Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne
pogodbe za lesarstvo obsega:
-
Kolektivno pogodbo za lesarstvo (Uradni list RS, št. 132/06 z dne 15.
12. 2006),
-
Popravek Kolektivne pogodbe lesarstva, podpisane v Ljubljani dne 22. 11.
2006, objavljene v Uradnem listu RS, št. 132/06 z dne 15. 12. 2006 (Uradni list
RS, št. 28/07 z dne 29. 3. 2007),
-
Aneks k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo (Uradni list RS,
št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju: Tarifna priloga) (Uradni list RS, št.
32/08 z dne 31. 3. 2008),
-
Aneks št. 2 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo (Uradni
list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju: Tarifna priloga) (Uradni list
RS, št. 34/10 z dne 30. 4. 2010),
-
Aneks št. 3 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo (Uradni
list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju: Tarifna priloga) (Uradni list
RS, št. 22/11 z dne 25. 3. 2011),
-
Aneks št. 4 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo (Uradni
list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju: Tarifna priloga) (Uradni list
RS, št. 26/12 z dne 6. 4. 2012),
-
Aneks št. 5 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo (Uradni
list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju: Tarifna priloga) (Uradni list
RS, št. 30/13 z dne 12. 4. 2013),
-
Aneks št. 6 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo (Uradni
list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju: Tarifna priloga) (Uradni list
RS, št. 25/14 z dne 11. 4. 2014).
KOLEKTIVNA POGODBA
za lesarstvo
(neuradno prečiščeno besedilo št. 6)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Veljavnost kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba velja:
A) Krajevno:
za območje Republike Slovenije.
B) Stvarno:
za vse delodajalce, ki so registrirani za opravljanje pretežne dejavnosti v lesarstvu:
- DD/20.000
– Obdelava in predelava lesa, proizvodnje izdelkov iz lesa, plute, slame in
protja, razen pohištva;
- DD/20.100
– Žaganje in skobljanje lesa ter impregniranje lesa;
- DD/20.200
– Proizvodnja furnirja, vezanega in slojastega lesa, ivernih, vlaknenih in
drugih plošč;
- DD/20.300
– Stavbno mizarstvo;
- DD/20.400
– Proizvodnja lesene embalaže;
- DD/20.500
– Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa, plute, slame in protja;
- DD/20.510
– Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa;
- DD/20.520
– Proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja;
- DN 36 – Proizvodnja
pohištva, druge predelovalne dejavnosti;
- DN 36.1 – Proizvodnja
pohištva;
- DN/36.110
– Proizvodnja sedežnega pohištva;
- DN/36.120
– Proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore, razen sedežnega;
- DN/36.130
– Proizvodnja kuhinjskega pohištva, razen sedežnega;
- DN/36.140
– Proizvodnja drugega pohištva;
- DN/36.150
– Proizvodnja žimnic;
- DN36.3 – Proizvodnja
glasbil;
- DN36.4 – Proizvodnja
športnih izdelkov;
- DN36.5 – Proizvodnja
igralnih pripomočkov in igrač;
- DN36.62 – Proizvodnja
metel in krtač;
- DN36.63 – Proizvodnja
drugih izdelkov.
C) Osebno:
za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki jih ta pogodba zavezuje, in za
delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike
Slovenije. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s
pogodbo o zaposlitvi. Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake
in študente na praktičnem usposabljanju.
D) Časovno:
Kolektivna pogodba velja za nedoločen čas z možnostjo odpovedi pogodbe.
II. NORMATIVNI DEL
1. Tarifni razredi in razvrstitev del
2. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo
v sedem zahtevnostnih oziroma tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno
izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:
I. enostavna dela,
II. manj zahtevna dela,
III. srednje zahtevna dela,
IV. zahtevna dela,
V. bolj zahtevna dela,
VI. zelo zahtevna dela,
VII. visoko zahtevna dela.
(2) Predlog splošnega akta, s katerim
uredi sistemizacijo delovnih mest, mora delodajalec pred sprejemom posredovati
v mnenje sindikatom pri delodajalcu. Sindikat mora podati mnenje v roku 8 dni.
Če je sindikat posredoval mnenje v tem roku, ga mora delodajalec pred sprejemom
splošnega akta obravnavati in se do njega opredeliti.
3. člen
Tipična dela in naloge
Tipična dela
in naloge po zahtevnostnih oziroma tarifnih razredih so:
I. zahtevnostni oziroma
tarifni razred (enostavna dela)
Enostavna dela, sestavljena iz različnih in
kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti
opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi. Za
opravljanje teh del ni potrebno posebno strokovno izobraževanje. Težišče je na
pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah
del in delovnih nalog. Zahtevana izobrazba: končana osnovnošolska obveznost. V
to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:
-
pomožna dela pri strojni in ročni obdelavi, sestavljanju, lepljenju,
furniranju in pri površinski obdelavi;
-
zavijanje in embaliranje polizdelkov in izdelkov;
-
ročno brušenje, kitanje, luženje in lakiranje;
-
ročno transportiranje materialov, polizdelkov in izdelkov;
-
skladiščna dela pri skladiščenju materialov, polizdelkov in izdelkov;
-
zlaganje in prekladanje žaganega lesa;
-
valjanje hlodov na krlišču.
II. zahtevnostni oziroma tarifni razred (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna
dela v proizvodnji, obsegajo opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in
izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih
del pri strojih in napravah ipd. Za to raven zahtevnosti je potrebna
osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega
usposabljanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo
naslednja dela:
-
sortiranje in lupljenje hlodovine;
-
sortiranje in izračunavanje oblog;
-
sekanje in sortiranje odpadkov;
-
sestavljanje zabojev in palet;
-
čeljenje lesa;
-
izdelovanje moznikov;
-
strojno spajanje furnirja;
-
vrtanje, žaganje in skobljanje polizdelkov;
-
izdelovanje konstrukcij;
-
tapeciranje delov in polizdelkov;
-
strojno šivanje blaga in usnja;
-
sestavljanje in lepljenje polizdelkov in podsestavov;
-
ročno furniranje robov;
-
sklapanje okenskih kril;
-
impregniranje in barvanje sestavnih delov;
-
zahtevno luženje in lakiranje;
-
zahtevna pomožna dela pri strojih;
-
ročna montaža okovja;
-
kopiranje in razmnoževanje;
- enostavna
administrativna dela.
III. zahtevnostni
oziroma tarifni razred (srednje zahtevna dela)
Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju
– delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se
zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju
dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje
nastale probleme. Zahtevana izobrazba: osnovna šola in dveletni verificirani
program. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja
dela:
-
strojno čiščenje hlodovine;
-
razžagovanje hlodovine na polnojarmeniku ali hlodarki;
-
izdelovanje iverja;
-
krojenje lesa in furnirja;
-
zahtevno čeljenje;
-
sortiranje žaganega lesa;
-
stiskanje na stiskalnicah in furniranje;
-
strojno zabijanje moznikov;
-
žaganje na večlistni krožni žagi;
-
brušenje na večvaljnem brusilnem stroju;
-
skobljanje na štiristranskem skobeljnem stroju;
-
zahtevno vrtanje, žaganje, brušenje in rezkanje;
-
montaža kril in ključavnic;
-
izdelovanje nosilcev;
-
zastekljevanje oken;
-
brizganje;
-
upravljanje proizvodnih linij;
-
zahtevna administrativna dela;
-
zahtevna montažna dela;
-
totalna vizualna kontrola izdelkov.
IV. zahtevnostni oziroma tarifni razred (zahtevna dela)
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in
raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v
kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter tehnično-administrativna dela. Na
teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o
uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi materialov ipd. ter v večji
meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov. Za to raven zahtevnosti
ustreza znanje, pridobljeno v triletnem srednjem izobraževanju (poklicna šola).
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela:
-
najzahtevnejše sestavljanje končnih izdelkov;
-
popravljanje končnih izdelkov;
-
izdelovanje šablon, modelov, vzorcev in delovnih pripomočkov;
-
strojno brušenje in vzdrževanje rezil;
-
montiranje in servisiranje izdelkov na terenu;
-
izvajanje sušenja lesa;
-
inštruiranje delovne faze;
-
upravljanje zahtevnih proizvodnih linij;
-
vodenje delovnih skupin v proizvodnji in skladiščih;
-
zahtevnejša priprava podatkov za obračun proizvodnje in OD;
- zelo
zahtevna administrativna dela.
V. zahtevnostni oziroma
tarifni razred (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša
raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela,
administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen
itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene
usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varstva pri delu. Za to
raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v štiriletnem srednjem
izobraževanju (smer tehnik). V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki
opravljajo naslednja dela:
-
izdelovanje kalkulacij;
-
upravljanje zahtevnejše kontrole kakovosti;
-
vodenje del v oddelku ali na manjšem gradbišču;
-
izvajanje proizvodnega dela učencev;
-
opravljanje izredno zahtevnih proizvodnih linij;
-
samostojna dela v knjigovodstvu in računovodstvu;
-
konstruiranje izdelkov;
-
izvajanje ekonomske propagande;
-
prodajanje proizvodov in izdelkov;
-
analiza dela ter študij dela (normiranje);
-
planiranje proizvodnje, materiala in vzdrževanja;
-
predpisovanje tehnoloških postopkov;
-
operativna nabava surovin in materiala na domačem trgu;
- operativna
prodaja na domačem trgu.
VI. zahtevnostni oziroma
tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja,
analiziranja delovnih procesov, operativno in strokovno vodenje delovnih
procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja. Za to raven
zahtevnosti ustreza pridobljeno znanje v programih višješolskega izobraževanja.
V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki opravljajo naslednja dela in
naloge:
-
organiziranje in vodenje del v več oddelkih;
-
oblikovanje dokumentacije;
-
organiziranje in oblikovanje delovnih mest;
-
študij in oblikovanje internega transporta, vzdrževanja surovin,
repromateriala in skladiščenja;
-
analiza in predpisovanje postopkov kalkulacij;
-
raziskovalno delo na posameznem izdelku, surovini, repromaterialu;
-
zahtevnejša dela v knjigovodstvu in računovodstvu;
-
oblikovanje propagandnih sporočil;
-
zahtevnejše konstuiranje izdelkov;
-
vodenje delovnih procesov;
-
vodenje organizacijskih enot ali oddelkov samostojnih strokovnih služb;
-
projektiranje tehnologij proizvodnje;
-
opravljanje tehnološko komercialnih del v inženiringu;
-
operativna prodaja na tujih trgih;
-
vodenje inovacijska dejavnosti;
- planiranje
proizvodnih procesov.
VII. zahtevnostni
oziroma tarifni razred (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja
razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih
rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja
ipd. Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, pridobljeno v programih
visokošolskega izobraževanja. V to skupino so praviloma razvrščeni delavci, ki
opravljajo naslednja dela:
-
oblikovanje in predpisovanje informacijskih sistemov;
-
analiza in projektiranje domačega trga;
-
razvoj nadomestnih surovin in repromaterialov;
-
razvoj in projektiranje strojev, naprav, orodij in načinov dela;
-
projektiranje proizvodnih procesov;
-
razvoj in oblikovanje tehnoloških procesov;
-
razvoj in oblikovanje proizvodov;
-
analiza in projektiranje zunanjega trga.
2. Pogodba o zaposlitvi
4. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) Pogodba o zaposlitvi mora
vsebovati:
-
podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma
sedeža,
-
datum nastopa dela,
-
naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec
sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po
pogodbi o zaposlitvi,
-
kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec
opravlja delo na sedežu delodajalca,
-
čas trajanja delovnega razmerja in določilo o načinu izrabe letnega
dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
-
določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim
časom,
-
določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi
delovnega časa,
-
določilo o znesku osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za
opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter o morebitnih drugih plačilih,
-
določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju,
plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
-
določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
-
dolžino odpovednih rokov,
-
navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih
aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
-
druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z zakonom o delovnih
razmerjih (prvi odstavek 29. člena ZDR).
(2) Delodajalec zagotovi ustrezno
informiranost in dostopnost kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma
splošnih aktov, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
5. člen
Drugi primeri sklepanja delovnega razmerja
za določen čas
Poleg v zakonu določenih primerov se
pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene, če gre za:
-
delo na določenem projektu,
-
delo v predstavništvih in hčerinskih družbah v tujini.
6. člen
Projektno delo
V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki
je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za
določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot dve leti.
3. Poskusno delo in pripravništvo
7. člen
Poskusno delo
(1) V pogodbi o zaposlitvi se
delavec in delodajalec lahko dogovorita o poskusnem delu.
(2) Trajanje poskusnega dela za
posamezna dela lahko znaša:
-
za dela I. do III. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 1
mesec,
-
za dela IV. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 2 meseca,
-
za dela V. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda največ 4 mesece,
-
za dela od VI. zahtevnostnega oziroma tarifnega razreda dalje največ 6
mesecev,
(3) Obdobje poskusnega dela se lahko
tudi skrajša, če se tako s pisnim sporazumom dogovorita delavec in delodajalec.
(4) Način spremljanja poskusnega dela
in oblikovanje ocene tega dela se določi v podjetniški kolektivni pogodbi
oziroma drugem aktu delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi za male delodajalce.
8. člen
Pogodba o zaposlitvi pripravnika
(1) Delodajalec lahko po lastni
odločitvi sklene pogodbo o zaposlitvi s pripravnikom, ki pri delodajalcu začne
prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji
njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni
imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da
bi samostojno opravljal delo v svoji stroki.
(2) Pripravništva ni potrebno
opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela
dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
9. člen
Trajanje pripravništva
(1) Pripravništvo se določi za
različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon
ne določa drugače, in sicer:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
-
za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev,
(2) Pripravništvo se lahko podaljša,
če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V.
stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj
21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se lahko
podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja
pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti
od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV.
in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad
VI. stopnjo).
(4) V pogodbi o zaposlitvi se
določi tudi trajanje pripravništva in mentorja.
(5) Zaradi nadpovprečne uspešnosti
pripravnika se lahko na predlog mentorja pripravništvo skrajša največ za ½
(polovico).
(6) Delavcu, ki se je ob delu ali iz
dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil
pripravniški izpit, se pripravništvo skrajša za čas trajanja splošnega dela
pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.
10. člen
Spremljanje in ocenjevanje pripravništva
(1) Pripravništvo poteka po programu,
ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba. Delodajalec mora omogočiti
pripravniku v okviru usposabljanja za samostojno opravljanje dela tudi pripravo
na izpit.
(2) Mentor mora imeti najmanj enako
stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih
izkušenj.
(3) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika
se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(4) Pripravniški izpit vsebuje
preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik
usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki
imajo praviloma enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in
tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen
član.
(5) Pripravnik opravlja pripravniški
izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne
opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15
dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi in
ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, mu preneha pogodba o zaposlitvi
z dnem ponovnega opravljanja pripravniškega izpita.
4. Opravljanje drugega dela
11. člen
Začasno opravljanje drugega ali dodatnega
dela
(1) Po nalogu delodajalca je
delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, kot je določeno v pogodbi o
zaposlitvi, pod pogoji, navedenimi v tem členu.
(2) Zaradi nujne potrebe delovnega
procesa in organizacije dela se delavcu lahko začasno odredi vsako drugo delo,
ki ustreza njegovim kvalifikacijam in zmožnostim.
(3) Delavec je dolžan začasno
opravljati delo, ki ne ustreza njegovim kvalifikacijam, v primerih:
-
višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo
življenje in zdravje ljudi ali premoženje),
-
reševanja človeških življenj in zdravja,
-
nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni
zastoj delovnega procesa, ter v primeru okvare delovnih naprav in obratov,
-
nadomeščanja začasno odsotnega delavca,
-
če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
-
ob nenadnih okvarah delovnih naprav, ki so bistvenega pomena za neprekinjeni
proizvodni proces,
-
odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, za čas trajanja
odpovednega roka,
-
doseganja boljše izkoriščenosti kapacitet in delovne sposobnosti
delavcev.
(4) O obstoju pogojev iz drugega in
tretjega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec.
(5) Delavec je dolžan opravljati drugo
delo, dokler obstajajo razlogi, navedeni v tem členu, vendar pa največ 45 dni
za posamezni primer.
(6) Sklep o odreditvi drugega dela
sprejme poslovodni organ ali od njega pooblaščeni delavec. Ugovor delavca na ta
sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
(7) Delavec prejme v vseh primerih
odreditve drugega dela enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu,
oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
12. člen
Napotitev na delo v drug kraj
(1) V primeru, ko je kraj opravljanja
dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na
opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
(2) Sprememba sedeža delodajalca se ne
šteje za napotitev na delo v drug kraj in ne pomeni obvezne spremembe pogodbe o
zaposlitvi.
(3) Delavca ni mogoče napotiti na delo
v drug kraj brez njegove privolitve, če bi zaradi tega trajala pot na delo in z
dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi:
za matere delavke z otrokom do treh let starosti
– skupaj več kot dve uri dnevno,
za delavke samohranilke z otrokom do osmega leta
starosti, če nimajo možnosti zagotoviti otroškega varstva – skupaj več kot dve
uri dnevno,
za delavce invalide z omejitvami glede na vožnjo
– skupaj več kot dve uri dnevno,
za druge delavce – skupaj več kot tri ure
dnevno.
(4) V primerih, naštetih v točkah iz
prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške
prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
(5) Če napotitev delavca v drug kraj
brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela izven primerov iz
tretjega odstavka zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno
zagotoviti enakovredne bivalne pogoje.
(6) Za čas napotitve delavec ne more
prejemati manjše osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, kot jo je
prejemal pred napotitvijo.
13. člen
Delo na domu
Glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi za
opravljanje dela na domu se neposredno uporabljajo določbe 67. do 71. člena
ZDR.
5. Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in
odpovedni roki
14. člen
Varstvo pred odpovedjo pogodbe o
zaposlitvi
(1) Delodajalec ne sme odpovedati
pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov:
-
imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku brez soglasja organa,
čigar član je, ali sindikata, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo
in pogodbo o zaposlitvi, razen če v primeru poslovnega razloga odkloni ponujeno
ustrezno zaposlitev ali če gre za odpoved v postopku prenehanja delodajalca,
-
delavskemu zaupniku,
-
članu nadzornega sveta, ki predstavlja delavce,
-
članu sveta delavcev.
Varstvo pred odpovedjo traja ves čas
opravljanja njihove funkcije in še 18 mesecev po njenem prenehanju (113. člen
ZDR). Ta čas pa je za enako število mesecev krajši v primerih, ko je manj kot
18 mesecev trajalo nepretrgano članstvo v posameznem organu, za katerega velja
imuniteta.
(2) Delodajalec ne sme starejšemu
delavcu brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev
pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do
denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do
izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino. Tako varstvo ne velja v
primeru prenehanja delodajalca (114. člen ZDR).
(3) Delodajalec ne sme odpovedati
pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, in
ne staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z
dela. Če delodajalec ob izteku odpovedi ne ve za nosečnost delavke, velja
posebno pravno varstvo pred odpovedjo po zakonu. Ne glede na navedeno pa
delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu lahko preneha delovno
razmerje, po predhodnem soglasju inšpektorja za delo, če so podani razlogi za
izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca (115. člen
ZDR).
15. člen
Odpovedni roki
(1) Če odpoveduje pogodbo o zaposlitvi
delavec, je odpovedni rok:
-
30 dni za delavce na delovnih mestih I. do III. stopnje zahtevnosti,
-
60 dni za delavce na delovnih mestih IV. in V. stopnje zahtevno,
-
90 dni za delavce na delovnih mestih nad V. stopnjo zahtevnosti.
(2) Glede drugih odpovednih rokov se
uporabljajo določila 92. člena ZDR.
(3) Če odpove pogodbo o zaposlitvi
delodajalec, ima delavec v času odpovednega roka pravico do odsotnosti z dela
zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju do 10
ur na mesec, najmanj po 2 uri skupaj.
6. Delovni čas
16. člen
Polni delovni čas
(1) Za polni delovni čas se šteje
največ 40 ur na teden, vključno s polurnimi delovnimi odmori, v skladu z letnim
razporedom delovnega časa.
(2) Delovni čas je praviloma
enakomerno razporejen na pet dni v tednu, od ponedeljka do petka. Pričetek
delovnega časa in morebitne delovne izmene se določijo z aktom delodajalca.
(3) Zaradi narave ali organizacije
dela ali potreb uporabnikov je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri
neenakomerni razporeditvi polnega delovnega časa ter začasni prerazporeditvi
polnega delovnega časa delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden.
(4) Pri neenakomerni razporeditvi ter
začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni
ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni
čas kot povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev. V
primeru neizravnanega viška mora delodajalec v roku 6 mesecev omogočiti, da
delavec izkoristi presežek ur. V primeru, da tega ne omogoči, mu mora plačati
nadurni dodatek po postavki za nadure na osnovi plače zadnjega obračunskega
meseca.
17. člen
Delovni čas, krajši od polnega
Delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi
za krajši delovni čas, ima pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz
delovnega razmerja, skladno z določili zakona (64.–66. člen ter 154. člen ZDR).
18. člen
Nadurno delo
(1) Delavec je dolžan na zahtevo
delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – nadurno delo v
primerih, navedenih v zakonu (143. člen ZDR), ter še v naslednjih izjemnih primerih:
-
da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja
energije,
-
da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti,
-
da se izpolnijo nakupno-prodajne obveznosti,
-
kadar je potrebno opraviti nujna dela nenadno odsotnega delavca in dela
ni mogoče odložiti.
(2) Delodajalec mora delavcu ali
večjemu številu delavcev nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred
začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni
možno odrediti nadurnega dela delavcu oziroma delavcem pisno pred začetkom
dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisno odreditev
vroči delavcu oziroma delavcem naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega
tedna po opravljenem nadurnem delu.
(3) Nadurno delo lahko traja največ
osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto. Delovni dan
lahko traja največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev se
lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.
(4) Delo preko polnega delovnega časa
je poseben delovni pogoj, na podlagi katerega ima delavec pravico do posebnega
dodatka.
(5) Za nadurno delo je potrebno
predhodno pisno soglasje delavca oziroma delavke v primerih nege otroka ali
nosečnosti iz 190. člena ZDR, takega dela pa delodajalec ne sme naložiti
nekaterim posebej varovanim kategorijam delavcev iz 145. člena ZDR.
(6) V primeru odreditve nadurnega dela
pripada delavcu oziroma delavcem po izteku rednega delovnega časa primeren
delovni odmor. Dolžina in kriterij za delovni odmor se podrobneje določi s
podjetniško kolektivno pogodbo oziroma s splošnim aktom.
19. člen
Nočno delo
Za nočno delo se neposredno uporabljajo
določbe 149. do 153. člena ZDR.
20. člen
Začasna prerazporeditev delovnega časa
Za začasno prerazporeditev delovnega časa
se neposredno uporabljajo določbe 147. člena ZDR.
21. člen
Letni razpored delovnega časa
(1) Delodajalec je dolžan najkasneje
do konca koledarskega leta določiti letni razpored delovnega časa (delovni
koledar) za naslednje leto.
(2) Letni razpored delovnega časa mora
določiti delovne dneve in proste dneve v posameznem mesecu.
(3) Delodajalec obvesti delavce o
koledarju dela na način, ki je običajen za obveščanje v družbi, sindikat pa s
pisnim obvestilom.
7. Odsotnost z dela
22. člen
Neplačana odsotnost z dela
(1) Delavec ima pravico
odsotnosti z dela brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
zasebnega potovanja,
-
popravila hiše ali stanovanja,
-
izobraževanja v lastnem interesu,
-
zdravljenja na lastne stroške,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna.
(2) Za odsotnost z dela iz prejšnjega
odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, odobri pa jo poslovodni organ
delodajalca ali od njega pooblaščeni delavec, vendar le, kadar delavec
odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta.
(3) Poslovodni organ delodajalca lahko
delavčevo zahtevo za neplačano odsotnost z dela zavrne, če trenutne zahteve
delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo.
(4) Delavec ima pravico do odsotnosti
z dela brez nadomestila plače do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(5) V primeru neplačane odsotnosti
lahko delodajalec od delavca zahteva povrnitev plačanih davkov in prispevkov.
23. člen
Plačana odsotnost zaradi osebnih okoliščin
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z
dela do največ 7 delovnih dni v letu zaradi:
št.
delovnih dni
-
lastne poroke 1
-
smrti zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka 2
-
smrti staršev (oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj) 2
-
smrti zakončevih staršev in smrti starih staršev 1
-
selitve delavca iz kraja v kraj, če je v interesu delodajalca do
2
-
elementarnih nesreč do
5
Trajanje odsotnosti po peti in šesti
alineji določi, upoštevajoč dejanske okoliščine, poslovodni delavec.
24. člen
Letni dopust
(1) Delavec ima upoštevaje določbo
drugega odstavka 16. člena te kolektivne pogodbe (poln delovni čas) pravico do
letnega dopusta v minimalnem trajanju 20 delovnih dni, ne glede na to, ali dela
polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
(2) Pri določanju dolžine letnega
dopusta se poleg zakonskih upoštevajo še naslednji kriteriji:
-
delovna doba delavca pri zadnjem delodajalcu,
-
zahtevnost dela,
-
pogoji dela.
Vrednotenje izbranih kriterijev se določi v
podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca.
(3) Letni dopust traja največ 30 delovnih
dni, tudi v primeru, da delavcu po različnih kriterijih pripada več delovnih
dni. Izjemoma lahko koristijo 3 dodatne dni letnega dopusta le starejši
delavci, katerim po različnih drugih kriterijih pripada 28 ali več dni letnega
dopusta (skupaj do največ 33 delovnih dni).
(4) Glede določanja trajanja letnega
dopusta, pridobitve pravice oziroma izrabe letnega dopusta se neposredno
uporabljajo določbe 159. do 166. člena in 198. člena ZDR.
(5) Obvestilo o odmeri števila dni
letnega dopusta za tekoče leto izda delodajalec do 1. marca tekočega leta.
8. Disciplinska in odškodninska odgovornost
25. člen
Disciplinska odgovornost
(1) Delavec je dolžan
izpolnjevati pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.
(2) Disciplinsko odgovornemu delavcu
delodajalec izreče opomin ali denarno kazen.
(3) Za kršitve obveznosti iz pogodbe o
zaposlitvi je delavec disciplinsko odgovoren.
(4) Denarno kazen je mogoče izreči
največ v višini do 20% plače delavca, ki jo je prejel v mesecu pred izrečeno
denarno kaznijo, oziroma ki bi jo prejel, če bi delal.
(5) Disciplinski ukrep denarne kazni
se izreče v trajanju največ šest mesecev.
(6) Pri ugotavljanju disciplinske
odgovornosti se uporabljajo določbe ZDR.
26. člen
Odškodninska odgovornost
(1) Kadar delavec pri delu ali
v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, tako da
okvari delovna sredstva, zamudi rok za izvedbo dela ali izda službeno
skrivnost, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje
povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina odmeri po načelu pravičnosti v
pavšalnem znesku.
(2) Pavšalna odškodnina znaša do šest
plač delavca, ki jo je prejel v mesecu pred odmero.
(3) Če dejanje ni bilo storjeno
namenoma, se lahko višina odškodnine zmanjša, oziroma se delavec oprosti plačila
odškodnine, če je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov
odnos do dela.
(4) Če je delavcu povzročena škoda pri
delu ali v zvezi z delom, mu jo mora delodajalec povrniti po splošnih načelih
civilnega prava.
27. člen
Varstvo pri delu
(1) Glede varstva pri delu in
varovanja zdravja delavcev se neposredno uporabljajo določbe Zakona o varnosti
in zdravju pri delu ter drugi predpisi.
(2) Vsi ukrepi, ki so v zvezi z
varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek delodajalca.
(3) Vsak delavec je dolžan skrbeti za
lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter
ustnimi navodili delodajalca.
9. Izobraževanje
28. člen
Izobraževanje za pridobitev nove stopnje
izobrazbe
(1) Izobraževanje za pridobitev
nove stopnje izobrazbe poteka praviloma izven delovnega časa.
(2) Če se delavec izobražuje za
pridobitev nove stopnje izobrazbe in je izobraževanje organizirano izven
delovnega časa, se uredijo pravice in obveznosti delavca ter delodajalca s
pogodbo o izobraževanju.
(3) Delavcu, ki je napoten na
izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe, delodajalec krije stroške
šolnine in ostale stroške, povezane z izobraževanjem, skladno s pogodbo o
izobraževanju.
29. člen
Usposabljanje in izpopolnjevanje
(1) Usposabljanje in
izpopolnjevanje praviloma poteka polovico med delovnim časom in polovico izven
delovnega časa.
(2) Če se delavec usposablja ali
izpopolnjuje med delovnim časom, se ta čas šteje v redni delovni čas, delavec
pa ima enake pravice, kot da bi delal.
(3) Delavcu, ki ga delodajalec napoti
na izpopolnjevanje in usposabljanje, delodajalec krije naslednje stroške:
-
prevoz;
-
šolnino ali kotizacijo;
-
stroške prehrane;
-
stroške bivanja.
30. člen
Učenci in študenti na praksi
(1) Delodajalec zagotavlja
učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
-
plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
-
seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna
sredstva,
-
zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
-
prehrano med delom,
-
ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.
31. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v
dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu – mentorju
praktičnega pouka:
-
dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje
nalog mentorja,
-
delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako da skupaj z
mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega
časa.
10. Pogoji za delovanje sindikata
32. člen
Splošni
pogoji
1.
S kolektivno pogodbo se ne posega v svobodno
ustanavljanje in delovanje sindikatov pri delodajalcih ter v pravice sindikata,
da v skladu s svojo vlogo in nalogami daje pobude, predloge, stališča in
zahteve pristojnim organom.
2.
Delodajalec je dolžan v skladu z zakonom
zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah,
obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
3.
Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem
pri delodajalcu:
-
prost dostop zunanjih predstavnikov k delodajalcu na podlagi
vnaprejšnjega dogovora,
-
svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska,
-
prostorske pogoje za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih
zaupnikov,
-
tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine sindikatom za člane
sindikata.
4.
Delovanje sindikata ni mogoče omejiti z
odločitvami organov delodajalca.
33. člen
Pogoji za opravljanje sindikalne
dejavnosti
(1) S kolektivno pogodbo pri
delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med
sindikati in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če ni drugače dogovorjeno, se za
opravljanje sindikalne dejavnosti zagotavlja:
-
ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar
ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih, in ne manj kot 60 ur, če
je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od preostalih zaposlenih
delavcev, za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne
všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v
organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe
določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in
poslovodni organ. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in
zahteve delovnega procesa:
-
trije plačani delovni dnevi letno za usposabljanje sindikalnih
zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz
prejšnje alinee.
(3) Število sindikalnih zaupnikov pri
delodajalcu, ki uživajo delovnopravno imuniteto, se določi s podjetniško
kolektivno pogodbo oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo
med sindikati in delodajalcem.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega
člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med
delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene
materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in
reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas
opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj
v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
34. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik zaradi
sindikalne dejavnosti uživa imuniteto.
(2) Sindikalnemu zaupniku zaradi njegove
sindikalne dejavnosti ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata ali
začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače
postaviti v manj ugoden položaj oziroma podrejen položaj.
(3) Rok, v katerem je sindikat dolžan
dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
(4) Če sindikat ni dal soglasja, lahko
delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
(5) Pomirjanje lahko sproži sindikat
tudi v primeru, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne
dejavnosti.
35. člen
Obveščanje delavcev
(1) Delodajalec je dolžan na zahtevo
reprezentativnega sindikata obveščati delavce:
-
o letnih in večletnih planih delodajalca,
-
v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v
poslovanju ali likvidnostnih težav,
-
o doseženih letnih poslovnih rezultatih,
-
o predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s
kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih
razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za
poslovno tajnost.
11. Prejemki iz delovnega razmerja
36. člen
Splošne določbe
(1) Določila in zneski tega poglavja
kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi za
določanje vsebine podjetniških kolektivnih pogodb ali splošnih aktov pri
delodajalcih.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni
pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni
prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v zneskih, ki jih
določa ta kolektivna pogodba, vendar pod pogoji iz Uredbe o višini povračil
stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo,
in ne več, kot znašajo zgornji zneski iz iste Uredbe.
(3) Pri uveljavljanju pravic pri
zadnjem delodajalcu se v delovno dobo šteje vsa delovna doba:
-
pri zadnjem delodajalcu,
-
pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
-
za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so
bili prevzeti.
(4) Pri uveljavljanju pravic na podlagi
skupne delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki
jih je delavec prebil na delu, bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini,
bodisi pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom
v delovno knjižico, razen dokupljene, beneficirane in posebne zavarovalne dobe.
(5) Delavcem, ki delajo z delovnim
časom, krajšim od polnega delovnega časa, pripadajo povračila stroškov v zvezi
z delom v celoti, drugi osebni prejemki (iz točke 3 Tarifne priloge) pa sorazmerno
s časom, prebitim na delu.
(6) Plača se plačuje za plačilna
obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplača najkasneje
18 dni po preteku plačilnega obdobja. Če delodajalec spreminja obračunsko
obdobje, mora za vmesno obdobje izplačati plačo najkasneje v 18 dneh po preteku
tega vmesnega obdobja.
(7) Plače se izplačujejo v denarju ali
se nakazujejo na osebni račun delavca.
(8) Nadomestila, drugi osebni prejemki
in povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo preko bančnega računa delavca
ali na drug brezgotovinski način.
(9) Če delavec dela pri več
delodajalcih, uveljavlja pravice iz te kolektivne pogodbe pri posameznem
delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
(10) Delodajalec z metodologijo za
vrednotenje delovnih mest lahko razvrsti delovna mesta iz posameznih tarifnih
razredov na več podrazredov – plačilnih razredov.
(11) Delodajalec je dolžan pri
spremembi metode za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti sindikate pri
delodajalcu.
37. člen
Vrste osebnih prejemkov
(1) Osebni prejemki delavca v
delovnem razmerju so:
a. plača
b. nadomestilo plače;
c. druge vrste plačil, kamor sodijo:
- drugi
osebni prejemki
- povračila
stroškov v zvezi z delom.
Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela
plače za delovno uspešnost in dodatkov.
(2) Drugi osebni prejemki so:
-
regres za letni dopust,
-
odpravnine ob upokojitvi,
-
jubilejne nagrade,
-
solidarnostne pomoči.
(3) Povračila stroškov v zvezi z delom:
-
prevoz na delo in z delo,
-
prehrana med delom,
-
povračila stroška za službena potovanja in
-
terenski dodatek,
-
nadomestilo za ločeno življenje.
(4) Če delavec dela pri več
delodajalcih, uveljavlja pravice iz te kolektivne pogodbe pri posameznem
delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
(5) Najnižja osnovna plača, določila o
višini dodatkov in kriteriji za izračun uspešnosti so javni. Obračunane plače
posameznega delavca v družbi so zaupne. Vsak delavec ima pravico do vpogleda v
svojo obračunano plačo.
38. člen
Tarifna priloga
Tarifna priloga kot sestavni del te
kolektivne pogodbe določa:
-
najnižja osnovna plača po tarifnih razredih,
-
način usklajevanja najnižje osnovne plače,
-
zneske drugih osebnih prejemkov,
-
zneske povračil stroškov v zvezi z delom,
-
možnost znižanja in načina usklajevanja plač.
39. člen
Najnižja osnovna plača
(1) Najnižja osnovna plača je
vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu za:
-
povprečni mesečni delovni čas, preračunan iz letnega delovnega časa, ki
znaša 174 ur za poln delovni čas ob pogojih 40-urnega delavnika ali krajšega
delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom oziroma iz
tega izračunana delovna ura.
(2) Najnižja osnovna plača iz te
kolektivne pogodbe se usklajuje na način, kot je določen v tarifni prilogi.
(3) Najnižja osnovna plača pri
delodajalcu ne more biti nižja od najnižje osnovne plače, določene v tej
kolektivni pogodbi.
40. člen
Osnovna plača
(1) Višina osnovne plače
delavca je enaka ali višja od najnižje osnovne plače, določene za posamezni
tarifni razred.
(2) Osnovna plača se določi v mesečnem
znesku ali znesku na uro. Dogovorjeni mesečni znesek velja za:
-
povprečni mesečni delovni čas, preračunan iz letnega delovnega časa, ki
znaša 174 ur za poln delovni čas ob pogojih 40-urnega delavnika ali krajšega
delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom oziroma iz tega
izračunana delovna ura;
-
zahtevnost dela.
41. člen
Plačilo za delovno uspešnost delavca
(1) Del plače za delovno
uspešnost delavca je lahko sestavljeno iz stimulacije in napredovanja.
(2) Merila za ugotavljanje
delovne uspešnosti delavca se normativno določijo v kolektivni pogodbi pri
delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca in morajo biti delavcem znana pred
začetkom opravljanja dela.
(3) Oblike oziroma osnove stimulacije
so primeroma: provizije, količinski normativi, premijske nagrade, prihranki na stroških,
delo v projektih.
(4) Stimulacija se lahko določa za
posameznika ali skupino delavcev.
(5) Kadar se uporabijo skupinski
normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na
delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
42. člen
Nedoseganje pričakovanih delovnih
rezultatov
(1) V primeru, da delavec ne
dosega pričakovanih delovnih rezultatov, je lahko njegova osnovna plača znižana
v skladu z določili podjetniške kolektivne pogodbe ali drugega akta delodajalca.
(2) Če delavec 3 mesece ne dosega
normativov oziroma pričakovanih delovnih rezultatov, lahko delodajalec sproži
postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
43. člen
Plačilo za delovno uspešnost delavca iz
naslova napredovanja
(1) Delavec na istem delovnem mestu
lahko napreduje.
(2) Kriteriji in merila za
napredovanje morajo biti delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(3) Plača iz naslova napredovanja ni
trajna pravica delavca.
44. člen
Plačilo za poslovno uspešnost
(1) Del plače na osnovi
uspešnosti poslovanja družbe je trinajsta plača.
(2) Kriteriji in višino sredstev za
izplačilo trinajste plače določi poslovodstvo samo ali na predlog
reprezentativnega sindikata pri delodajalcu.
(3) Božičnica je lahko del plače iz
uspešnosti poslovanja družbe. Izplača se v primeru uspešnosti poslovanja družbe
pred zaključkom koledarskega leta vsem delavcem v enakem znesku.
(4) Božičnica se izplača tudi kot
druga vrsta plačil.
(5) Delavcu, ki ni delal vse leto,
pripada del plače iz naslova uspešnosti poslovanja v sorazmerni višini glede na
prisotnost med letom.
(6) Če je v kolektivni pogodbi pri
delodajalcu določeno, da je del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, je
le-to izvzeto iz osnove za izračun višine nadomestila.
45. člen
Dodatki za posebne pogoje dela
(1) Dodatki za posebne pogoje dela, ki
izhajajo iz:
-
razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden,
-
posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti
pri delu,
delavcu pripadajo, če niso vsebovani v
osnovni plači.
(2) Dodatki se obračunavajo za čas, ko
je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
46. člen
Dodatki za posebne obremenitve pri delu,
za neugodne vplive okolja, za nevarnost pri delu
(1) Dodatki za posebne
obremenitve pri delu, za neugodne vplive okolja in za nevarnost pri delu, ki
niso vsebovane v zahtevnosti dela, se opredelijo v kolektivni pogodbi
delodajalca ali splošnem aktu delodajalca:
-
v primerih težkega dela,
-
v primerih izpostavljenosti neugodnim vplivom okolja (dim, saje, vroč
pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno
bleščeča umetna svetloba, slabo osvetljen prostor, obremenjujoča barvna
svetloba),
-
v primerih, ko delavec v skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna
sredstva (zaščitna čelada, plinska maska, maska proti prahu, naprava za
dovajanje svežega zraka ali druga zaščitna sredstva),
-
v primerih, ko je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar,
voda, eksplozija),
-
v primerih, ko delavec stalno dela v neposredni bližini izvorov
ionizirajočih in neionizirajočih sevanj, ki spadajo pod strokovni nadzor
pooblaščenih institucij in jih je treba sistematično in periodično nadzirati.
(2) Delavcu za čas, ko dela v primerih
iz prvega odstavka, pripada dodatek v višini najmanj 1% od osnove, določene z
zakonom.
47. člen
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve
delovnega časa
(1) Delavcu pripadajo dodatki,
ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, če niso upoštevani v osnovni plači,
v naslednjih odstotkih:
(a) za delo v deljenem delovnem času:
- za prekinitev dela več kot 1 uro 10%
(b) za nočno delo 30%
(c) za delo prek polnega delovnega časa 30%
(d) za delo v nedeljo 50%
(e) za delo na dela proste dneve po zakonu 50%
(f) za čas dela v četrti izmeni (za vse
opravljene ure) 15%
(2) Dodatka pod točkama (d) in
(e) se izključujeta.
(3) Za čas pripravljenosti na domu
izven rednega delovnega časa pripada delavcu prejemek v višini najmanj 10%
delavčeve urne postavke osnovne plače za vsako uro pripravljenosti.
48. člen
Dodatek za delovno dobo
Delavcem pripada dodatek na delovno dobo v
višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
49. člen
Nadomestilo plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače
v breme delodajalca za čas odsotnosti z dela, ki so navedeni v zakonu in
23. členu te kolektivne pogodbe, v višini, kot to določa ZDR.
(2) Nadomestilo plače ne sme presegati
plače, ki bi jo delavec prejel za polni delovni čas, če bi delal, zmanjšano za
plačilo za poslovno uspešnost.
50. člen
Nadomestilo plače za čas stavke
(1) Za čas stavke je delavec upravičen
do 80% plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, za največ 4 delovne dneve,
v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod
naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
-
da delavci stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe večjemu številu
delavcev glede plač, regresov ali imunitete sindikalnih zaupnikov in
-
da je stavka organizirana v skladu z zakonom, po stavkovnih pravilih v
podjetju in po stavkovnih pravilih dejavnosti.
(2) Nadomestilo plače za čas stavke se
izplača v breme delodajalca.
51. člen
Plačilo za poslovno uspešnost
Skladno s splošnim aktom delodajalca ali s
podjetniško kolektivno pogodbo se lahko izplača del plače iz naslova poslovne
uspešnosti, če je pri delodajalcu izkazan pozitivni poslovni rezultat.
52. člen
Obračun plače, nadomestil in drugih
prejemkov
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri
izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje naslednje podatke:
-
tarifni razred oziroma plačilni razred,
-
osnovno plačo delavca ali urno postavko,
-
dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe
oziroma pogodbe o zaposlitvi,
-
plačo iz naslova delovne uspešnosti delavca (stimulativni del),
-
plačo za poslovno uspešnost,
-
nadomestila plače po posameznih vrstah,
-
bruto plačo,
-
zneske prispevkov za socialno varnost,
-
neto plačo,
-
davek od osebni prejemkov in odstotek obračunanih olajšav,
-
neto izplačilo.
(2) Ob obračunu plače delodajalec na
obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v
zvezi z delom in odtegljaje od plače (dejansko izplačilo).
(3) Delodajalec mora v prisotnosti
delavca opraviti pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazložiti
vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni
zaupnik na njegov predlog.
12. Drugi osebni prejemki
53. člen
Regres za letni dopust
(1) Delavcu pripada regres za letni
dopust. Višina regresa je določena v tarifni prilogi.
(2) Pravica delavca do izplačila
regresa za letni dopust je vezana na pravico do letnega dopusta.
(3) Glede regresa za letni dopust se
neposredno uporabljajo določbe 131., 161. in 162. člena ZDR.
(4) V primeru nelikvidnosti
delodajalca se regres izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta, če
se v podjetju tako dogovorita delodajalec in sindikat.
54. člen
Jubilejne nagrade
(1) Jubilejna nagrada pripada delavcem
za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu:
-
za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-
za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu,
-
za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Višine nagrad so določena v
tarifni prilogi.
(2) Jubilejna nagrada se izplača v
roku 1 meseca po dopolnitvi jubileja.
(3) Za delo pri zadnjem delodajalcu se
šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega
delodajalca.
(4) Izplačevalec jubilejne nagrade je
zadnji delodajalec.
55. člen
Višina odpravnine pri odpovedi pogodbe
Za plačilo odpravnine, ki jo mora
delodajalec izplačati v primeru odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov ali
razloga nesposobnosti, se neposredno uporabljajo določila 109. člen ZDR.
56. člen
Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca ali
njegovega ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim
družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč.
(2) Ožji družinski člani so zakonec,
otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je delavec po zakonu
dolžan preživljati.
(3) Na predlog sindikata podjetja se
delavcu dodeli solidarnostna pomoč v naslednjih primerih:
-
več kot 3 mesece neprekinjene odsotnosti delavca zaradi bolezni, ob
upoštevanju stvarnih socialnih razmer, največ enkrat letno,
-
elementarne nesreče ali požara, ob upoštevanju stvarnih socialnih
razmer.
(4) Delavcu se lahko dodeli solidarnostna
pomoč tudi v drugih primerih, ki jih dogovorita delodajalec in sindikat pri
delodajalcu.
(5) Za ugotavljanje stvarnih socialnih
razmer se upoštevajo:
-
materialne razmere družine,
-
zdravstveno stanje družine,
-
stanovanjske razmere.
(6) Višine solidarnostnih pomoči so
določene v tarifni prilogi.
13. Povračila stroškov v zvezi z delom
57. člen
Prehrana med delom
(1) Delodajalec mora delavcem
zagotoviti povračilo stroškov za prehrano.
(2) Delavec je upravičen do povračila
celotnih stroškov za prehrano med delom, če je prisoten na delu vsaj 4 ure na
dan. Topli obrok v naravi se prizna v celoti.
(3) Znesek povračila stroška prehrane
med delom na dan in usklajevanje tega zneska se določi v tarifni prilogi.
(4) Način zagotovitve prehrane v
podjetju po posvetu s sindikatom določi delodajalec.
58. člen
Prevoz na delo in z dela
(1) Delavec je upravičen do
povračila stroška prevoza na delo in z dela za dan prisotnosti na delu.
(2) Če delodajalec organizira
brezplačen prevoz na delo in z dela, delavec ni upravičen do povračila stroška
prevoza na delo in z dela.
(3) Višina povračila stroška prevoza
na delo in z dela se določi v tarifni prilogi.
(4) V primeru spremembe prebivališča
delavca se delodajalec in delavec z aneksom k pogodbi o zaposlitvi dogovorita o
morebitni spremembi povračila stroškov prevoza.
59. člen
Službena potovanja v Sloveniji
(1) Za povračilo stroškov, ki
so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem
potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo
stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem
potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje.
(3) Delavec je do dnevnice od 6 do 8
ur upravičen le, če se je službeno potovanje pričelo vsaj 2 uri pred začetkom
oziroma končalo vsaj 2 uri po preteku rednega delovnega časa.
(4) Stroški prenočevanja na službenem
potovanju se povrnejo, če je predložen račun za prenočevanje v hotelu, ki ga
odobri delodajalec.
(5) Višina povračila stroškov iz
prvega odstavka tega člena se določi v tarifni prilogi.
(6) Dnevnica in prehrana med delom
oziroma povračilo stroškov prehrane med delom se izključujejo.
(7) V primeru, ko gre za enodnevno
službeno potovanje, je čas službene poti efektivni delovni čas. Dolžina
efektivnega delovnega časa in način plačila se uredi s podjetniško kolektivno
pogodbo oziroma splošnim aktom.
60. člen
Službena potovanja v tujini
(1) Delavec je upravičen do
povračila stroškov za službeno potovanje v tujini.
(2) Višina povračila stroškov iz
prvega odstavka tega člena se določi v tarifni prilogi.
61. člen
Terenski dodatek
(1) Delavec, ki dela na terenu najmanj
dva dni zaporedoma in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in
izven kraja sedeža delodajalca, opravlja terensko delo.
(2) Če delodajalec za terensko delo
zagotovi prehrano in prenočevanje, delavcu pripada terenski dodatek. Višina
terenskega dodatka se določi v tarifni prilogi.
(3) Če delodajalec za terensko delo ne
zagotovi prehrane in prenočevanja, je delavec upravičen do povračila stroškov
za delo na terenu v višini dnevnice in stroška prenočevanja, razvidnega iz
računa. Delavec v tem primeru do terenskega dodatka ni upravičen.
62. člen
Povračilo stroškov za ločeno življenje
(1) Povračilo stroškov za ločeno
življenje se izplačuje le tistemu delavcu, ki mu je bila ob sklenitvi pogodbe o
zaposlitvi ali njeni spremembi ta pravica priznana.
(2) Višina povračila stroškov za
ločeno življenje je določena v tarifni prilogi.
63. člen
Inovacije
Delavcu v primeru inovacije pripadajo
pravice, določene s posebnim zakonom (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99) in
pravilnikom o nagradah za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju (Uradni
list RS, št. 31/98 in 14/99).
64. člen
Pripravniki, učenci, vajenci in študenti
na praksi
(1) Delavec pripravnik ima pravico do
plače najmanj v višini 70% osnovne plače za delovno mesto oziroma vrsto dela,
za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, in do drugih
osebnih prejemkov. Plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne plače,
določene z zakonom.
(2) Učencem in študentom na praksi
pripada za polni delovni čas obvezne prakse nagrada najmanj v višini 15%
povprečne plače v gospodarstvu RS za pretekli mesec ter povračilo stroškov
prevoza na delo in z dela v višini, določeni s to kolektivno pogodbo.
(3) Vajencem pripadajo izplačila
skladno z zakonom in učno pogodbo.
(4) Učenci, vajenci in študenti na
praksi imajo pravico do plačila, tudi če prejemajo štipendijo.
(5) Poleg pravice iz drugega odstavka
pripada učencem in študentom na praksi tudi pravica do dela plače za osebno ali
skupinsko uspešnost.
65. člen
Dodatek za mentorstvo
Delavcu – mentorju pripravnika, mentorju
praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu
pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec v
obliki dodatka k osnovni plači.
III. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
14. Pravice in obveznosti strank ter način reševanja
sporov
66. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Pogodbeni stranki si morata z vsemi
sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje te kolektivne
pogodbe in spoštovanje njenih določb.
67. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Pogodbeni stranki sta dolžni opustiti vsako
dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
68. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenuje
vsaka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta
sporazumno.
(2) Komisija za razlago sprejema
razlage in priporočila.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen
način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delojemalca ter
obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih
delodajalcev, ki izvirajo iz te pogodbe. Razlage stranki kolektivne pogodbe
objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(4) Priporočilo je strokovni predlog
strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) Komisija za razlago kolektivne
pogodbe mora biti imenovana v 60 dneh od začetka veljavnosti kolektivne
pogodbe.
69. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Glede kolektivnih delovnih sporov se
neposredno uporabljajo določbe zakona o kolektivnih pogodbah, poglavje o
reševanju kolektivnih delovnih sporov.
70. člen
Spremembe oziroma dopolnitve kolektivne
pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka
lahko kadarkoli predlaga spremembe oziroma dopolnitve kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi
spremembe oziroma dopolnitve kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki predlog
sprememb oziroma dopolnitev, z obrazložitvijo razlogov, s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do
predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če druga stranka ne sprejme
predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga
ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka – predlagateljica začne postopek
pomirjanja.
71. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Vsaka stranka lahko v času
veljavnosti kolektivne pogodbe le-to odpove.
(2) Pred odpovedjo je stranka, ki
odpoveduje pogodbo, dolžna pričeti postopek za spremembe oziroma dopolnitve
pogodbe, ki mora biti zaključen najkasneje v 3 mesecih.
(3) Kolikor v 3 mesecih ni možen
dogovor o spremembah ali dopolnitvah kolektivne pogodbe, lahko sledi, za kar se
samostojno odloča vsaka izmed strank, ali odpoved kolektivne pogodbe, z učinkom
odpovedi po 3 mesecih od dneva odpovedi, ali pa sledi postopek pomirjanja.
(4) Odpoved se sporoči drugi stranki s
priporočenim pismom in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
72. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove
kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od strank.
(2) Na podlagi pisne pobude za
sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka v 30 dneh dolžna
opredeliti do te pobude.
(3) V primeru, da druga stranka ne sprejme
pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne
opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
73. člen
Vpogled v podatke
(1) Delodajalec je dolžan sindikatu
podjetja in Sindikatu lesarstva Slovenije za hitro in učinkovito opravljanje
sindikalne dejavnosti omogočiti dostop do podatkov v skladu z 207. členom
ZDR.
(2) Nosilci podatkov ne smejo biti v
nobenem primeru javno objavljeni.
Priloga: Tarifna priloga
Kolektivna pogodba za lesarstvo (Uradni list
RS, št. 132/06)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74. člen
Vpliv spremembe
zakona
Glede določb, povzetih iz zakona o delovnih
razmerjih v kolektivno pogodbo, se tudi ob spremembi zakona o delovnih
razmerjih neposredno uporablja določilo zakona, od dne uveljavitve sprememb
oziroma dopolnitev zakona dalje.
75. člen
Spremembe
pogodbe
V času veljavnosti kolektivne pogodbe so
možne njene spremembe in/ali dopolnitve na pobudo katerekoli stranke.
76. člen
Uveljavitev
plačnega modela
(1) Z uveljavitvijo plačnega modela iz
te kolektivne pogodbe se osnovna plača delavca za polni delovni čas ob enaki
zahtevnosti dela in ob upoštevanju enakih elementov v osnovni plači ne sme
znižati.
(2) Delodajalci, pri katerih so ob
uveljavitvi plačnega modela iz te kolektivne pogodbe osnovne plače delavcev,
kot jih določa prvi odstavek tega člena, nižje od najnižjih osnovnih plač
ustreznega tarifnega razreda te kolektivne pogodbe dejavnosti, so dolžni
povečati osnovne plače tako, da so te najmanj enake ustreznim najnižjim
osnovnim plačam.
(3) Delodajalci so dolžni začeti uporabljati
novi plačni model v 6 mesecih od dneva veljavnosti te kolektivne pogodbe
oziroma najkasneje 1. 8. 2007.
77. člen
Komisija za
določitev zneska povečanja najnižjih osnovnih plač
Za določitev zneska povečanja najnižjih
osnovnih plač se ustanovi posebna komisija. Pogodbeni stranki v roku
2 mesecev od podpisa kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana
komisije, ki se v naslednjih 14 dneh sestanejo na konstitutivni seji, na kateri
imenujejo svojega predsednika, ki sklicuje in vodi seje komisije.
78. člen
Povečanje
najnižjih osnovnih plač
(1) Način povečevanja najnižjih
osnovnih plač, določen v 2. točki tarifne priloge k tej kolektivni pogodbi, se
prične uporabljati v letu 2008.
(2) Za leto 2007 se osnovne plače
povečajo tako, kot to določa Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač,
povračilom stroškov v zvezi z delom in regresu za letni dopust (Uradni list RS
št. 76/2006).
79. člen
Regres za letni
dopust
Regres za letni dopust se v letu 2007
izplača najmanj v višini 128.000 SIT.
80. člen
Objava kolektivne
pogodbe
Kolektivna pogodba se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
81. člen
Tarifna priloga
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe.
82. člen
Začetek
veljavnosti
(1) Ta kolektivna pogodba stopi
v veljavo, ko jo podpišeta obe pogodbeni stranki, uporabljati pa se začne prvi
dan v naslednjem mesecu po objavi v Uradnem listu RS.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega
odstavka se tarifna priloga začne uporabljati najkasneje s 1. 1. 2007.«.
Aneks št. 2 k Tarifni prilogi Kolektivne
pogodbe za lesarstvo (Uradni list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju:
Tarifna priloga) (Uradni list RS, št. 34/10)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Z dnem
uveljavitve tega Aneksa, preneha veljati Aneks k Tarifni prilogi Kolektivne
pogodbe za lesarstvo, z dne 10. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 32/08).«.
Aneks št. 3 k Tarifni prilogi Kolektivne
pogodbe za lesarstvo (Uradni list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju:
Tarifna priloga) (Uradni list RS, št. 22/11)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Z dnem
uveljavitve tega aneksa, preneha veljati Aneks št. 2 k Tarifni prilogi
Kolektivne pogodbe za lesarstvo, z dne 30. 4. 2010 (Uradni list RS, št.
34/10).«.
Aneks št. 4 k Tarifni prilogi Kolektivne
pogodbe za lesarstvo (Uradni list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju:
Tarifna priloga) (Uradni list RS, št. 26/12) vsebuje naslednjo
končno določbo:
»3. člen
Z dnem
uveljavitve tega aneksa, preneha veljati Aneks št. 3 k Tarifni prilogi
Kolektivne pogodbe za lesarstvo, z dne 25. 3. 2011 (Uradni list RS, št.
22/11).«.
Aneks št. 5 k Tarifni prilogi Kolektivne
pogodbe za lesarstvo (Uradni list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju:
Tarifna priloga) (Uradni list RS, št. 30/13) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Z dnem uveljavitve tega aneksa, preneha
veljati Aneks št. 4 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo, z dne 6.
4. 2012 (Uradni list RS, št. 26/12).«.
Aneks št. 6 k Tarifni prilogi Kolektivne
pogodbe za lesarstvo (Uradni list RS, št. 132/06 in 28/07) (v nadaljevanju:
Tarifna priloga) (Uradni list RS, št. 25/14) vsebuje naslednjo končno določbo:
»3. člen
Z dnem uveljavitve tega aneksa, preneha
veljati Aneks št. 5 k Tarifni prilogi Kolektivne pogodbe za lesarstvo, z dne
12. 4. 2013 (Uradni list RS, št. 30/13).«.