Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne pogodbe za
poštne in kurirske dejavnosti obsega:
-
Kolektivno pogodbo za poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št.
50/03 z dne 29. 5. 2003),
-
Aneks h kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list
RS, št. 94/04 z dne 26. 8. 2004),
-
Aneks št. 2 h kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti
(Uradni list RS, št. 61/05 z dne 30. 6. 2005),
-
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni list RS, št. 43/06 z dne
21. 4. 2006),
-
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske
dejavnosti (Uradni list RS, št. 84/08 z dne 25. 8. 2008),
-
Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti
(Uradni list RS, št. 91/09 z dne 13. 11. 2009),
-
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske
dejavnosti (Uradni list RS, št. 74/14 z dne 17. 10. 2014),
-
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske
dejavnosti (Uradni list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014),
-
Kolektivna pogodba za poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št.
74/16 z dne 25. 11. 2016).
KOLEKTIVNA POGODBA
za poštne in kurirske dejavnosti
(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki so člani
podpisnic kolektivne pogodbe in na pridobiten način opravljajo dejavnost iz
skupine 53. Poštna in kurirska dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti
(Uradni list RS, št. 34/94, 3/95, 33/95, 15/96, 2/02, 69/07, 17/08).
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri
delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike
Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na
območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne osebe, prokuriste in vodilne delavce velja
ta kolektivna pogodba, razen če so s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in
takšno osebo določena razmerja, pravice, dolžnosti ali odgovornosti urejena
drugače.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, dijake in
študente na praktičnem usposabljanju.
(4) Delodajalec (uporabnik), pri katerem opravljajo delo
delavci na podlagi pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem, ki opravlja dejavnost
zagotavljanja dela delavca pri uporabniku, je glede teh delavcev dolžan
upoštevati določila te kolektivne pogodbe, glede tistih pravic in obveznosti,
ki so neposredno vezane na opravljanje dela.
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Ta pogodba se sklene s podpisom pogodbenih strank, v
veljavo pa stopi naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pogodba je sklenjena za določen čas štirih let, ki se šteje od datuma
sklenitve.
(2) Stranka, ki ne želi podaljšanje kolektivne pogodbe mora o
tem pisno obvestiti nasprotno stranko. To lahko stori najprej 6 mesecev pred iztekom
veljavnosti kolektivne pogodbe in najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti
te kolektivne pogodbe.
(3) Če stranke kolektivne pogodbe do izteka roka iz
prejšnjega odstavka tega člena ne podajo izjave o prenehanju veljavnosti
kolektivne pogodbe ali če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe ne pride do
drugačnega dogovora med strankama se šteje, da je veljavnost kolektivne pogodbe
podaljšana za dobo enega leta.
5. člen
Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi
(1) V kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delodajalec« in
»delavec« zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot
nevtralna za ženske in moške.
(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri
delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(3) Vodilni delavci so tisti delavci, ki vodijo
organizacijske enote in imajo pooblastila za samostojne odločitve in sklepanje
pogodb. Delodajalec jih določi s statutom, aktom o ustanovitvi družbe, družbeno
pogodbo oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, splošnim aktom delodajalca ali z
aktom o sistemizaciji dela.
(4) Splošni akt je akt delodajalca, s katerim delodajalec
določa organizacijo dela ali določa obveznosti, ki jih morajo delavci poznati
zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti ter akt, ki na splošen
način ureja posamezna vprašanja v zvezi z opravljanjem dejavnosti delodajalca.
(5) Akt o sistemizaciji dela je splošni akt delodajalca, ki
določa delovna mesta in/ali vrste del, pogoje za opravljanje dela na posameznem
delovnem mestu in/ali vrste del ter opis del in nalog posameznega delovnega
mesta, ki se uvrščajo v isto vrsto del.
(6) Delovno mesto je najmanjša organizacijska enota v
strukturi delodajalca, v okviru katere se opravljajo posamezne naloge.
(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne
prejemke, je naveden v poglavju o plačah in osebnih prejemkih.
6. člen
Enotni minimalni standardi
(1) Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in tarifne
priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah ožje
ravni, splošnih aktih delodajalca in v pogodbah o zaposlitvi delavcev.
(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na
podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri
delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja
poslovanja zaradi objektivnih razlogov v zadnjem letu dni, recesije panoge in v
podobnih utemeljenih primerih, vendar ne manj kot to za posamezno pravico
določa Zakon.
II. NORMATIVNI DEL
7. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo
v deset tarifnih razredov glede na zahtevano stopnjo oziroma raven izobrazbe,
določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
I.
tarifni razred najenostavnejša dela
II.
tarifni razred enostavna dela
III.
tarifni razred manj zahtevna dela
IV.
tarifni razred srednje zahtevna dela
V.
tarifni razred zahtevna dela
VI.
tarifni razred bolj zahtevna dela
VII.
tarifni razred zelo zahtevna dela
VIII.
tarifni razred visoko zahtevna dela
IX.
tarifni razred najbolj zahtevna dela
X. tarifni razred izjemno
pomembna najbolj zahtevna dela
8. člen
Zahtevnost del
I. tarifni razred (najenostavnejša dela)
Nedokončana osnovna šola
-
nepopolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
-
popolna nižja stopnja osnovnošolske izobrazbe
-
nepopolna višja stopnja osnovnošolske izobrazbe
II. tarifni razred (enostavna dela)
Končana osnovna šola
Končana osnovna šola in krajše usposabljanja (krajši eno ali
več mesečni tečaji, lahko interni ali eksterni)
III. tarifni razred (manj zahtevna dela)
Nižje poklicno izobraževanje
-
1,5 do 2-letni skrajšani programi srednjega izobraževanja
-
1,5 do 2-letno izobraževanje za ozke poklicne profile
IV. tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Srednje poklicno izobraževanje
-
programi 3-letnega izobraževanja za široke poklicne profile,
-
programi izobraževanja in izpiti v šolah za KV delavce
V. tarifni razred (zahtevna dela)
Srednje tehnično in drugo strokovno izobraževanje ter splošno
izobraževanje
-
4 do 5-letni programi izobraževanja za V. stopnjo strokovne izobrazbe,
-
programi izobraževanja po modelu 3+2
-
4 do 5-letni programi za naziv tehnika
-
Programi izobraževanja in izpiti za VKV delavce
-
4-letni gimnazijski programi
VI. tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Višješolsko in višje strokovno izobraževanje
-
2-letni programi višjega strokovnega izobraževanja,
-
2 do 2,5-letni višješolski študijski programi sprejeti pred 1. 1. 1994
(prejšnje višješolsko izobraževanje)
VII. tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno
izobraževanje
-
specialistično izobraževanje po višješolski izobrazbi (prejšnje),
-
visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje),
-
visokošolski strokovni študijski programi in visokošolski univerzitetni
študijski programi za pridobitev prve stopnje izobrazbe po novem »bolonjskem«
študijskem sistemu
VIII. tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje druge stopnje
-
specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi
(prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja)
-
visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje),
-
magistrski študijski programi, za pridobitev druge stopnje izobrazbe po
novem »bolonjskem« študijskem sistemu«
IX. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Visokošolsko izobraževanje tretje stopnje
-
magistrsko izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/magisterij
znanosti
-
specialistično izobraževanje po univerzitetni izobrazbi (prejšnje)/
specializacija po visokošolski univerzitetni izobrazbi (prejšnja)
X. tarifni razred (izjemno pomembna najbolj zahtevna dela)
Doktorsko in podobno izobraževanje
-
doktorsko izobraževanje (prejšnje)/ doktorat znanosti (prejšnji)
-
doktorsko izobraževanje (tretja bolonjska stopnja) v trajanju 3 leta po
končanem univerzitetnem programu (prejšnjem), diploma po končanem magistrskem
programu (druge bolonjske stopnje
-
doktorski študijski programi za pridobitev tretje stopnje izobrazbe po
novem »bolonjskem« študijskem sistemu.
(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi
delodajalec v skladu z merili in kriteriji določenimi v aktu o sistemizaciji
dela.
(3) S kolektivno pogodbo ožje ravni ali splošnim aktom
delodajalca se lahko določi, da delavec pri plači na istem delovnem mestu
znotraj posameznega tarifnega razreda napreduje. Podlaga za napredovanje na
delovnem mestu so dolgoročni pozitivni učinki za delodajalca, ki jih dosega
delavec na delovnem mestu zaradi svoje strokovne usposobljenosti,
učinkovitosti, samostojnosti in podobnih kriterijev. Kriteriji in merila za
napredovanje na delovnem mestu se določijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali
v splošnem aktu delodajalca.
(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji
dela pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata pri delodajalcu. Sindikat je
dolžan akt o sistemizaciji dela obravnavati in podati mnenje v roku 15 dni od
predložitve akta o sistemizaciji dela v mnenje.
(5) Če sindikat v roku iz prejšnjega odstavka ne poda mnenja,
se šteje, da z aktom o sistemizaciji dela soglaša.
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) S pogodbo o zaposlitvi se poleg zakonsko določenih
sestavin pogodbe o zaposlitvi določa tudi tarifni razred, v katerega je
razporejen delavec v skladu s kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec delavcu tri dni pred podpisom pogodbe o
zaposlitvi vroči pisni predlog pogodbe o zaposlitvi in mu omogoči seznanitev z
vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in
obveznosti.
(3) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v kolektivno
pogodbo sklenjeno pri delodajalcu in splošne akte s katerimi so urejene njegove
obveznosti v zvezi z izvajanjem pogodbe o zaposlitvi in drugih obveznosti,
delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
10. člen
Opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne prične delati v
skladu s pogodbo o zaposlitvi so:
-
bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom,
-
vabila sodišč,
-
razlogi, ko so podani za izredni dopust,
-
opravljanje izpitov v izobraževalnem procesu.
11. člen
Pripravništvo
(1) Pogodbo o zaposlitvi sklene kot pripravnik vsak; ki prvič
začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njegove izobrazbe, z namenom,
da se usposobi za samostojno opravljanje dela in sicer:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe 9 mesecev,
-
za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost
delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne
izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela
nad VI. stopnjo najmanj 28 dni.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da
dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega
časa, čas pripravništva podaljša največ za 3 mesece (IV. in V. stopnja), 4
mesece (VI. stopnja), oziroma največ 6 mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor
ali ustrezna strokovna služba. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo
strokovne izobrazbe kot pripravnik in 3 leta delovnih izkušenj.
(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način
spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša,
vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in
delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za
pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo
strokovne izobrazbe kot pripravnik in 3 leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje
pri delu komisije, vendar ni njen član.
(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v
nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo
stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali
za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba
sorazmerno skrajša.
(10) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do
izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico
ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45
dni.
(11) Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so pridobili
poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.
12. člen
Dolžnost opravljanja drugega dela
(1) Delavec je dolžan poleg dela za katero je sklenil pogodbo
o zaposlitvi občasno opravljati tudi drugo delo po nalogu delodajalca, in sicer
v naslednjih primerih:
-
če je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za zdravje delavca
-
preprečitev večje škode
-
nenadne okvare delovnih naprav
-
kadar gre za izjemno časovno izpolnjevanje obveznosti do kupcev
-
kadar gre za nadomeščanje nenadno odsotnega delavca
-
v drugih primerih določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo ožje ravni.
(2) Delavec mora pred začetkom opravljanja drugega dela
oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po začetku dela prejeti pisni nalog
za drugo delo.
(3) Delo lahko traja neprekinjeno, iz razlogov po peti
alineji prvega odstavka tega člena 15 dni, v ostalih primerih pa toliko časa
kot trajajo razlogi zaradi katerih je bilo odrejeno, vendar ne dalj kot 4
mesece v koledarskem ali poslovnem letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen za varno opravljanje
drugega dela.
(5) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, delavec
prejema najmanj enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma
plačo, ki je zanj ugodnejša.
13. člen
Napotitev delavcev iz kraja v kraj
(1) Delavca ni mogoče napotiti iz kraja v kraj brez njegove
privolitve v naslednjih primerih:
-
če napotitev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja, o
čemer poda pisno mnenje pooblaščeni zdravnik delodajalca ob upoštevanju mnenja
osebnega zdravnika delavca,
-
če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi
prevoznimi sredstvi, vključno s čakanjem na prevoz skupaj več kot 2 uri dnevno
za matere delavke oziroma delavke(ce) samohranilke(ce) z otrokom do treh let
starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane in delavke(ce),
ki jim manjka do redne upokojitve do pet let,
-
če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah
z javnimi prevoznimi sredstvi, vključno s čakanjem na prevoz skupaj več kot 3
ure dnevno za druge delavce.
(2) V primerih, naštetih v 2. in 3. alinei prejšnjega
odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na
delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(3) Če je delodajalec v primerih iz druge in tretje alineje
prvega odstavka prejel soglasje delavca za napotitev na delo v drug kraj in
zaradi oddaljenosti to zahteva spremembo delavčevega prebivališča, je delavcu
potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok
(osnovno šolstvo).
(4) Če kraj opravljanja dela ni določen v pogodbi o
zaposlitvi, se za kraj opravljanja dela šteje kraj v katerem se prične
opravljati delo.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo v celoti, če je kraj
dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen.
14. člen
Postopek pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani
delodajalca
Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega
razloga mora delodajalec najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in
najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na
izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, če bo delavec ponovno kršil
pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v 18 mesecih od prejema
pisnega opozorila.
14.a člen
(Disciplinske sankcije)
(1) Disciplinsko odgovornemu delavcu lahko delodajalec izreče
naslednje disciplinske sankcije:
-
opomin,
-
denarno kazen.
(2) Denarno kazen delodajalec lahko izreče največ v višini do
15% povprečne plače odgovornega delavca, izplačane za pretekle tri mesece pred
kršitvijo pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Denarna kazen
sme trajati največ do šest mesecev.
(3) Sklep o disciplinski odgovornosti z izrečeno denarno
kaznijo je izvršilni naslov in se izvrši najkasneje v 30 dneh po vročitvi sklepa
delavcu.
15. člen
Delo na domu
(1) Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za
uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
(2) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave
delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in
zdravje pri delu.
(3) Delavec, ki dela na domu, ima enake pravice in obveznosti
kot delavci, ki delajo v prostorih delodajalca.
16. člen
Delovni čas
(1) Delovni čas traja največ 40 ur na teden, vključno s
plačanimi polurnimi odmori med delom.
(2) Delovni teden ima praviloma 5 delovnih dni.
(3) Delodajalec v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v letnem
koledarju določi referenčno obdobje 12 mesecev v okviru katerega bo spremljal
in zagotavljal s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno delovno obveznost delavca.
Referenčno obdobje se med letom lahko spremeni in traja krajši čas, ne sme pa
trajati več kot 12 mesecev. O razlogih za spremembo referenčnega obdobja mora
delodajalec pisno obvestiti reprezentativni sindikat oziroma delavce, če ni
organiziranega sindikata, pred sprejemom odločitve, ter obvestilo o spremembi
objaviti na enak način,kot je objavljen letni koledar dela. Če ima delavec ob
koncu referenčnega obdobja večji fond ur od dogovorjenega v pogodbi o
zaposlitvi, mu mora delodajalec v roku dveh mesecev po izteku referenčnega
obdobja izplačati presežek opravljenih ur v višini urne postavke osnovne plače
za zadnji mesec povečane za odstotek urne postavke za nadurno delo.
(4) Delodajalec je dolžan v letnem fondu delovnih dni zagotoviti,
da imajo vsi delavci vključno z dnevi državnih praznikov in dela prostih
delovnih dni, na letni ravni enako število delovnih dni.
17. člen
Delovni čas, krajši od polnega
(1) Delodajalec lahko v skladu s potrebami delovnega oziroma
poslovnega procesa organizira delo z delovnim časom, krajšim od polnega
delovnega časa.
(2) Delovni čas, krajši od polnega je vsak tedenski delovni
čas, ki je krajši od polnega, določenega s to pogodbo ali s kolektivno pogodbo
pri delodajalcu.
(3) Pravice delavca, ki dela z delovnim časom, krajšim od
polnega, so sorazmerne polnemu delovnemu času delavca, razen v primerih
določenih z zakonom in to kolektivno pogodbo.
(4) Delavca, ki dela s polnim delovnim časom, ni mogoče brez
njegovega soglasja razporediti na delo z delovnim časom, krajšim od polnega.
(5) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker
to terjajo koristi otroka, se razporeditev tega delovnega časa določi v
dogovoru med delavcem in delodajalcem.
(6) Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca
starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi v
dogovoru med delavcem in delodajalcem.
18. člen
Organizacija delovnega časa
(1) Razporeditev delovnega časa, izmensko delo, neenakomerno
in začasno prerazporeditev delovnega časa se uredi v kolektivni pogodbi ožje
ravni. Neenakomerni delovni čas je dopustno odrediti v naslednjih primerih:
-
narava in organizacija dela,
-
racionalizacija poslovanja,
-
boljše izkoriščanje delovnih sredstev,
-
smotrnejša izraba delovnega časa,
-
dokončanje določenih del oziroma opravil,
-
tržne razmere,
-
višja sila ali izjemne okoliščine.
(2) Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi
delovnega časa se upošteva polni delovni čas po šestem odstavku 147. člena
zakona kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki se določi na ravni
kolektivne pogodbe gospodarske družbe, ki ne more biti daljše od 12 mesecev.
18.a člen
Dnevni in tedenski počitek
Zaradi narave dejavnosti oziroma v primerih predvidenega
neenakomernega ali povečanega obsega dela se v skladu z določbami 158. člena
Zakona o delovnih razmerjih določa, da se dnevni in tedenski počitek v
povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v
določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od šest mesecev.
19. člen
Delavcu, ki neguje in varuje težje telesno ali zmerno, težje
ali težko duševno prizadeto osebo, delodajalec omogoči opravljanje dela v
delovnem času, ki delavcu omogoča nego in varovanje te osebe, če to omogoča
delovni proces.
20. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez
nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom
plače do največ 7 delovnih dni v letu zaradi:
-
lastne poroke 2
dni,
-
rojstva otroka 1
dan,
-
smrti zakonca, izven zakonskega partnerja, otrok, staršev, posvojencev 2
dni,
-
smrti bratov, sester, starih staršev, 1
dan,
-
selitve delavca v interesu delodajalca 2
dni,
-
selitve delavca oziroma njegove družine 1
dan,
-
elementarne nesreče od
1 do 5 dni.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu
dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo. Dolžino odsotnosti ob
nesrečah določi delodajalec.
(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme
delodajalca.
21. člen
Pravica do odsotnosti z dela
(1) Pravico do odsotnosti z dela ima delavec zaradi
opravljanja neprofesionalne funkcije, v katero je izvoljen na neposrednih
državnih ali lokalnih volitvah, volitvah v Državni svet Republike Slovenije,
funkcije oziroma dolžnosti, v katero je imenovan s strani sodišča, delavec, ki
sodeluje v Ekonomsko socialnem svetu ali v organih, ki so na podlagi zakona
sestavljeni iz predstavnikov socialnih partnerjev, ter delavec, ki je pozvan k
opravljanju obrambnih dolžnosti, vojaške dolžnosti, vključno z usposabljanjem v
pogodbeni rezervi Slovenske vojske, ter dolžnosti zaščite reševanja in pomoči v
skladu z zakonom, razen v primeru vpoklica na obvezno ali prostovoljno služenje
vojaškega roka, opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za
opravljanje nalog v rezervni sestavi policije, vpoklica pogodbenega pripadnika
rezervne sestave Slovenske vojske k opravljanju vojaške službe v miru ter
poziva ali napotitve na opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči
pogodbenega pripadnika Civilne zaščite, ali je brez krivde poklican k upravnim
ali sodnim organom.
(2) Kolikor obstaja na podlagi zakona ali kakšnega drugega
predpisa pravna podlaga, na podlagi katere ima delodajalec pravico do povračila
nadomestila za odsotnega delavca, je taka odsotnost v breme delodajalca. V vseh
drugih primerih delodajalec odsotnost odobri v breme delavca.
22. člen
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače
zlasti v naslednjih primerih:
-
zasebnega potovanja,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške,
-
v drugih opravičenih primerih.
(2) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila
plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(3) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani
odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
(4) Odsotnost z dela brez nadomestila odobri delodajalec, ki
določi tudi način kritja prispevkov za socialno varnost glede na posamezni
primer. Med tako odsotnostjo pravice in obveznosti iz dela mirujejo, razen pravic
do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in uvedba
disciplinskega postopka.
23. člen
Letni dopust
Letni dopust, določanje trajanja letnega dopusta in način
izrabe letnega dopusta se določa v skladu z zakonom in določili te kolektivne
pogodbe.
24. člen
Kriteriji za določanje trajanja letnega dopusta
Dolžina letnega dopusta je odvisna od:
-
skupne delovne dobe,
-
zahtevnosti dela,
-
delovnih pogojev in
-
posebnih socialnih in zdravstvenih razmer.
25. člen
Kriterij delovne dobe
Na podlagi kriterija delovne dobe se delavcu doda določeno
število dni letnega dopusta:
skupna delovna doba dodatni
dnevi dopusta
-
najmanj 5 let 1
-
najmanj 10 let 2
-
najmanj 15 let 3
-
najmanj 20 let 4
-
nad 25 let 5.
26. člen
Kriterij zahtevnosti dela
Delavcu pripada na podlagi kriterija zahtevnosti dela
naslednje število dni dopusta:
-
od IV. do X. stopnjo zahtevnosti 1 dan.
27. člen
Kriterij pogojev dela
Delavcem, ki delajo ponoči, pripada za vsakih dopolnjenih 250
ur nočnega dela v preteklem letu 1 dan dopusta.
28. člen
Kriterij socialne in zdravstvene razmere
Delavec, ki je v tekočem letu dopolnil starost 55 let,
delavec II. ali III. kategorije invalidnosti (delovni invalid), delavec z
najmanj 60 % telesno okvaro in
delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima
pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
28.a člen
(črtan)
29. člen
Dodatno število delovnih dni dopusta, ki se določi na podlagi
oblik motivacije delavcev v skladu s to kolektivno pogodbo, ni upoštevano v
kriterijih za določitev letnega dopusta in se prišteva k dopustu določenemu v
skladu s to pogodbo in zakonom.
30. člen
Letni dopust mladine
Delavec, ki še ni star 18 let, ima pravico do letnega dopusta
v skladu z zakonom in to kolektivno pogodbo.
31. člen
Izraba letnega dopusta
(1) Delodajalec je dolžan delavce najkasneje do 31. marca
pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
(2) Delavci izrabijo letni dopust v skladu s svojimi
možnostmi in potrebami delovnega procesa.
(3) Delavec je dolžan z nameravano izrabo letnega dopusta
seznaniti delodajalca najkasneje do konca maja za tekoče leto. Na podlagi namer
delavcev delodajalec pripravi plan izrabe letnega dopusta in z njim seznani
delavce. Delavec je dolžan izrabiti letni dopust v skladu s planom izrabe
letnega dopusta, razen če se z delodajalcem ne dogovori drugače.
(4) Delavec, ki ima šoloobveznega otroka ima pravico izrabiti
najmanj en teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.
(5) Delodajalec lahko delavcu odreče izrabo letnega dopusta
po četrtem odstavku tega člena, če bi odsotnost delavca resneje ogrozila
delovni proces.
32. člen
Oblike motivacije delavcev
(1) Delodajalec si bo stalno prizadeval za uvajanje in
dograjevanje vseh oblik materialne in nematerialne motivacije zaposlenih.
(2) O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k
povečanju učinkovitosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči
delodajalec.
(3) Oblike motivacije so zlasti:
-
prednost pri strokovnem izpopolnjevanju,
-
sodelovanje na strokovnih posvetih,
-
nagradna odsotnost z dela,
-
udeležba na sejmih in podobnih prireditvah,
-
udeležba na povečanem dobičku,
-
dopust v povečanem številu delovnih dni v dogovoru med delavcem in
delodajalcem.
33. člen
Varnost in zdravje pri delu
(1) Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo
sta delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v
veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu
in zdravju pri delu.
(2) Delodajalec ima predvsem naslednje obveznosti s področja
varstva pri delu:
-
prilagoditi mora delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim
oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in
tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in
zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
-
prilagajati mora delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v
svetu,
-
zamenjati mora nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj
škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in
energetskimi viri,
-
razvijati mora usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s
tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
-
posvetovati se mora z reprezentativnim sindikatom o vprašanjih varnega
dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
(3) Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem
zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.
(4) Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in
zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili
delodajalca.
34. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v interesu
delodajalca ali v lastnem interesu, delodajalec pa ima pravico, da delavce
napoti na izobraževanje. Pojmi izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
v smislu določil te kolektivne pogodbe pomenijo naslednje:
-
Izobraževanje je proces, ki poteka po programih, na podlagi katerih
delavec pridobi javno veljavno izobrazbo (i.e. izobrazbo, ki se izkazuje z
javno listino) – na primer – izredni študij na univerzi. Ločimo izobraževanje v
interesu delodajalca in v lastnem interesu.
-
Izpopolnjevanje pomeni nadgrajevanje, poglabljanje in razširjanje
posameznih znanj, potrebnih za opravljanje dela pri delodajalcu, kot npr.
seminarji, delavnice, konference, tečaji ...
-
Usposabljanje pomeni strokovno usposabljanje za delo pri delodajalcu na
obstoječem ali predvidenem delu ali usposabljanje za specifične vsebine in
spretnosti na področjih, kot so varstvo pri delu, kakovost ...
(2) Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec
napoti na izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje. Obveznost dodatnega
izobraževanja ne velja za delavca, ki ima do izpolnitve minimalnih pogojev za
upokojitev manj kot pet let. Delavci so se dolžni v času pogodbenega razmerja
izpopolnjevati in usposabljati ne glede na starost ali delovno dobo.
(3) Trajanje in potek izobraževanja ter pravice in obveznosti
pogodbenih strank med in po izobraževanju se določijo s pogodbo o
izobraževanju.
(4) Če delodajalec organizira izobraževanje, izpopolnjevanje
ali usposabljanje v skladu s potrebami delovnega procesa (v interesu
delodajalca) in je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas
izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če
bi delal.
(5) Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa o
pravicah in obveznostih delavcev odloči delodajalec s posebnim aktom.
(6) Za izobraževanje v interesu delodajalca še šteje tudi
izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni
zakonodaji.
35. člen
Pogodba o izobraževanju
(1) Kadar se delavec izobražuje v interesu delodajalca, sta
delodajalec in delavec dolžna skleniti pogodbo o izobraževanju. Pogodbe o
izobraževanju ni potrebno skleniti v primerih, ko je delavec v interesu
delodajalca napoten na usposabljanje ali izpopolnjevanje, razen v primeru, če
je z aktom delodajalca določeno drugače.
(2) V primeru, da se delavec izobražuje v lastnem interesu,
lahko delodajalec in delavec skleneta pogodbo o izobraževanju, v kateri bosta
pogodbeni stranki opredelili medsebojne pravice in dolžnosti.
(3) Če v primerih iz prejšnjega odstavka ne pride do
sklenitve pogodbe o izobraževanju, ima delavec ob dnevih, ko prvič opravlja
izpit, pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače.
(4) S pogodbo o izobraževanju delavec in delodajalec
dogovorita pravice in dolžnosti, predvsem pa mora pogodba o izobraževanju
vsebovati najmanj sledeče:
-
število prostih dni za opravljanje izpitov glede na čas in zahtevnost
programa izobraževanja,
-
plačilo oziroma povrnitev stroškov izobraževanja.
36. člen
Povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem
(1) Delavcu, ki ga delodajalec napoti na izobraževanje,
usposabljanje in izpopolnjevanje, delodajalec krije zlasti naslednje dejansko
nastale stroške:
-
prevoza,
-
kotizacije, šolnine,
-
prehrane,
-
bivanja.
(2) Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec
sam plača stroške, povezane z izobraževanjem iz prvega odstavka tega člena.
37. člen
(črtan)
38. člen
Dijaki
(1) Dijakom, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem,
gredo najmanj pravice, določene s to kolektivno pogodbo.
(2) Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku
sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih
pogodb z dijaki ter izvajanje določil zakona, ki ureja poklicno in strokovno
izobraževanje.
39. člen
(črtan)
40. člen
Dijaki in študenti na praksi
Delodajalec zagotavlja dijakom in študentom na praksi
(obvezni, počitniški):
-
plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
-
seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna
sredstva,
-
zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
-
ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.
POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
41. člen
Obveščanje delavcev in reprezentativnega sindikata
(1) Delodajalec je dolžan na zahtevo reprezentativnega
sindikata kolektivno obveščati delavce:
-
o večletnih in letnih planih delodajalca
-
v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, o morebitnih motnjah v
poslovanju ali likvidnostnih težavah
-
o doseženih letnih poslovnih rezultatih.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovne skrivnosti.
(2) Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu
podatke o vseh vprašanjih, ki jih ta potrebuje za primere sodelovanja pri
odločanju o kolektivnih pravicah delavcev in za primere sodelovanja pri
odločanju o individualnih pravicah delavcev v skladu z veljavno zakonodajo ter
o zadevah, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in
drugih obveznosti.
(3) Pooblaščeni predstavniki reprezentativnih sindikatov vseh
ravni organiziranja in z njihove strani angažirani strokovnjaki, ki so jim bili
podatki iz predhodnega odstavka tega člena posredovani, so dolžni varovati
podatke, ki so določeni kot poslovna skrivnost delodajalca. Predsednik
reprezentativnega sindikata pri delodajalcu oziroma reprezentativni sindikalni
zaupnik ima pravico do podatkov o izplačanih plačah po kolektivnih pogodbah in
o masi plač za delavce po individualnih pogodbah pri delodajalcu na način,
opredeljen v dogovoru o pogojih za delovanje sindikata, vendar teh podatkov ne
sme razmnoževati niti jih javno objavljati. Pri pridobivanju podatkov in
ravnanju z njimi morajo predsedniki sindikatov oziroma sindikalni zaupniki
upoštevati določila zakona o varstvu osebnih podatkov.
(4) Delodajalec je dolžan najmanj enkrat letno, praviloma po
poteku poslovnega leta, poročati reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu o
politiki zaposlovanja pri delodajalcu ter o organizaciji in izrabi delovnega
časa.
42. člen
Splošno
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno
ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata,
da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in
zahteve pristojnim organom.
(2) Delodajalec je dolžan v primerih, ki jih določa zakon, ta
kolektivna pogodba ali kolektivna pogodba ožje ravni, zagotoviti sodelovanje s
sindikatom.
(3) Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu,
organiziranem pri delodajalcu:
-
pogoje za delo v skladu z določbami te kolektivne pogodbe,
-
prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi
vnaprejšnjega obvestila,
-
pravico do vseh vrst sindikalnega obveščanja.
43. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu, oziroma s pogodbo o
zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med reprezentativnimi sindikati in
delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno,
je za delo reprezentativnih sindikatov zagotovljeno:
-
ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar
ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več
kot 20 zaposlenih, ter pol ure letno za vsakega od preostalih zaposlenih
delavcev, za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne
všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v
organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe
določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in
poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in
zahteve delovnega procesa,
-
prostorski pogoji za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih
zaupnikov,
-
tehnična izvedba obračuna in plačevanje članarine reprezentativnim
sindikatom za člane sindikata na podlagi pisnih podatkov o članih sindikata in
na stroške delodajalca,
-
trije plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih
zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve
alinee.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu določi
reprezentativni sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo
iz prvega odstavka tega člena.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi
sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo
sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri
delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije
pripada sindikalnemu zaupniku pod enakimi pogoji kot za delavce po kolektivni
pogodbi plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te
funkcije.
44. člen
Status sindikalnega zaupnika
(1) Reprezentativni sindikat, podpisnik te kolektivne
pogodbe, ki ima člane pri delodajalcu ali njegov organizacijski del pri
delodajalcu, imenuje ali izvoli sindikalne zaupnike pri delodajalcu, v skladu s
svojim statutom ali pravili.
(2) Reprezentativni sindikat lahko imenuje ali izvoli največ
naslednje število sindikalnih zaupnikov pri delodajalcu:
-
če je pri delodajalcu zaposlenih do 30 članov sindikata, enega
sindikalnega zaupnika,
-
če je pri delodajalcu zaposlenih od 31 do 50 članov sindikata, dva
sindikalna zaupnika,
-
če je pri delodajalcu zaposlenih od 51 do 100 članov sindikata, tri
sindikalne zaupnike,
-
še po enega sindikalnega zaupnika na vsakih naslednjih 100 članov
sindikata, razen če se delodajalec ali reprezentativni sindikat ne dogovorita
drugače.
(3) Sindikalni zaupniki, izvoljeni po kriterijih iz
prejšnjega iz drugega odstavka tega člena, uživajo delovno pravno zaščito v
skladu z zakonom.
(4) Reprezentativni sindikat mora o imenovanju oziroma
izvolitvi sindikalnega zaupnika oziroma sindikalnih zaupnikov pisno obvestiti
delodajalca v 8 dneh po imenovanju oziroma izvolitvi. Enak rok velja za pisno
obvestilo po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
(5) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi
funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in
republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so
zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
(6) Sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti ni
mogoče znižati plače ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski
postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
PREJEMKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
45. člen
Splošne določbe
(1) Prejemki delavca v delovnem razmerju, ki so predmet te
kolektivne pogodbe, so:
-
plača
-
nadomestilo plače,
-
povračila stroškov v zvezi z delom,
-
drugi osebni prejemki.
(2) Določila in zneski v tej kolektivni pogodbi so minimalni
standard za kolektivne pogodbe ožje ravni, splošne akte in za pogodbe o
zaposlitvi.
(3) Če delavec dela pri več delodajalcih za katere velja ta
kolektivna pogodba, uveljavlja pravice iz te kolektivne pogodbe pri posameznem
delodajalcu, v skladu z dogovorom med delodajalci. Če med delodajalci ni mogoče
doseči dogovora, se uveljavljajo pravice sorazmerno delovnemu času pri
posameznem delodajalcu.
(4) Povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni
prejemki po tej kolektivni pogodbi, plačilo dijakom in študentov za opravljeno
delo, se obračunavajo največ v višini zneskov, ki se ne vštevajo v davčno
osnovo in osnovo za prispevke za socialno varnost.
(5) Plače po tej kolektivni pogodbi se izplačujejo do 18. v
mesecu. Če je plačilni dan dela prost dan, se izplačilo plače opravi prvi
naslednji delovni dan. Delodajalec in reprezentativni sindikat oziroma delavci,
kadar ni organiziranega sindikata se lahko dogovorijo, da se v primeru
kratkoročne nelikvidnosti podjetja izplačilo plače opravi do konca meseca za
pretekli mesec.
(6) Delavci, ki delajo krajši delovni čas od polnega, so
upravičeni do drugih osebnih prejemkov sorazmerno z delovnim časom prebitim na
delu.
(7) Določba prejšnjega odstavka ne velja za povračila
stroškov prevoza na delo in z delo ter povračila stroškov za prehrano, ki se
izplačujejo skladno s tarifno prilogo.
46. člen
Tarifna priloga
(1) Tarifna priloga določa:
-
najnižje osnovne plače po tarifnih razredih,
-
način usklajevanja najnižjih osnovnih plač,
-
zneske drugih osebnih prejemkov in zneske povračil stroškov v zvezi z
delom.
47. člen
Plača
(1) Plača delavca je sestavljena iz:
-
osnovne plače,
-
plačila za delovno uspešnost,
-
plačila za poslovno uspešnost, če tako določa kolektivna pogodba ožje
ravni, splošni akt delodajalca ali pisni dogovor,
-
dodatkov.
(2) Plača mora biti vedno izplačana v denarni obliki in v
obliki drugih vrst plačil, ki jih delodajalec in delavec določita v pogodbi o
zaposlitvi.
(3) Obračunane plače posameznega delavca pri delodajalcu so
zaupne.
48. člen
Najnižja osnovna plača
(1) Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega
dela v tarifnem razredu.
(2) Višina mesečne najnižje osnovne plače se določi iz urnega
zneska in velja za 174 ur.
(3) Najnižja osnovna plača v kolektivni pogodbi ožje ravni se
uskladi, če je nižja od najnižje osnovne plače, določene v tej kolektivni
pogodbi.
49. člen
Osnovna plača
Osnovna plača delavca se določi upoštevaje zahtevnost dela,
za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Višina mesečne osnovne
plače se določi iz urnega zneska in velja za 174 ur. Mesečna in urna osnovna
plača je enaka ali višja od mesečne in urne najnižje osnovne plače, določene za
posamezni tarifni razred. Delavcu, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za
delovni čas krajši od polnega, pripada plača izračunana iz urne postavke
osnovne plače in v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenim delovnim časom.
50. člen
Del plače za delovno uspešnost
(1) Plačilo za delovno uspešnost predstavlja izplačilo iz
naslova stimulacije in iz naslova napredovanja pri plači na istem delovnem
mestu. S kolektivno pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom delodajalca, se
lahko določijo tudi druga izplačila za delovno uspešnost.
(2) Če se kriteriji in merila za ugotavljanje delovne
uspešnosti, urejajo v splošnem aktu delodajalca se je delodajalec pred
sprejemom odločitve dolžan posvetovati z reprezentativnim sindikatom.
(3) Posvetovanje mora biti najkasneje 30 dni pred sprejemom
odločitve.
51. člen
Plačilo za delovno uspešnost iz naslova stimulacije
(1) Z delovno uspešnostjo iz naslova stimulacije se ocenjuje
nedoseganje, doseganje in preseganje pričakovanih delovnih rezultatov.
(2) Merila in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti iz
naslova stimulacije se opredelijo v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v
splošnem aktu delodajalca. Merila in kriteriji morajo biti delavcu znana pred
začetkom opravljanja dela. Upoštevati morajo gospodarnost, kvaliteto, obseg
opravljenega dela in podobne kriterije.
(3) Delavec, ki presega pričakovane delovne rezultate je na
osnovi meril in kriterijev iz drugega odstavka tega člena upravičen do
dodatnega plačila iz naslova stimulacije.
(4) Pri merjenju doseganja pričakovanih rezultatov dela
delodajalec upošteva normative postavljene na podlagi izkušenj ali strokovnih
kriterijev. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90%
delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. V primeru spora o ustreznosti normativov
je dokazno breme na delodajalcu. Delavcu, ki pričakovanih delovnih rezultatov
ne dosega, se na osnovi meril in kriterijev iz drugega odstavka tega člena,
določi znesek, ki se odšteje od plače. V nobenem primeru osnovna plača v tej
posledici ne sme biti nižja od najnižje osnovne plače v tarifnem razredu
določene s to kolektivno pogodbo.
(5) Delovna uspešnost iz naslova stimulacij je določena za
posameznega delavca ali za skupino. Normativi delovne uspešnosti za količino,
kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih,
primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na
podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem.
(6) Kadar se uporabljajo skupinski normativi za ugotavljanje
delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno
plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
52. člen
Plačilo za delovno uspešnost iz naslova napredovanja
(1) Delavec lahko zaradi doseženih delovnih rezultatov, ki
imajo pri delodajalcu dolgoročnejše pozitivne delovne učinke, na istem delovnem
mestu pri plači napreduje.
(2) Kriteriji, merila in postopki za napredovanje se določijo
v kolektivni pogodbi ožje ravni ali v splošnem aktu delodajalca.
(3) Plačilo iz naslova napredovanja ni trajna pravica
delavca.
(4) Delodajalec je dolžan delavcu na njegovo zahtevo ali
zahtevo sindikalnega zaupnika razložiti uporabo kriterijev in meril za
ugotavljanje delovne uspešnosti in v primeru pritožbe delavca posredovati v
osmih dneh pisen odgovor delavcu.
53. člen
Plačilo za poslovno uspešnost
(1) Plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače, če
je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom
delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Plačilo za poslovno uspešnost je izključeno iz osnov za
izračun nadomestila plač in drugih osebnih prejemkov iz delovnega razmerja.
(3) S splošnim aktom delodajalca se lahko določijo merila in
kriteriji, ki določajo višino plačila iz naslova poslovne uspešnosti delavca. Z
istim aktom se nadalje določijo pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko
pristopi k plačilu za poslovno uspešnost.
54. člen
Dodatki
(1) Med dodatke se štejejo:
-
dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki
je za delavca manj ugoden,
-
dodatki za pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu,
neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu,
-
dodatek za delovno dobo.
(2) S kolektivno pogodbo ožje ravni ali s splošnim aktom
delodajalca se lahko dodatno določijo morebitni drugi dodatki.
55. člen
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, ki je
za delavca manj ugoden
(1) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v
pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(2) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za
polni delovni čas preračunana na ustrezno urno postavko.
(3) za delo v delovnem času, ki
je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem
odstotku od osnovne plače:
-
za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces
izvaja najmanj v dveh izmenah oziroma v turnusu
|
10%
|
-
za delo v deljenem delovnem času – za prekinitev dela več kot 1 uro
(čas za malico ni vštet)
|
15%
|
-
za dežurstvo
|
20%
|
-
za nočno delo
|
40%
|
-
za delo preko polnega delovnega časa
|
40%
|
-
za delo v nedeljo
|
50%
|
-
za delo na dneve državnih praznikov in dela proste dneve po zakonu
|
50%
|
(4) Dodatek za delo preko polnega delovnega časa (nadurno
delo) je lahko v kolektivni pogodbi ožje ravni dogovorjen v nižjem odstotku,
kot je določen v peti alineji tretjega odstavka tega člena, pod pogojem, da
delodajalec, v dogovoru z reprezentativnim sindikatom, sprejme aktivnosti za
reorganizacijo dela za izboljšanje pogojev dela delavcev.
(5) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu
nadomestilo v višini najmanj 10% od osnovne plače.
(6) Dodatek za nočno delo pripada delavcem za delo v času med
23. uro in šesto uro naslednjega dne.
(7) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se
delavcem, ki med 22. uro in šesto uro naslednjega dne delajo nepretrgoma
najmanj 5 ur, obračuna dodatek za nočno delo že od 22. ure naprej.
56. člen
Dodatki, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu,
neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu
Dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive
okolja in nevarnosti pri delu se opredelijo s kolektivno pogodbo ožje ravni ali
aktom delodajalca.
57. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,4 % od osnovne plače delavca za vsako
izpolnjeno leto skupne delovne dobe.
(2) Kolikor zakon, ki ureja delovna razmerja, dodatek na
delovno dobo uredi drugače, morata pogodbeni stranki v roku 6 mesecev od
uveljavitve uskladiti določbe te kolektivne pogodbe glede dodatka za delovno
dobo.
(3) Pri uveljavljanju pravice iz prvega odstavka se v delovno
dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu,
ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne
dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico oziroma
ustrezno evidenco.
(4) Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne
štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka na delovno dobo.
58. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas opravičene
odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
-
bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom,
-
poklicne bolezni ali nesreče pri delu,
-
letnega dopusta,
-
letnega dopusta in dela prostih dni po zakonu,
-
kadar tako določa zakon, ki ureja delovna razmerja ali ta kolektivna
pogodba.
(2) V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, razen v
primeru prve alineje, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove.
Nadomestilo za čas bolezni ali poškodbe, ki ni povezan z delom ne more biti
nižje od 80% osnove.
(3) Kot osnova za določanje nadomestila plače se upoštevajo
določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in njegove vsakokratne spremembe. V
osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače iz naslova poslovne
uspešnosti in plačila preko polnega delovnega časa.
(4) Nadomestilo plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo
delavec prejel, če bi delal.
(5) Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila plače
delavcu v skladu z zakonom. Delodajalec ima pravico določiti način spremljanja
in kontrole bolniške odsotnosti delavcev.
(6) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v
višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za največ 4
delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna
dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
-
da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali
imunitete sindikalnih zaupnikov in
-
je stavka organizirana v skladu z zakonom.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.
58.a člen
Obračun plače, nadomestil in drugih prejemkov
(1) Delavcu mora biti ob izplačilu plače vročen pisni
obračun, ki naj vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
število plačanih ur na mesec, na katerega se nanaša pisni obračun plače,
-
osnovno plačo delavca ali urno postavko,
-
dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz zakona, te kolektivne
pogodbe, kolektivne pogodbe ožje ravni ali pogodbe o zaposlitvi,
-
del plače za delovno uspešnost,
-
del plače za poslovno uspešnost,
-
nadomestila plače po posameznih vrstah,
-
druga izplačila v skladu s kolektivno pogodbo ožje ravni, splošnim aktom
delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi,
-
bruto plačo,
-
prispevke za socialno varnost,
-
neto plačo,
-
odtegljaje iz plače (administrativne in sodne prepovedi, premije za
dodatno prostovoljno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ipd.),
-
akontacijo dohodnine,
-
neto izplačilo plače.
(2) Ob obračunu plače lahko delodajalec na istem obračunskem
listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom
in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delavec ali od delavca pisno pooblaščeni sindikalni
zaupnik ima pravico do obrazložitve delavčeve obračunane plače, ter pravico
preveriti pravilnost obračuna plače. Če se ugotovi nepravilnost obračuna plače,
je delodajalec dolžan najkasneje do prvega naslednjega obračuna plače odpraviti
nepravilnosti in o tem pisno obvestiti delavca.
58.b člen
Drugi osebni prejemki
1. Regres za letni dopust
(1) Regres za letni dopust pripada delavcu in se izplača do
1. julija tekočega leta. V nelikvidnih družbah se regres lahko izplača
najkasneje do 1. novembra tekočega leta. Višina regresa je določena v tarifni
prilogi k tej pogodbi. Družba ni likvidna, če iz poslovnih knjig izhaja, da
začasno ni sposobna tekoče poravnavati dolgove.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
-
1 najnižja osnovna plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za
10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-
1,5 najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za
20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-
2 najnižji osnovni plači I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za
30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-
za 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 2,5 kratnika
najnižje osnovne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe, vendar ne
preko višine zneska, kot ga določa v času odmere pravice veljavna uredba o
višini povračil stroškov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnih
razmerij.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne
nagrade.
(3) Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po
izpolnitvi pogojev iz te točke.
(4) Jubilejna nagrada za enak jubilej pri istem delodajalcu
se izplača enkrat.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v naslednji
višini:
-
delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen manj kot 5 let ne pripada
odpravnina,
-
delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let do 20 let
pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji
za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca
za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje,
-
delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen več kot 20 let pripada
odpravnina v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za
pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob
izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z
določili te pogodbe pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača ožjemu
družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku 7 dni po
pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca. V primeru dvoma, kateremu
družinskemu članu je potrebno izplačati odpravnino, delodajalec izplača
odpravnino tistemu ožjemu družinskemu članu, ki je prvi podal zahtevek, in
predložil ustrezna dokazila.
(4) Ožji družinski člani so: zakonec, otroci (zakonski in
izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu dolžan preživljati.
4. Solidarnostne pomoči
(1) Delodajalec izplača solidarnostno pomoč v naslednjih
primerih:
-
ob smrti delavca znaša solidarnostna pomoč 100% povprečne plače v
Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece,
-
ob smrti ožjega družinskega člana znaša solidarnostna pomoč 30% povprečne
plače v Republiki Sloveniji za pretekle 3 mesece.
(2) Delavcu se lahko dodeli solidarnostna pomoč na predlog
socialne službe, sindikata ali delavca, ki je odgovoren za socialna vprašanja v
družbi, v višini od 30% do 60% povprečne plače v Republiki Sloveniji za
pretekle 3 mesece.
58.c člen
Povračila stroškov v zvezi z delom
1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se lahko zagotovi topel obrok med delom, če pa
to ni mogoče pa se jim zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za
dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so
upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na
dan in se usklajuje skladno z določili tarifne priloge k tej pogodbi.
(3) Delavec, ki opravlja 12-urni delavnik dnevno, ima pravico
do dveh toplih obrokov, vendar mesečni znesek povračil stroškov za prehrano ne
sme presegati neobdavčeni znesek povračil stroškov za prehrano.
2. Prevoz na delo in z dela
(1) Delavec je upravičen do povračila prevoza na delo in z
dela za dan prisotnosti na delu.
(2) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z
dela po najkrajših relacijah rednih linijskih prog javnih prevoznih sredstev,
če pa teh ni, pa po najkrajši cestni povezavi od prebivališča delavca
navedenega v pogodbi o zaposlitvi, do kraja opravljanja dela.
(3) Če je bivališče delavca oddaljeno od delovnega mesta manj
kot 1,5 kilometra delavec ni upravičen do povračila stroška prevoza na delo in
z dela.
(4) Sprememba prebivališča delavca iz razloga na strani
delavca, ki ima za posledico povišanje stroška prevoza na delo in z dela, ne
vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja dogovorjenega s
pogodbo o zaposlitvi.
(5) Višina povračila stroška na delo in z dela se določi v
tarifni prilogi.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri
opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica
(povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo
stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so
upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer v višini, ki
je določena v tarifni prilogi.
4. Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo
izven kraja, kjer je sedež delodajalca in izven kraja, kjer je stalno ali
začasno prebivališče delavca ter če sta na terenu organizirana prehrana in
prenočišče.
(2) Terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti
in stroški prehrane se med sabo izključujeta.
58.d člen
Prejemki pripravnikov
Delavcu – pripravniku pripadajo osnovna plača v višini 70%
osnovne plače, določene za delovno mesto za katero je sklenil pogodbo o
zaposlitvi, ter povračilo stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
58.e člen
Prejemki dijakov in študentov na praksi
(1) Dijakom in študentom na praksi se za polni delovni čas
obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki
Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Dijaki in študenti na praksi imajo pravico do vseh
dodatkov za opravljeno delo.
(3) Dijaki in študentje imajo pravico do plačila tudi, če
prejemajo štipendijo.
58.f člen
Prejemki mentorjem
Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in
mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za
mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
59. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so
jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in
spoštovanje njenih določb.
60. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo
izvrševanju te kolektivne pogodbe.
61. člen
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe in reševanje
kolektivnih sporov
Pogodbeni stranki se dogovorita, da se kolektivni spori
rešujejo na način in po postopku, določenem z zakonom o kolektivnih pogodbah.
62. člen
(črtan)
63. člen
(črtan)
64. člen
(črtan)
65. člen
(črtan)
66. člen
(črtan)
67. člen
(črtan)
68. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo
za razlago kolektivne pogodbe v enem mesecu po uveljavitvi te kolektivne
pogodbe. V komisijo imenuje vsaka stranka po enega člana, tretjega člana, ki je
tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno iz vrst priznanih strokovnjakov
za delovno pravo.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage, mnenja in
priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je
bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Mnenja komisije pomenijo strokovni predlog uporabnikom
kolektivne pogodbe za uporabo posamezne določbe kolektivne pogodbe v praksi.
(4) Priporočilo komisije je strokovni predlog strankama za
ureditev določenega vprašanja.
69. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Stranki te kolektivne pogodbe bosta najkasneje 3 mesece
pred iztekom veljavnosti kolektivne pogodbe pristopili k pogajanjem za
sklenitev nove kolektivne pogodbe.
(2) V primeru, da ne pride do sklenitve nove kolektivne
pogodbe in je bila podana izjava o prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe iz
drugega odstavka 4. člena te kolektivne pogodbe, se do sklenitve nove, vendar
najdlje 12 mesecev, uporabljajo določbe normativnega dela te pogodbe.
Priloga:
Tarifna priloga h kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti
Kolektivna
pogodba za poštne in kurirske dejavnosti
Kolektivna pogodba za poštne in kurirske
dejavnosti (Uradni list RS, št. 50/03) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»IV. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
70. člen
Začetek uporabe
(1) Ta kolektivna pogodba začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Kolektivna pogodba se uporablja od prvega dne naslednjega
meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Aneks h kolektivni pogodbi za poštne in
kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 94/04) dodaja 70.a člen:
»70.a člen
(enotni usklajevalni
znesek)
V skladu z dogovorom o politiki plač v zasebnem sektorju za
obdobje 2004–2005 se določi enotni usklajevalni znesek v višini 8.404 SIT
bruto, ki se aplicira na bruto plačo vsakega zaposlenega po kolektivni pogodbi.«;
dodaja 70.b člen:
»70.b člen
(1) Usklajevalni znesek iz 70.a člena se obračunava kot
poseben dodatek k plači za mesec avgust 2004.
(2) Če so se plače v letu 2004 pri delodajalcu do navedenega
datuma že povečale, se ob izplačilu plač za mesec avgust 2004 izplača le
razlika do enotnega usklajevalnega zneska.
(3) Dodatek se izplačuje vse dokler se ne vključi v sistem
plač v kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti.«;
dodaja 70.c člen:
»70.c člen
Podpisniki kolektivne pogodbe za poštne in kurirske
dejavnosti bomo določili usklajevalni znesek za leto 2005 najkasneje do konca
meseca marca leta 2005.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. avgusta 2004 dalje.«.
Aneks št. 2 h kolektivni pogodbi za poštne in
kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/05) dodaja 70.a člen:
»70.a člen
Podpisniki kolektivne pogodbe in tarifne priloge h kolektivni
pogodbi soglašajo, da so določila Dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju
za obdobje 2004–2005 vključili v sistem plač. S tem preneha obveznost iz
dogovora, da se usklajevalni dodatek izplačuje kot poseben dodatek k izplačani
plači, dokler se ne vključi v sistem plač po kolektivni pogodbi dejavnosti.«.
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni
list RS, št. 43/06) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
določb kolektivne pogodbe določa:
»34. člen
(prenehanje veljavnosti
kolektivnih pogodb)
(1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve
tega zakona, se uporabljajo do preteka določenega roka veljavnosti oziroma do
sklenitve novih kolektivnih pogodb, če niso v nasprotju s tem zakonom ali
zakonom, ki ureja individualna delovna razmerja.
(2) Določbe kolektivnih pogodb, katerih sklenitelji na strani
delodajalcev so samo delodajalske asociacije z obveznim članstvom, prenehajo
veljati z iztekom prehodnega obdobja iz 32. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»36. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za
poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 84/08) vsebujejo naslednjo prehodno in
končni določbi:
»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
61. člen
Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe začnejo veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se
od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do uveljavitve sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe, se uporabljajo
nespremenjene določbe te kolektivne pogodbe.
62. člen
Stranke kolektivne pogodbe so sporazumne da ZSSS-Sindikat
delavcev prometa in zvez Slovenije predloži podpisane Spremembe in dopolnitve
Kolektive pogodbe za poštne in kurirske dejavnosti v evidenco Ministrstvu za
delo družino in socialne zadeve, ter da zagotovi objavo v Uradnem listu.
63. člen
Spremembe in dopolnitve Kolektive pogodbe za poštne in
kurirske dejavnosti je podpisana v sedmih originalnih izvodih, s tem, da vsak
podpisnik prejme en izvod ob podpisu, ostali štirje pa se, skladno z 26. členom
Zakona o kolektivnih pogodbah pošljejo Ministrstvu za delo, družino in socialne
zadeve zaredi vpisa v evidenco.«.
Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za poštne in
kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 91/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Sprememba Kolektivne pogodbe za poštne in kurirske
dejavnosti, dogovorjena s tem aneksom, začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 10. 2009 naprej.«.
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za
poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 74/14) vsebujejo naslednje prehodne in
končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
Spremembe in dopolnitve te kolektivne pogodbe začnejo veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljajo pa se
od prvega dne naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Do uveljavitve sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe, se uporabljajo
nespremenjene določbe te kolektivne pogodbe.
10. člen
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za poštne in
kurirske dejavnosti je podpisana v sedmih originalnih izvodih, s tem, da vsak
podpisnik prejme en izvod ob podpisu, ostali štirje pa se, skladno s 26. členom
Zakona o kolektivnih pogodbah pošljejo Ministrstvu za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti zaradi vpisa v evidenco.«;
ter naslednjo končno določbo sprememb in dopolnitev
tarifne priloge:
»4. člen
KONČNA DOLOČBA
Spremeni se 6. točka Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi za
poštne in kurirske dejavnosti, tako da se glasi:
»6. Veljavnost
(1) Spremembe
in dopolnitve Tarifne priloge h Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske
dejavnosti začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in se uporabljajo od prvega dne v naslednjem mesecu po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede
na določilo prvega odstavka tega člena veljajo najnižje osnovne plače od 1. 10.
2014 dalje.
(3) Spremembe
in dopolnitve Tarifne priloge veljajo do sklenitve nove tarifne priloge.«.
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za
poštne in kurirske dejavnosti (Uradni list RS, št. 90/14) vsebujejo naslednjo končno
določbo:
»2. člen
V preostalem delu ostane kolektivna pogodba nespremenjena.«.
Kolektivna pogodba za poštne in kurirske
dejavnosti (Uradni list RS, št. 74/16) vsebuje naslednje prehodne in
končne določbe:
»D) PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
7. člen
Pričetek veljavnosti in
uporabe
Kolektivna pogodba začne veljati in se uporabljati prvi dan
po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.