljavitvijo teh splošnih pogojev, se nadaljujejo in dokončajo pod pogoji, določenimi s splošnimi pogoji poslovanja za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja (Uradni list RS, št. 117/00, 24/01, 106/01, 102/02, 33/03, 42/04, 8/05 in 41/05).

40. člen

(uveljavitev)

Ti splošni pogoji poslovanja začnejo veljati z dnem 1. 1. 2006.

Št. 1104-2/2005

Ljubljana, dne 19. decembra 2005

Predsednik uprave
Ekološkega sklada
Republike Slovenije,
javnega sklada 
Marko Slokar l.r.