Na podlagi šestega odstavka 9. točke Dogovora o politiki
plač v gospodarstvu za leto 1994 (Uradni list RS, št. 23/94) predstavniki
delojemalcev, delodajalcev in Vlade Republike Slovenije soglasno sprejemamo
PRAVILA
delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (prečiščeno
besedilo)
Namen
1. člen
Ekonomsko-socialni svet (v nadaljnjem besedilu: ESS) je tripartitni
organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu:
partnerji), ustanovljen z namenom obravnavanja vprašanj in ukrepov, ki se nanašajo
na ekonomsko in socialno politiko, in drugih vprašanj, ki zadevajo posebna področja
dogovarjanja partnerjev.
Področje delovanja
2. člen
ESS spremlja stanje na ekonomskih in socialnih področjih, ga
obravnava in oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji,
ki imajo širok pomen za vse tri partnerje.
Temeljna področja delovanja ESS so predvsem:
-
socialni sporazum,
-
socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, kot so pokojnine,
invalidnine, socialne pomoči, nadomestila in drugo,
-
problematika zaposlovanja in delovnih razmerij,
-
sistem kolektivnega dogovarjanja,
-
cene in davki,
-
ekonomski sistem in ekonomska politika,
-
pravna varnost,
-
sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope ter
sorodnimi institucijami v Evropski uniji in v državah članicah Evropske unije,
-
soupravljanje delavcev,
-
sindikalne pravice in svoboščine.
Poleg področij, ki zadevajo tripartitno sporazumevanje, lahko
ESS obravnava tudi druge zadeve, ki niso predmet tripartitnega sporazumevanja,
se pa nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.
3. člen
ESS v okviru svojega delovanja:
-
sodeluje pri pripravi zakonodaje ter daje mnenja in priporočila v zvezi
z njo,
-
daje pobude za sprejem novih ali spremembo veljavnih zakonov,
-
oblikuje stališča in mnenja k delovnim gradivom, osnutkom in predlogom
uredb, odredb in zakonov,
-
oblikuje stališča in mnenja k proračunskemu memorandumu in državnemu
proračunu.
Svoje predloge, priporočila in mnenja ESS posreduje Državnemu
zboru, Državnemu svetu, strokovni in širši javnosti.
Odločitve ESS zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh
partnerjev.
Sestava in organiziranost
4. člen
Tripartitna sestava ESS odraža enakopravno zastopanost treh
partnerjev, in sicer predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in vlade.
Vsak od partnerjev imenuje svoje predstavnike v ESS. Vsak partner
ima največ 8 članov. Vsak član ima lahko namestnika.
Pravice in pooblastila namestnikov ESS so enake pravicam njihovih
članov.
Predstavnike delojemalcev imenujejo reprezentativne zveze in
konfederacije sindikatov za območje države, in sicer vsaka reprezentativna
zveza ali konfederacija najmanj enega člana, predstavnike delodajalcev pa
združenja delodajalcev in zbornice, ki delujejo na območju države.
Sestava predstavnikov vsakega od partnerjev mora zagotavljati
zastopanje interesov vsakega partnerja, ki je udeležen v tripartitnem socialnem
dogovarjanju.
Nadomestne člane imenuje vsak partner in o njihovem imenovanju
obvesti druga dva partnerja.
Predsednik in namestnik predsednika
5. člen
Predsednika in namestnika predsednika ESS imenuje ESS izmed
svojih članov ali namestnikov, tako da ima vsak od partnerjev enoletni
predsedniški in namestniški mandat. Znotraj posameznega partnerja se člani
lahko dogovorijo za delitev enoletnega mandata na posamezne krajše mandate.
Predsednik in namestnik predsednika ESS sta v vsakem mandatu
iz iste partnerske skupine.
Sekretar
6. člen
Sekretarja ESS imenuje ESS na predlog katerega koli partnerja.
Sekretar ESS ni član ESS in ima status uradnika.
Sekretar ESS organizira delo ESS, skrbi za zbiranje in pripravo
gradiv, sklice sej, vodenje zapisnikov, uresničevanje sklepov in odločitev ESS,
vzdrževanje banke podatkov in informiranje.
Strokovno službo ESS organizira vlada, ki zagotovi tudi ustrezne
pogoje za delo.
Pogoje za zasedbo delovnega mesta sekretarja ESS sprejme ESS
v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih.
Druga telesa
7. člen
Z namenom priprave strokovnih podlag za odločanje v ESS lahko
ESS ustanovi stalne ali občasne strokovne skupine, ki so praviloma sestavljene
iz vrst neodvisnih strokovnjakov.
Sklicevanje sej
8. člen
Seje ESS sklicuje in vodi predsednik ESS ali njegov namestnik.
Vabila za seje z gradivom za obravnavo na sejah se članom ESS
in njihovim namestnikom posreduje praviloma pet dni pred sklicem seje. Vabila
za seje z gradivom se reprezentativnim sindikatom na ravni republike pošiljajo
v vednost.
Na sejah ESS praviloma ne obravnava točk dnevnega reda, za
katere niso bila predhodno pripravljena in posredovana ustrezna gradiva.
Obravnava je možna le v nujnih primerih, če se tako odloči ESS na začetku seje.
ESS se sestaja na pobudo enega od socialnih partnerjev oziroma
najmanj enkrat mesečno. Seje so praviloma redne, izjemoma pa so lahko
korespondenčne. Če je korespondenčna seja neuspešna, se ista tematika uvrsti na
prvo redno sejo ESS.
Na tekoči seji ESS se praviloma določi osnutek dnevnega reda
za naslednjo sejo ESS.
Odločanje
9. člen
V ESS se odločitve sprejemajo soglasno. Ne glede na število
članov ima vsak partner en glas.
V primeru, če ni soglasja med partnerji, se pogajanja
nadaljujejo do uskladitve. Rok za zaključitev pogajanj se določi na seji ESS
pred pričetkom pogajanj in ne sme biti daljši od 30 dni. Če tudi v tem primeru
ne pride do soglasja, ESS o obravnavani tematiki ne more zavzeti skupnega
stališča.
Če ni soglasja med člani enega od partnerjev, se le-ti med seboj
pogajajo ločeno. Rok za zaključitev pogajanj se določi na seji ESS in ne sme
biti daljši od 30 dni.
Praviloma vsak od partnerjev pride na sejo ESS z že usklajenimi
stališči svojih članov do obravnavane tematike. Vsak od partnerjev določi za
posamezno obravnavano temo, ki je predvidena na dnevnem redu seje ESS, svojega
poročevalca, ki zastopa predhodno usklajeno stališče svoje skupine. Ob tem pa
ima vsak posamezni član ESS pravico do ločenega mnenja in komentiranja.
Obveščanje
10. člen
Seje ESS praviloma niso odprte za javnost. Izjemoma so lahko
na sejo vabljeni predstavniki različnih interesnih skupin, ki jih zadeva
obravnavana tematika. Izjemoma pa so lahko vabljeni tudi predstavniki javnih
medijev ali posamezni neodvisni strokovnjaki, o čemer odloča ESS pred sklicem
seje.
Skupna stališča in odločitve ESS se objavijo v Uradnem listu
RS ali tudi v drugih glasilih, za katere se odloči ESS.
Zaradi tekočega informiranja javnosti o delu ESS po vsaki seji
posreduje komunike za javnost ali skliče tiskovno konferenco.
Financiranje
11. člen
Za delovanje ESS zagotavlja finančna sredstva država iz proračunskih
sredstev.
12. člen
Pravila delovanja ESS se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 10502-1/2006/
Ljubljana, dne 29. junija 2007
Vlada Republike Slovenije
Marjeta Cotman l.r.
Ministrica
za delo, družino in socialne
zadeve
Delodajalci:
Združenje delodajalcev Slovenije
Borut Meh l.r.
Gospodarska zbornica Slovenije
Zdenko Pavček l.r.
Obrtna zbornica Slovenije
Miroslav Klun l.r.
Združenje delodajalcev
obrtnih dejavnosti Slovenije
Milan Škapin l.r.
Trgovinska zbornica Slovenije
Bojan Papič l.r.
Delojemalci:
Zveza svobodnih sindikatov
Slovenije
mag. Dušan Semolič l.r.
Konfederacija sindikatov
Pergam Slovenije
Dušan Rebolj l.r.
Konfederacija sindikatov
90 Slovenije
Boris Mazalin l.r.
Neodvisnost KNSS
Konfederacija novih sindikatov
Slovenije
Drago Lombar l.r.
Slovenska zveza sindikatov
Alternativa
Silvo Berdajs l.r.
Zveza delavskih sindikatov
Slovenije – Solidarnost
Albert Pavlič l.r.
Konfederacija sindikatov
javnega sektorja Slovenije
Branimir Štrukelj l.r.
* Prečiščeno besedilo Pravil
delovanja Ekonomsko-socialnega sveta povzema določbe Pravil delovanja
Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 59/94), Popravka Pravil
delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 64/94), Dopolnitev
Pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (Uradni list RS, št. 32/95), ter
Sprememb in dopolnitev Pravil delovanja Ekonomskosocialnega sveta (Uradni list
RS, št. 40/07).