Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Splošnih
pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za
geografsko območje Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter - Vrtojba, Občine
Ajdovščina, Občine Vipava, Občine Logatec, Občine Kamnik, Občine Bled, Občine
Vojnik, Mestne občine Ptuj, Občine Rogaška Slatina, Občine Krško, Občine Brežice,
Občine Zagorje ob Savi, Občine Laško, Občine Radeče, Občine Štore in Občine
Šentjur obsega:
-
Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega
omrežja za geografsko območje Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter -
Vrtojba, Občine Ajdovščina, Občine Vipava, Občine Logatec, Občine Kamnik,
Občine Bled, Občine Vojnik, Mestne občine Ptuj, Občine Rogaška Slatina, Občine
Krško, Občine Brežice, Občine Zagorje ob Savi, Občine Laško, Občine Radeče,
Občine Štore in Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 48/10 z dne 14. 6. 2010),
-
Akt o dopolnitvi Splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina
iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Nova Gorica,
Občine Šempeter - Vrtojba, Občine Ajdovščina, Občine Vipava, Občine Logatec,
Občine Kamnik, Občine Bled, Občine Vojnik, Mestne občine Ptuj, Občine Rogaška
Slatina, Občine Krško, Občine Brežice, Občine Zagorje ob Savi, Občine Laško,
Občine Radeče, Občine Štore in Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 18/11 z dne
15. 3. 2011).
SPLOŠNI POGOJI
za dobavo in odjem zemeljskega plina
iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Nova Gorica,
Občine Šempeter - Vrtojba, Občine Ajdovščina, Občine Vipava, Občine Logatec,
Občine Kamnik, Občine Bled, Občine Vojnik, Mestne občine Ptuj, Občine Rogaška
Slatina, Občine Krško, Občine Brežice, Občine Zagorje ob Savi, Občine Laško,
Občine Radeče, Občine Štore, Občine Šentjur in Občine Gorje
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. PREDMET IN VELJAVNOST
1. člen
(1) S tem aktom se urejajo razmerja
sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem
besedilu: sistemski operater), dobaviteljev zemeljskega plina, uporabnikov
distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik)
in odjemalcev zemeljskega plina.
(2) Ta akt omogoča učinkovito, varno
in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in
način priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko omrežje
zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev.
(3) Ta akt se uporablja za
distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno
službo dejavnost sistemskega operaterja Adriaplin d.o.o. za geografsko območje
Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter - Vrtojba, Občine Ajdovščina, Občine
Vipava, Občine Logatec, Občine Kamnik, Občine Bled, Občine Vojnik, Mestne
občine Ptuj, Občine Rogaška Slatina, Občine Krško, Občine Brežice, Občine
Zagorje ob Savi, Občine Laško, Občine Radeče, Občine Štore, Občine Šentjur in
Občine Gorje.
2. POJMI IN DEFINICIJE
2. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so
določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo
uporabljeni pojmi naslednji pomen:
-
distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno
zgrajeni na zaključenem geografskem območju, ki ga je določila lokalna skupnost
kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja
in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končni odjemalcev.
Sestavljajo ga glavni in priključni plinovodi, merilno-regulacijske postaje,
regulacijske postaje in druge naprave, potrebne za obratovanje distribucijskega
omrežja,
-
dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki
odjemalcu prodaja zemeljski plin,
-
dostop do omrežja je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se
izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v
omrežju,
-
gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za
lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne
dejavnosti,
-
končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za
lastno končno rabo,
-
lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema končnega
odjemalca v določenem časovnem obdobju,
-
notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo od glavne
plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,
-
odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi
oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo,
-
odjemna skupina: je skupina v katero se uvrsti odjemalec, glede
na pogodbeno zakupljeno zmogljivost,
-
odjemno mesto: je predajno mesto na katerem se meri poraba
zemeljskega plina končnega odjemalca,
-
pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta končni odjemalec in
dobavitelj zemeljskega plina in s katero si končni odjemalec zagotovi dobavo
zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti ter dogovorjeno
točko predaje oziroma prevzema zemeljskega plina,
-
pogodba o dostopu: je pogodba o dostopu do distribucijskega
omrežja, s katero se uredi odnos med sistemskim operaterjem in uporabnikom,
-
pogodba o priključitvi: je pogodba, ki jo skleneta imetnik
soglasja in sistemski operater in s katero so določeni pravni, tehnični in
komercialni pogoji za izvedbo priključitve na distribucijsko omrežje
zemeljskega plina,
-
predajno mesto: je točka, na katerem sistemski operater preda
uporabniku omrežja zemeljski plin,
-
prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, na kateri
sistemski operater na podlagi pogodbe o dostopu z uporabnikom prevzame v
distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,
-
priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo
plinsko napeljavo,
-
priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za
povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno
mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko
zaporno pipo,
-
priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distribucijsko
omrežje zemeljskega plina,
-
sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja
gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina,
-
skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni
ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina
na skupnem merilnem mestu za več pravnih ali fizičnih oseb,
-
standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost
odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično
določena,
-
uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali
v omrežje oddaja zemeljski plin.
3. LASTNIŠTVO NAPRAV
3. člen
(1) Distribucijsko omrežje razen
priključnih plinovodov je praviloma v lasti sistemskega operaterja.
(2) Priključni plinovodi so v lasti
sistemskega operaterja ali končnih odjemalcev v skladu s koncesijsko pogodbo.
(3) Notranje plinske napeljave so v
lasti končnega odjemalca.
(4) Distribucijsko omrežje, ne glede
na lastništvo, upravlja sistemski operater.
4. IZDAJANJE SOGLASIJ
4. člen
Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno
mnenje in ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne aktivnosti.
5. člen
(1) Sistemski operater izda soglasje v
skladu z Energetskim zakonom, zakonom, ki ureja graditev objektov, sistemskimi
obratovalnimi navodili, tem aktom in drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi.
(2) Sistemski operater izda soglasje v
upravnem postopku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.
(3) Sistemski operater v soglasju
navede tudi čas veljavnosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpisom,
pri čemer veljavnost posameznega soglasja ne sme biti krajša od enega leta.
6. člen
Sistemski operater izdaja na podlagi
pooblastila lokalne skupnosti, predpisov, ki urejajo njegovo delovanje, zakona,
ki ureja graditev objektov, zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje ter na
podlagi Energetskega zakona, naslednje dokumente:
1)
projektne pogoje,
2)
soglasje k projektnim rešitvam,
3)
odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja k
projektnim rešitvam,
4)
soglasje za priključitev na distribucijsko
omrežje oziroma spremembo,
5)
odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja za
priključitev na distribucijsko omrežje oziroma spremembe,
6)
smernice za načrtovanje prostorske ureditve,
7)
mnenje k prostorskim aktom.
7. člen
Pogoji za pridobitev posameznega dokumenta
iz 6. člena so:
1)
projektni pogoji: izdelana idejna zasnova;
2)
soglasje k projektnim rešitvam: predhodno
izdani projektni pogoji, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s
projektnimi pogoji;
3)
soglasje za priključitev na distribucijsko
omrežje oziroma spremembo: ustrezne razpoložljive zmogljivosti distribucijskega
omrežja, lastništvo objekta, pisno soglasje ostalih lastnikov v
večstanovanjskih objektih – v primeru skupne notranje plinske napeljave, izpolnjevanje
tehničnih pogojev;
4)
smernice za načrtovanje prostorske ureditve:
izdelan osnutek prostorskega akta;
5)
mnenje k prostorskim aktom: izdelan predlog
prostorskega akta.
8. člen
Listine in dokumentacija za pridobitev
posameznega dokumenta iz 6. člena, ki jih je potrebno predložiti v skladu z
zakonom, ki ureja graditev objektov so:
1)
projektni pogoji: vloga z osnovnimi podatki o
investitorju, podatki o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti,
idejna zasnova s predpisanimi sestavinami;
2)
soglasje k projektnim rešitvam: vloga za izdajo
soglasja, del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v zvezi s
soglašanjem;
3)
soglasje za priključitev na distribucijsko
omrežje oziroma spremembo: vloga za izdajo soglasja, idejna zasnova, podatki o
vrsti in priključni moči plinskih trošil in podatki o predvideni letni porabi
zemeljskega plina, dokazilo o lastništvu objekta ali dela objekta, pisno
soglasje lastnikov v primeru priključitve na njihov priključni plinovod ali v
primeru poseganja v tuje zemljišče pri položitvi priključnega plinovoda;
4)
smernice za načrtovanje prostorske ureditve:
poziv za izdajo smernic, osnutek prostorskega akta (državni ali občinski);
5)
mnenja k prostorskim aktom: poziv za izdajo
mnenja izdelan predlog prostorskega akta.
9. člen
(1) Če za stavbo oziroma posamezni del
stavbe po zakonu, ki ureja graditev objektov, ni potrebno pridobiti gradbenega
dovoljenja, lahko končni odjemalec pred pričetkom del zahteva od sistemskega
operaterja informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje.
(2) Sistemski operater na svoji
spletni strani objavi obrazec za pridobitev informacije o možni priključitvi na
distribucijsko omrežje. Končni odjemalec mora vlogi priložiti geodetski načrt,
podatke o vrsti in priključni moči plinskih trošil in podatke o predvideni
letni porabi zemeljskega plina.
(3) Veljavnost soglasij je najmanj eno
leto od izdaje.
5. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA
10. člen
Pri vgradnji ali zamenjavi naprave za
regulacijo tlaka zemeljskega plina zaradi dotrajanosti, sprememb na notranji
plinski napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca
stroški dobave in vgradnje naprave bremenijo končnega odjemalca.
6. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN PRAVICA
FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE
11. člen
(1) Uporaba notranje plinske napeljave
ne sme povzročati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri
obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater.
(2) Končni odjemalec je dolžan
sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do merilnega mesta,
tako da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma da se
nemoteno izvajajo drugi posegi in postopki, povezani z merilnim mestom.
(3) Končni odjemalec sistemskemu
operaterju na njegovo zahtevo omogoči dostop do naprav za regulacijo tlaka
zemeljskega plina in drugih plinskih naprav in napeljav, ki jih upravlja
sistemski operater, zaradi pregledov, nadzora, preverjanja poškodb in okvar.
(4) Če končni odjemalec z obratovanjem
svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje
ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega
plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz
omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila
končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.
(5) Izvajalec posameznih del na
notranji plinski napeljavi je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih
predpisov za varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo,
zaplinjanje in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju z napravami in
napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in upravljanju končnega odjemalca.
7. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE
12. člen
(1) Končni odjemalec mora za vsako
priključitev na distribucijsko omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje
sistemskega operaterja za priključitev.
(2) Soglasje za priključitev je treba
pridobiti tudi pri:
-
spremembi ali rekonstrukciji priključka,
-
spremembi tehničnih karakteristik priključnega plinovoda,
-
združevanju več priključkov ali izvedbi dodatnega priključka.
(3) Na enem priključku je lahko
priključen le en končni odjemalec.
(4) Skupna kotlovnica z enim odjemnim
mestom v večstanovanjski stavbi ali kot del druge stavbe, ki služi večstanovanjski
stavbi kot celoti ali več stanovanjskim stavbam ali drugim nepremičninam, se
obravnava kot en končni odjemalec.
13. člen
(1) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za
priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
(2) Postopek priključitve se začne z
vložitvijo pisne vloge za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati
vsaj:
-
osnovne podatke o vlagatelju vloge za izdajo soglasja,
-
dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpolaganja z objektom,
-
podatke o vrsti in priključni moči plinskih trošil,
-
podatke o predvideni letni porabi zemeljskega plina za končne odjemalce
s skupno instalirano močjo trošil nad 50 kW,
-
želeno mesto priključitve,
-
datum predvidenega začetka uporabe priključka,
-
posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater lahko zavrne
soglasje, če:
-
bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,
-
niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, potrebni za
zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja,
-
je na obstoječem priključku že priključen drug končni odjemalec,
-
če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek
nesorazmernih stroškov, ki jih končni odjemalec ni pripravljen kriti sam.
14. člen
(1) V soglasju za priključitev morajo
biti navedeni pogoji za priključitev, mesto priključitve na distribucijsko
omrežje, dimenzija priključnega plinovoda, lokacija merilnega mesta, velikost
in tip merilne naprave, obratovalni tlak in morebitni drugi tehnični pogoji, ki
jih mora izpolniti investitor, plačilo morebitnih nesorazmernih stroškov
priključitve in tehnični pogoji v skladu s predpisi.
(2) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo
soglasja za priključitev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni
upravičena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da končni odjemalec
krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji
ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike
Slovenije za energijo.
(4) Soglasje za priključitev velja
največ dve leti. V tem času lahko končni odjemalec sklene pogodbo o
priključitvi s sistemskim operaterjem, sistemski operater pa ga je dolžan
priključiti na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za
priključitev.
15. člen
(1) Po dokončnosti soglasja za
priključitev sistemski operater in imetnik soglasja skleneta pogodbo o
priključitvi, s katero uredita medsebojne pravice in obveznosti, predvsem pa:
-
obseg del, ki jih je potrebno izvršiti za priključitev na distribucijsko
plinovodno omrežje,
-
maksimalni urni pretok zemeljskega plina,
-
predajni tlak in dopustna odstopanja (tolerance) predajnega tlaka,
-
glavne tehnične karakteristike priključka,
-
lastništvo, upravljanje in vzdrževanje merilne naprave ter način meritev
prevzetih ali predanih količin,
-
razmejitev lastništva distribucijskega omrežja in notranje plinske
napeljave,
-
rok izvedbe investicije,
-
predviden rok sklenitve pogodbe o dostopu,
-
višina in plačilo nesorazmernih stroškov priključitve.
(2) Za sklenitev pogodbe o
priključitvi imetnik soglasja posreduje sistemskemu operaterju potrebne
podatke.
(3) Na podlagi sklenjene pogodbe o
priključitvi sistemski operater ne rezervira distribucijskih zmogljivosti za
uporabnika priključka.
16. člen
Sistemski operater zagotavlja uporabniku
neposredno fizično priključitev na omrežje z izvedbo priključnega plinovoda in
vgradnjo merilne naprave. Za ta dela lahko sistemski operater pooblasti tudi
druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in
podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
17. člen
(1) Končni odjemalec mora dovoliti
namestitev glavne plinske zaporne pipe na dostopnem mestu, to je na točki
vstopa priključnega plinovoda v zgradbo ali v bližini tega. Glavna plinska
zaporna pipa mora biti vedno dostopna sistemskemu operaterju, intervencijskim
službam in končnemu odjemalcu.
(2) Če končni odjemalec ne uporablja
priključnega plinovoda 5 let (brez vmesnih prekinitev), se domneva, da ga ne
namerava več uporabljati.
(3) Sistemski operater lahko v primeru
iz prejšnjega odstavka na stroške končnega odjemalca prekine povezavo.
(4) Končni odjemalec ne sme posegati v
priključni plinovod.
(5) Končni odjemalec mora dovoliti
oziroma zagotoviti brezplačen dostop na zemljišče v obsegu, potrebnem za
vzdrževanje oziroma obnovo priključnih in glavnih plinovodov za oskrbo stavbe
končnega odjemalca.
8. DOSTOP DO OMREŽJA
18. člen
(1) Dostop do distribucijskega omrežja
se uredi s pogodbo o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega
omrežja skleneta sistemski operater in uporabnik.
(2) Uporabnik ima pravico do dostopa
do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi, razen če mu je v
skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem aktom dostop zavrnjen.
(3) Distribucijska zmogljivost, ki si
jo zagotovi uporabnik s pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča
priključek, za katerega je izdano soglasje za priključitev.
(4) Novi uporabnik ali uporabnik, ki
mu bo pogodba o dostopu potekla, mora predložiti sistemskemu operaterju zahtevo
za dostop do omrežja najmanj dva meseca pred želenim datumom dostopa.
19. člen
(1) Za uveljavitev pravice prvega
dostopa do distribucijskega omrežja mora uporabnik sistemskemu operaterju
predložiti zahtevo za dostop z vsaj naslednjimi podatki, ki so tudi sestavni
deli pogodbe o dostopu:
-
ime in naziv končnega odjemalca,
-
datum začetka in konca distribucije zemeljskega plina,
-
lokacijo prevzemnega in predajnega mesta,
-
priključna zmogljivost:
-
inštalirana zmogljivost za končne odjemalce s skupno zmogljivostjo
trošil do vključno 50kW ali
-
pogodbeno določena zmogljivost za končne odjemalce s skupno
zmogljivostjo trošil nad 50kW in letnim odjemom do 100.000 Sm3/leto,
-
pogodbeni največji dnevni odjem, izražen v Sm3/dan, za vse končne
odjemalce z letnim odjemom 100.001 Sm3 in več,
-
predvideno oziroma pri gospodinjskih odjemalcih ocenjeno količino
zemeljskega plina, izraženo v Sm3, za naslednje leto,
-
podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemeljskega plina za
določitev obremenitvenega profila;
-
želeni najnižji in najvišji tlak na prevzemnem in predajnem mestu;
-
navedbo dobavitelja zemeljskega plina in pripadajoče bilančne skupine;
-
namen uporabe zemeljskega plina v primeru posebnega odjemalca po
energetskem zakonu;
-
želene posebnosti zunaj določil tega akta;
-
dokazilo o lastništvu odjemnega mesta s predložitvijo zemljiškoknjižnega
izpiska, izvirnika kupoprodajne pogodbe na vpogled ali drugega ustreznega
dokazila.
(2) Če dobavitelj oziroma druga
pooblaščena oseba ureja dostop do omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca,
mora predložiti pravno veljavno pooblastilo končnega odjemalca.
(3) Uporabnik posreduje zahtevo za
dostop do distribucijskega omrežja na obrazcu, ki ga pripravi sistemski
operater in objavi na spletni strani.
(4) Zahtevi za dostop mora uporabnik
priložiti pravno zavezujoč dokument o sklenjeni pogodbi o dobavi, iz katerega
morajo biti razvidni vsaj podatki o dobavitelju zemeljskega plina, datumu
začetka in konca dobave, dinamika dobave količin zemeljskega plina ter kakovost
zemeljskega plina.
(5) Sistemski operater upošteva le
popolno zahtevo za dostop. Če je vloga za dostop nepopolna, sistemski operater
o tem nemudoma obvesti vlagatelja in ga pozove k dopolnitvi. Če vlagatelj vloge
ne dopolni v določenem roku, sistemski operater zavrne dostop.
20. člen
(1) Sistemski operater mora na podlagi
podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere v
distribucijskem omrežju, možnost ali nemožnost dostopa, dan, od katerega je
mogoč začetek uporabe dostopa in morebitne dograditve ali rekonstrukcije
distribucijskega omrežja.
(2) Če pride do spremembe tehničnih
podatkov ali pogojev, določenih v pogodbi o dostopu, mora uporabnik vložiti pri
sistemskem operaterju novo zahtevo za dostop do omrežja.
21. člen
(1) Sistemski operater in uporabnik
pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta pogodbo o dostopu do
omrežja, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 19. člena tega akta in:
-
pravico do distribucije zemeljskega plina v določeni smeri in v vnaprej
določenem času in pretoku,
-
predajni tlak na predajnem mestu in dovoljeno odstopanje,
-
največji zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
-
minimalni zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
-
ceno dostopa do distribucijskega omrežja,
-
način plačila,
-
čas veljavnosti pogodbe,
-
način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina za končnega
odjemalca,
-
določitev obračunskega obdobja,
-
dodatne storitve in cene dodatnih storitev.
(2) Pri odjemu, ki se lahko prekine,
se sistemski operater in s pogodbo dogovorita tudi za način posredovanja podatkov
o značilnostih tega odjema.
(3) Če želi končni odjemalec, ki ni
lastnik notranje plinske napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam
urediti dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe o dostopu
predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske napeljave, s katerim
dovoljuje končnemu odjemalcu, da si uredi in uporablja dostop do omrežja na tem
odjemnem mestu.
22. člen
(1) Sistemski operater posreduje
pogodbo o dostopu po pošti ali jo uporabniku osebno vroči.
(2) Prejeto pogodbo o dostopu
uporabnik podpiše in vrne sistemskemu operaterju najpozneje v 15 dneh po prejemu.
(3) Če pogodba o dostopu ni sklenjena,
dobava zemeljskega plina ni mogoča.
(4) Pogodba o dostopu se praviloma
sklepa za nedoločen čas.
23. člen
(1) Če dostop do distribucijskega
omrežja ni mogoč, sistemski operater pošlje uporabniku obvestilo o zavrnitvi
dostopa z utemeljeno obrazložitvijo.
(2) Če pogodba o dostopu ni sklenjena
v dveh mesecih po prejemu zahtevka za sklenitev pogodbe o dostopu ali če
uporabnik v tem roku ni prejel obvestila o zavrnitvi dostopa, se šteje, da je
dostop do distribucijskega omrežja zavrnjen.
24. člen
Distribucija zemeljskega plina se lahko
začne izvajati takoj po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko sistemski
operater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do distribucijskega
omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključnega
plinovoda ali odjemnega mesta.
25. člen
(1) Spremembe in dopolnitve pogodbe o
dostopu so dovoljene le v pisni obliki in s soglasjem obeh pogodbenih strank.
(2) Obstoječi odjemalci, ki želijo
spremeniti veljavno pogodbo o dostopu, morajo zaprositi za spremembo pogodbe,
in sicer z vložitvijo zahteve za spremembo pogojev dostopa, ki je vsebinsko
enaka zahtevi za dostop do distribucijskega omrežja.
(3) Za odjemalce z letnim odjemom
100.001 Sm3 ali več je rok za spremembo pogodbe o dostopu najkasneje
do vključno 30. septembra tekočega leta, da se sprememba lahko uveljavi z
začetkom naslednjega koledarskega leta. Sistemski operater do 15. decembra
tekočega leta odjemalca pisno obvesti o odobritvi ali zavrnitvi dostopa do
distribucijskega omrežja pod spremenjenimi pogoji ter v primeru odobritve
dostopa, odjemalcu posreduje pisno pogodbo o dostopu.
(4) Za odjemalce z letnim odjemom do
100.000 Sm3 je rok za spremembo in posredovanje nove pogodbe o
dostopu dva meseca od prejema zahteve pri sistemskem operaterju.
(5) Odjemalci, ki želijo nazivne moči
plinskih trošil spremeniti, morajo pred vložitvijo zahteve za spremembo pogojev
za dostop do distribucijskega omrežja, od sistemskega operaterja pridobiti novo
soglasje za priključitev.
(6) Šteje se, da je sistemski operater
odobril dostop do distribucijskega omrežja, ko je uporabniku posredoval v podpis
pogodbo o dostopu s petnajst dnevnim opcijskim rokom za podpis pogodbe.
26. člen
(1) Pogodbo o dostopu, sklenjeno za
nedoločen čas, lahko uporabnik pisno odpove s 30-dnevnim odpovednim rokom.
Odpovedni rok začne teči z dnem, ko sistemski operater prejme pisno obvestilo o
odstopu od pogodbe.
(2) Sistemski operater ob izteku
odpovednega roka pri končnem odjemalcu na odjemnem mestu prekine dostop do
omrežja in na stroške končnega odjemalca opravi odčitek merilne naprave.
(3) Če se končni odjemalec znova
odloči za dostop na istem odjemnem mestu, mora pri sistemskem operaterju
ponovno podati zahtevo za dostop, v skladu z določbami tega akta.
(4) Če se končni odjemalec znova
odloči za dostop na isto odjemno mesto v roku, ki je krajši od 12 mesecev,
šteto od dneva prekinitve dostopa, mu sistemski operater zaračuna vse fiksne
stroške omrežnine, ki bi jih odjemalec plačeval, če bi imel dostop omogočen ves
čas od prekinitve dostopa do sklenitve nove pogodbe o dostopu.
(5) V primeru univerzalnega pravnega
nasledstva vstopi univerzalni pravni naslednik v pravice in obveznosti iz pogodbe
o dostopu, sklenjene med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim
operaterjem. Univerzalni pravni naslednik končnega odjemalca je dolžan
najkasneje v 30 dneh po prejemu sodne odločbe o nastanku spremembe obvestiti
sistemskega operaterja o nastali spremembi in o tem predložiti ustrezne dokaze,
sicer mora skleniti novo pogodbo o dostopu.
27. člen
(1) V primeru odsvojitve stavbe ali
dela stavbe, v katero se distribuira zemeljski plin in katere lastnik je dosedanji
končni odjemalec, se pogodba o dostopu lahko prenese na pravno ali fizično
osebo, ki je na podlagi pravnega posla pridobila lastninsko pravico na stavbi
ali delu stavbe. Dosedanji in novi končni odjemalec sta dolžna o prenosu
pogodbe obvestiti sistemskega operaterja v 15 dneh od dneva sklenitve pravnega
posla.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka
obsega:
-
ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega končnega odjemalca,
-
ime in priimek oziroma naziv ter naslov, EMŠO oziroma matično številko
in davčno številko novega končnega odjemalca,
-
priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravice,
-
številko in naslov predajnega mesta iz pogodbe o dostopu,
-
podpisano izjavo novega končnega odjemalca na obrazcu sistemskega
operaterja, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje,
-
podpisano izjavo dosedanjega in novega končnega odjemalca o stanju
števca na dan prenosa.
(3) Po prejemu obvestila, ki vsebuje
vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim
končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega končnega odjemalca
takoj, ko sistemski operater privoli v prenos pogodbe. Privolitev mora biti
dana v pisni obliki. Če sistemski operater ne privoli v prenos pogodbe, mora o
tem obvestiti novega in dosedanjega končnega odjemalca ter navede razlog
zavrnitve.
(4) Za pripravo, spremembo ali
dopolnitev pogodb se uporabljajo obrazci, ki jih sistemski operater objavi na
spletni strani. V zvezi z izjavami končnih odjemalcev, ki so posredovane preko
elektronskih medijev, lahko sistemski operater naknadno zahteva še pisno
podpisano izjavo.
(5) Do prenosa pogodbenega razmerja
pride le, če so s strani dosedanjega uporabnika poravnane vse zapadle obveznosti
do sistemskega operaterja.
28. člen
(1) Za neupravičen odjem zemeljskega
plina se šteje:
-
odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dostopu,
-
odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dobavi,
-
odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje
količin zemeljskega plina,
-
odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri
akreditiranem kontrolnem organu,
-
odjem zemeljskega plina s pomočjo nedovoljenega posega v plinsko
napeljavo (v glavni ali priključni plinovod).
(2) Dokazno breme za neupravičen odjem
je na strani sistemskega operaterja. O neupravičenem odjemu sistemski operater
pisno obvesti končnega odjemalca.
(3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti
časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem
obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. Neupravičena uporaba
distribucijske zmogljivosti se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo
obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje.
(4) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti
količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema,
se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred
neupravičenim odjemom oziroma na podlagi standardnih obremenitvenih profilov.
(5) V primeru neupravičenega odjema
zemeljskega plina sistemski operater zaračuna stroške, ki jih ima v zvezi z neupravičenim
odjemom, končnemu odjemalcu.
9. PREVZEM ZEMELJSKEGA PLINA
29. člen
(1) Uporabnik pri predaji zemeljskega
plina na prevzemnem mestu preda zemeljski plin sistemskemu operaterju v skladu
s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja, oziroma z zahtevanimi
certifikati o sestavi zemeljskega plina. Lastnosti zemeljskega plina so
določene v predpisih, ki urejajo sistemska obratovalna navodila.
(2) Če obveznosti uporabnika iz
prejšnjega odstavka niso izpolnjene, lahko sistemski operater zavrne prevzem
zemeljskega plina ter o tem obvesti Javno agencijo Republike Slovenije za
energijo, uporabnika oziroma končnega odjemalca in sistemskega operaterja
prenosnega omrežja zemeljskega plina.
(3) Šteje se, da končni odjemalec
prevzame zemeljski plin na predajnem mestu v enaki kakovosti, kot je bil predan
v distribucijsko omrežje. Če končni odjemalec ne soglaša s kakovostjo
zemeljskega plina, prevzetega na prevzemnem mestu, je dokazno breme na strani
dobavitelja.
30. člen
(1) Nazivna moč trošila je moč, ki jo
deklarira proizvajalec naprave in je zapisana na napravi oziroma v tehnični
dokumentaciji trošila.
(2) Priključna moč trošil na odjemnem
mestu je enaka vsoti nazivnih moči plinskih trošil.
(3) Obračunska moč je pogodbeno
dogovorjena moč trošil na odjemnem mestu in je lahko enaka ali manjša od vsote
nazivnih moči plinskih trošil, ki imajo možnost oskrbe s plinom prek odjemnega
mesta. V tem primeru mora biti odjem takega odjemnega mesta merjen s tarifno
spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina.
(4) Sistemski operater za potrebe
obračuna omrežnine upošteva obračunsko moč trošil končnega odjemalca.
10. MERJENJE IN NAPAKE PRI MERJENJU
31. člen
(1) Tip, velikost in mesto namestitve
merilne naprave določi projektant v skladu s tem aktom, sistemskimi obratovalnimi
navodili in pogoji sistemskega operaterja.
(2) Vsaka merilna naprava mora imeti
žig pristojnega organa.
(3) Merilno napravo vgradi sistemski
operater.
(4) Redne preglede merilne naprave v
zakonsko določenem roku in zamenjavo dotrajane merilne naprave opravlja
sistemski operater v skladu s predpisi.
(5) Sistemski operater hrani merilno
napravo še 5 dni po zamenjavi. V tem času ima končni odjemalec možnost kontrole
stanja merilne naprave, po tem času pa se odstrani oziroma po pregledu
pristojnega organa namesti na novo odjemno mesto.
(6) Sistemski operater in končni
odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico nadzirati točnost merilne
naprave. Če se pri preizkusu na zahtevo končnega odjemalca izkaže, da je
točnost merilne naprave zunaj dopustnih meja, bremenijo stroški pregleda
sistemskega operaterja, v nasprotnem primeru pa končnega odjemalca.
(7) V primeru okvare, poškodovanja ali
motnje merilne naprave mora končni odjemalec, ko zazna okvaro, takoj obvestiti
sistemskega operaterja. Sistemski operater je dolžan navedene napake odpraviti
takoj, ko je glede na naravo napake mogoče.
(8) Če se ugotovi, da je odgovornost
za okvaro, poškodbo ali motnjo v delovanju merilne naprave na strani končnega
odjemalca, bremenijo stroški popravila ali zamenjave merilne naprave končnega
odjemalca, v nasprotnem primeru pa sistemskega operaterja.
(9) Če se ugotovi, da so zaradi okvare
merilne naprave, ki je nastala brez krivde končnega odjemalca, količine predanega
zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi
dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemeljskega plina sporazumno
popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve
nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile ugotovljene
nepravilnosti. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni
odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko so merilne naprave nepravilno
merile oziroma registrirale količine predanega zemeljskega plina.
(10) Če ne pride do sporazumnega
popravka izmerjenih količin, se popravek izvede tako, da se predane količine
zemeljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso
pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na podlagi srednjih
vrednosti predanih količin, v času pred nastankom okvare in po odpravi okvare,
z upoštevanjem dinamike distribucije zemeljskega plina, vendar ne za več kot 12
mesecev.
(11) Če gre za novega končnega
odjemalca, se v primeru iz prejšnjega odstavka poraba določi na podlagi
primerljivega odjema.
32. člen
Če sistemski operater zaradi odsotnosti
končnega odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani končnega odjemalca ni
mogel odčitati merilne naprave, je končni odjemalec dolžan na podlagi prejetega
obvestila sporočiti sistemskemu operaterju pravilen odčitek v roku in na način,
ki ga določi sistemski operater. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka v
določenem roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do merilne
naprave, mu sistemski operater določi količino predanega zemeljskega plina
glede na njegovo dinamiko odjema zemeljskega plina za obdobje najmanj enega
leta.
33. člen
(1) Sistemski operater plombira
posamezne dele merilne naprave. Nepooblaščeno odstranjene plombe sistemski
operater nadomesti. Pri tem nastale stroške lahko zaračuna končnemu odjemalcu.
(2) Nepooblaščeno odstranjena plomba
se lahko šteje kot neupravičen odjem. Pri tem je potrebno upoštevati vse
okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko
merilno mesto ni bilo plombirano.
(3) Stroške prve vgradnje merilnih
naprav oziroma zamenjave zaradi zahtev po povečani odjemni moči nosi končni
odjemalec ali sistemski operater v skladu z določili koncesijske pogodbe.
11. OBREMENITVENI PROFILI
34. člen
(1) Sistemski operater končnemu
odjemalcu določi obremenitveni profil.
(2) V primeru vgrajene merilne naprave
s tarifno spominsko enoto sistemski operater določi končnemu odjemalcu lastni
obremenitveni profil.
(3) V primeru vgrajene merilne naprave
brez tarifne spominske enote sistemski operater določi končnemu odjemalcu
standardni obremenitveni profil.
(4) Če sistemski operater ne določi
standardnega obremenitvenega profila, se upošteva postopek določanja odjema
zemeljskega plina po odjemnih mestih v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje
trga z zemeljskim plinom.
(5) Za odjemna mesta, kjer sistemski
operater ne razpolaga z dejanskimi podatki o letnem odjemu zemeljskega plina
(npr. nova odjemna mesta), letni odjem oceni na podlagi namena rabe zemeljskega
plina in priključne moči plinskih trošil.
12. NAČIN PLAČIL IN POSTOPEK OPOMINJANJA
35. člen
(1) Sistemski operater uporabniku
zaračunava ceno za uporabo omrežja in druge dogovorjene obveznosti v skladu s
predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja.
(2) Če sistemski operater opravlja
storitve, ki niso krite s prihodkom iz naslova uporabe omrežja, mora izdati
cenik in ga objaviti na spletni strani.
(3) Če sistemski operater uporabniku
na istem računu ob ceni za uporabo omrežja zaračuna še druge storitve v skladu
s prejšnjim odstavkom, mora biti cena za uporabo omrežja na računu izkazana
ločeno od drugih postavk.
(4) Uporabnik je dolžan sistemskemu
operaterju plačati ceno za uporabo omrežja in druge obveznosti v roku 15 dni od
datuma izstavitve računa, če zakon ne določa drugače. Če račun ni poravnan
pravočasno, sistemski operater zaračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti
računa do dneva plačila.
(5) Če se uporabnik ne strinja z
izdanim računom, lahko le-tega ugovarja do datuma njegove zapadlosti. Ugovor ne
zadrži plačila nespornega dela računa.
36. člen
(1) Sistemski operater izstavi račun
za vsako obračunsko obdobje na podlagi podatkov o distribuirani količini
zemeljskega plina.
(2) Obračunsko obdobje je časovni
interval med dvema odčitkoma merilne naprave opravljenima s strani pooblaščene
osebe sistemskega operaterja in znaša:
-
en mesec za uporabnike z merilno napravo z vgrajeno spominsko enoto,
-
eno leto za uporabnike z merilno napravo brez vgrajene spominske enote.
(3) Sistemski operater in uporabnik
lahko naknadno sporazumno spremenita obračunsko obdobje.
(4) Kadar znaša obračunsko obdobje v
skladu z drugim odstavkom tega člena eno leto, sistemski operater izstavlja
vmesne akontativne račune. Akontativni računi se izstavljajo:
-
trimesečno za odjemalce iz odjemne skupine z zakupljeno zmogljivostjo od
0 do 200 Sm3/leto (CDK1),
-
mesečno za odjemalce iz odjemnih skupin z zakupljeno zmogljivostjo od
201 Sm3/leto do 100. 000 Sm3/leto (CDK2 do CDK9).
(5) Za potrebe izstavljanja
akontativnih računov lahko uporabnik sistemskemu operaterju sporoča stanje
merilne naprave. Načine sporočanja določi sistemski operater.
(6) Če končni odjemalec ne sporoči
odčitka merilne naprave, sistemski operater za odjemna mesta s temperaturno
odvisnim odjemom, kar pomeni, da se zemeljski plin uporablja tudi za ogrevanje,
upošteva sezonsko dinamiko odjem zemeljskega plina na osnovi vnaprej določenih
standardnih profilov končnih odjemalcev ali na osnovi faktorjev iz 20. člena
Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07). Za
ostale uporabnike sistemski operater uporabi izračunane vrednosti odjema po
posameznih odjemnih mestih v preteklem koledarskem letu.
(7) V času ustavitve distribucije
zemeljskega plina zaradi okoliščin, ki ne pomenijo kršitve pogodbe s strani
sistemskega operaterja, ima sistemski operater pravico uporabniku za čas
veljavnosti pogodbe obračunavati omrežnino.
37. člen
(1) Če uporabnik v 15 dneh po
zapadlosti posameznega računa tega ne poravna, ga sistemski operater z opominom
pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki ne sme biti krajši od
15 dni od dneva prejema opomina.
(2) Če uporabnik tudi v dodatno
določenem roku ne poravna cene za uporabo omrežja, ga sistemski operater
obvesti o ustavitvi distribucije zemeljskega plina. Rok od prejema obvestila o
ustavitvi distribucije zemeljskega plina do dejanske ustavitve ne sme biti
krajši od 15 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega
odstavka lahko sistemski operater ustavi distribucijo zemeljskega plina zaradi
neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz plačila cene za uporabo omrežja in ob
upoštevanju 28. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, kadar je
uporabnik gospodinjski odjemalec.
(4) Ko so odpravljeni razlogi za
ustavitev, sistemski operater ponovno omogoči distribucijo zemeljskega plina na
stroške uporabnika, po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.
(5) Sistemski operater lahko določi
obliko in način zavarovanja plačil, pri čemer sistemski operater od uporabnika
zahteva, da le ta zavaruje najmanj povprečno izračunani znesek dvomesečnega
dostopa do distribucijskega omrežja, glede na pogodbeno dogovorjeni obseg
dostopa do distribucijskega omrežja.
(6) Uporabnik plača stroške izrednega
odčitavanja, stroške opomina, izrednega obračuna in stroške ustavitve distribucije
zemeljskega plina po veljavnem ceniku sistemskega operaterja, ki ga objavi na
spletni strani.
(7) V primeru, da uporabnik obveznosti
ne poravna oziroma ne odpravi razlogov za ustavitev distribucije, sistemski
operater uvede postopek na pristojnem sodišču za izterjavo vseh obveznosti iz
pogodbe in stroškov nastalih v postopku uveljavljanja le-teh (stroški
opominjanja, stroški postopka izterjave, stroški nastali z ustavitvijo
distribucije, obresti, pogodbene kazni, ipd.).
38. člen
(1) Razvrstitev končnih odjemalcev v
ustrezno odjemno skupino se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost
sistemskega operaterja, na podlagi podatka o zakupljeni letni zmogljivosti
oziroma primerljivega odjema v tem obdobju. Zaradi razvrstitve v ustrezno
odjemno skupino, se enkrat na leto opravi kontrola in razporeditev v pravilno
odjemno skupino z ustreznim poračunom. Razporeditev v pravilno odjemno skupino
velja tudi za naslednje leto, o čemer sistemski operater obvesti končnega
odjemalca.
(2) Razvrstitev končnega odjemalca v
ustrezno odjemno skupino se lahko na podlagi posebej upravičenih razlogov in
obrazložene pisne zahteve končnega odjemalca spremeni. Kot posebej upravičen
razlog se šteje nezasedenost nepremičnine, zmanjšana oziroma povečana poraba
zaradi spremembe načina oziroma namena porabe zemeljskega plina.
13. DOLŽNOSTI OBVEŠČANJA
39. člen
(1) Sistemski operater in odjemalec
ali uporabnik sta dolžna medsebojno posredovati informacije glede izpolnjevanja
pogodbenih obveznosti in zagotavljanja medsebojne operativnosti
distribucijskega omrežja.
(2) V primeru motene distribucije je
sistemski operater dolžan o tem seznaniti uporabnika.
(3) Sistemski operater najmanj enkrat
na leto seznani odjemalca s podatki o gibanju in značilnostih porabe
zemeljskega plina. Obvestilo vsebuje vsaj letno porabo zemeljskega plina za odjemno
mesto po posameznih mesecih in navedbo načina pridobitve podatkov o mesečni
porabi zemeljskega plina (poraba je določena na podlagi standardnega
obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti).
(4) Sistemski operater lahko prekine
distribucijo zemeljskega plina v primerih, ki jih določa Energetski zakon. O
predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvesti odjemalce. Kot
pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni pred
pričetkom del. Če gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega
obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(5) V primeru nepredvidenih del lahko
sistemski operater, če je to nujno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje
vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov,
začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo
predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete
odjemalce.
(6) Sistemski operater mora preko
sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način obveščati odjemalce o
nastanku kriznega stanja ali višje sile. Okoliščine, ki poleg splošnih dogodkov
pomenijo višjo silo so opredeljene v sistemskih obratovalnih navodilih. V
sistemskih obratovalnih navodilih je opredeljen tudi način obveščanja odjemalcev
o nastanku kriznega stanja ali višje sile.
14. ZAMENJAVA DOBAVITELJA
40. člen
(1) Zamenjava dobavitelja zemeljskega
plina je postopek, v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja
zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v okviru obstoječe
pogodbe o dostopu. Pri zamenjavi dobavitelja končni odjemalec obdrži pravico
dostopa do distribucijskega omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu.
(2) Končni odjemalec, priključen na
omrežje zemeljskega plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila
stroškov, ki nastanejo v postopku zamenjave.
41. člen
Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno
mesto se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena
pri sistemskem operaterju, na omrežje katerega je končni odjemalec priključen,
do vključno desetega dne predhodnega meseca.
42. člen
(1) Končni odjemalec, ki želi
zamenjati dobavitelja, mora novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki
vsebuje vsaj naslednje:
-
naziv končnega odjemalca,
-
podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina,
-
podatke o sistemskem operaterju,
-
osnovne lastnosti odjemnega mesta (predajno mesto, identifikacijska
številka odjemnega mesta, obremenitveni profil),
-
predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina od novega dobavitelja,
-
morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljskega plina, da v imenu
končnega odjemalca uredi zamenjavo dobavitelja.
(2) Dobavitelji imajo lahko
standardizirane vloge za zamenjavo dobavitelja, ki so končnim odjemalcem
dostopne na njihovih spletnih straneh.
43. člen
(1) Če namerava novi dobavitelj
prevzeti končnega odjemalca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega
operaterja, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen in obstoječega
dobavitelja v treh delovnih dneh po prejemu vloge.
(2) Obvestilo sistemskemu operaterju
iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave
dobavitelja.
44. člen
(1) Če novi dobavitelj ni
zainteresiran prevzeti gospodinjskega odjemalca, ga je dolžan o tem obvestiti v
treh delovnih dneh po prejemu vloge iz 42. člena tega akta.
(2) Če dobavitelj ne obvesti
gospodinjskega odjemalca v roku iz prejšnjega odstavka, se šteje, da ga novi
dobavitelj ne namerava prevzeti.
45. člen
Sistemski operater, na katerega omrežje je
priključen končni odjemalec, po prejemu obvestila iz 43. člena posreduje novemu
dobavitelju v petih delovnih dneh vsaj:
-
naziv končnega odjemalca,
-
naslov odjemnega mesta,
-
identifikacijsko številko odjemnega mesta,
-
dodeljeno velikost in obdobje zakupa zmogljivosti,
-
obremenitveni profil odjema odjemalca.
46. člen
(1) Novi dobavitelj pošlje podpisano
pogodbo o dobavi končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po
prejemu podatkov iz prejšnjega člena. Končni odjemalec prejeta izvoda pogodbe
podpiše in enega vrne novemu dobavitelju najpozneje v osmih delovnih dneh. Če
končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da
odstopa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju.
(2) Ob sklenitvi nove pogodbe o dobavi
končni odjemalec odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko
pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi odpoved obstoječe
pogodbe o dobavi.
(3) Po sklenitvi nove pogodbe o
dobavi, novi dobavitelj prijavi novo pogodbo o dobavi sistemskemu operaterju
tako, da mu posreduje vsaj:
-
naziv končnega odjemalca,
-
podatke o odjemnem mestu,
-
predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3,
-
podatke o novem dobavitelju,
-
čas trajanja nove pogodbe o dobavi,
-
izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi,
-
izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi.
47. člen
Če končni odjemalec za isto odjemno mesto
sklene več pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistemski
operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni red prispelih
obvestil iz zadnjega odstavka prejšnjega člena.
48. člen
(1) Sistemski operater, na katerega
omrežje je priključen končni odjemalec, odčita stanje merilnih naprav končnega
odjemalca, za katere se je zamenjal dobavitelj. Te odčitke vključno s podatki o
uporabljeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih storitvah v zadnjem
obračunskem obdobju pred menjavo, če so povezani z zaračunavanjem teh stroškov
obstoječemu dobavitelju, sistemski operater posreduje obstoječemu in novemu
dobavitelju ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina.
(2) Če končni odjemalec na odjemnem
mestu nima merilne naprave s tarifno spominsko enoto oziroma sistemski operater
nima zagotovljenega daljinskega prenosa podatkov z odjemnega mesta, sistemski
operater odčita števčno stanje merilne naprave v petih delovnih dneh pred
oziroma po datumu dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega
stanja merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja se upošteva
standardni obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
(3) Sistemski operater lahko na
podlagi dogovora s končnim odjemalcem, obstoječim in novim dobaviteljem odčitek
opravi tako, da končni odjemalec sistemskemu operaterju sporoči odčitek merilne
naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja.
(4) Končni odjemalec, obstoječi in
novi dobavitelj imajo pravico preveriti odčitano in dejansko števčno stanje
merilne naprave na lastne stroške.
(5) Stroški odčitavanja števčnega
stanja merilne naprave, ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom,
ki ureja obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve.
(6) Če stroški odčitavanja števčnega
stanja merilne naprave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz
prejšnjega odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja zahteva
povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem.
49. člen
Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave
je stanje, na podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu zaračuna
dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe o dobavi. Števčno stanje
merilne naprave je tudi začetno stanje v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo
dobavil novi dobavitelj.
15. POSEBNA RAZMERJA
50. člen
Skupno odjemno mesto je odjemno mesto v
stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri
poraba zemeljskega plina za več pravnih in/ali fizičnih oseb skupaj. V tem
primeru se več pravnih in/ali fizičnih oseb, ki odjemajo zemeljski plin na
skupnem odjemnem mestu, obravnava kot en končni odjemalec.
51. člen
Pravne in/ali fizične osebe, ki se v skladu
s prejšnjim členom obravnavajo kot en končni odjemalec, sklenejo z dobaviteljem
zemeljskega plina le eno pogodbo o dobavi zemeljskega plina za skupno odjemno
mesto.
52. člen
(1) Sistemski operater sklene za
skupno odjemno mesto eno pogodbo o dostopu s končnim odjemalcem iz 50. člena,
ki je dolžan sistemskemu operaterju pred sklenitvijo pogodbe o dostopu za
skupno odjemno mesto posredovati sporazumno določen delilnik stroškov, s
katerim razdelijo celotno obveznost plačila omrežnine in drugih storitev na
skupnem odjemnem mestu.
(2) Ključ delitve stroškov oziroma
njegove spremembe morajo biti posredovane sistemskemu operaterju najmanj 30 dni
pred začetkom distribucije zemeljskega plina oziroma pred zahtevano spremembo.
(3) Sistemski operater izstavlja
račune končnemu odjemalcu skladno s pogodbo o dostopu.
(4) Odpoved pogodbe o dostopu za
skupno odjemno mesto velja, če jo pisno poda končni odjemalec iz 50. člena na
podlagi pisnega sporazuma pravnih in/ali fizičnih oseb. Z dnem prejema odpovedi
začne teči odpovedni rok.
16. POGODBA O DOBAVI
53. člen
(1) Pogodba o dobavi, ki jo skleneta
dobavitelj in končni odjemalec, mora vsebovati vsaj:
-
naziv in naslov dobavitelja,
-
ime, priimek in naslov končnega odjemalca,
-
vrste storitve in stopnja njihove kakovosti,
-
vrste morebitnih dodatnih storitev,
-
način pridobivanja podatkov o veljavnih cenah,
-
trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pogodbe, pravico
do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe o dobavi,
-
kompenzacije in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v pogodbi
predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena,
-
načine plačila,
-
način reševanja sporov in pristojno sodišče.
(2) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski
plin končnemu odjemalcu, mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni strani
in končnega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Končnega odjemalca mora
dobavitelj seznaniti s pogodbenimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa
preko posrednika oziroma pooblaščenca.
54. člen
(1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski
plin, končnega odjemalca pisno obvesti o nameravani spremembi pogodbenih
pogojev in o pravici do odstopa od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih
pogojev ne strinja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka
dobavitelj pošlje končnemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v
mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati.
(3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski
plin končnemu odjemalcu, le tega pisno obvesti o vsaki spremembi cene
najpozneje s prvim naslednjim izdanim računom za dobavljeni zemeljski plin po
spremembi cene.
55. člen
Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin
končnemu odjemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden način v
obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, dostopen končnemu
odjemalcu.
56. člen
Končni odjemalec dobavljeni zemeljski plin
plača v skladu s pogodbo o dobavi.
57. člen
Če ima končni odjemalec pritožbo v zvezi z
ravnanjem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti dobavitelja.
Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in odjemalcu pisno odgovori najpozneje v
osmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega
plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Nova
Gorica, Občine Šempeter - Vrtojba, Občine Ajdovščina, Občine Vipava, Občine
Logatec, Občine Kamnik, Občine Bled, Občine Vojnik, Mestne občine Ptuj, Občine
Rogaška Slatina, Občine Krško, Občine Brežice, Občine Zagorje ob Savi, Občine
Laško, Občine Radeče, Občine Štore in Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 48/10)
vsebujejo naslednje prehodne in končne določbe:
»17. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
(1) Pogodbe sklenjene pred
uveljavitvijo tega akta, veljajo, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo
oziroma do izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v
nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta.
(2) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega
odstavka zaradi zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi
določila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja.
(3) Do odstopa od pogodbe iz prve
točke tega člena se šteje, da imajo končni odjemalci do dne poteka roka, do
katerega je bila sklenjena pogodba, sklenjeno pogodbo o dostopu do
distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
(4) Obstoječa odjemna mesta, za katera
končni odjemalci ob uveljavitvi teh splošnih pogojev nimajo sklenjenih pisnih
pogodb, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja, oziroma obstoječe
pogodbe ne vsebujejo vseh obveznih sestavin iz 21. člena, sistemski operater
sam uvrsti v ustrezno odjemno skupino. Sistemski operater razvrsti odjemna
mesta na podlagi odjema na istem odjemnem mestu v preteklem obračunskem obdobju
ali odjema na primerljivih odjemnih mestih (standardni obremenitveni profil).
59. člen
(1) Sistemski operater je dolžan v
šestih mesecih po uveljavitvi teh splošnih pogojev končne odjemalce na znani naslov
za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi
teh splošnih pogojev ter jih obvestiti o pogojih, pod katerimi jim bo v
prihodnje zagotavljal distribucijo zemeljskega plina, in o možnostih za
zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka
vsebuje tudi podatke o razvrstitvi v odjemno skupino (CDK) ter pri odjemnih
mestih z letnim odjemom zemeljskega plina 100.001 Sm³ in več tudi največji
pogodbeni dnevi odjem, ki bo uporabljen za potrebe obračunavanje omrežnine.
Ta akt začne veljati 1. julija 2010.«.
Akt o dopolnitvi Splošnih pogojev za dobavo in
odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje
Mestne občine Nova Gorica, Občine Šempeter - Vrtojba, Občine Ajdovščina, Občine
Vipava, Občine Logatec, Občine Kamnik, Občine Bled, Občine Vojnik, Mestne
občine Ptuj, Občine Rogaška Slatina, Občine Krško, Občine Brežice, Občine
Zagorje ob Savi, Občine Laško, Občine Radeče, Občine Štore in Občine Šentjur
(Uradni list RS, št. 18/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.