Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo
Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo obsega:
-
Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 73/08 z
dne 18. 7. 2008),
-
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo
(Uradni list RS, št. 55/10 z dne 12. 7. 2010),
-
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Uradni
list RS, št. 100/11 z dne 9. 12. 2011),
-
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo
(Uradni list RS, št. 99/12 z dne 18. 12. 2012),
-
Kolektivno pogodbo za obrt in podjetništvo s spremembami in dopolnitvami
(uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 99/12 z dne 18. 12. 2012).
KOLEKTIVNA POGODBA
za obrt in podjetništvo
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba velja za območje
Republike Slovenije.
2. člen
(Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe)
(1) Kolektivna pogodba velja za
delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost po Uredbi
o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS,
št. 18/08), in za druge delodajalce, ki so člani stranke te kolektivne pogodbe.
(2) Stranki kolektivne pogodbe sta
podpisnik te kolektivne pogodbe, ki zastopa interese delodajalcev, in podpisnik
te kolektivne pogodbe, ki zastopa interese delavcev.
3. člen
(Osebna veljavnost kolektivne pogodbe)
(1) Kolektivna pogodba velja za vse
delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki jih zajema stvarna veljavnost te
kolektivne pogodbe.
(2) Za poslovodne osebe ta kolektivna
pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba se glede pravic
in obveznosti, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja
tudi za učence, dijake, vajence in študente na obveznem praktičnem
usposabljanju.
4. člen
(Uporaba izrazov)
V kolektivni pogodbi uporabljena izraza
delavec in delodajalec, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena
kot nevtralna za ženske in za moške.
5. člen
(Časovna veljavnost)
(1) Ta kolektivna pogodba začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije,
uporabljati pa se začne prvi dan naslednjega meseca po objavi.
(2) Pogodba je sklenjena za določen
čas do 31. 12. 2013.
(3) Po prenehanju veljavnosti
kolektivne pogodbe se še šest mesecev uporabljajo določbe normativnega dela, s
katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri
sklepanju pogodb o zaposlitvi v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s
prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo ter drugi osebni prejemki in
povračila v zvezi z delom.
5.a člen
(Skupni
razgovori)
Stranki kolektivne pogodbe lahko praviloma
enkrat letno opravita skupne razgovore z delavci in delodajalci posamezne
regije oziroma območja, ki jih ta kolektivna pogodba veže.
6. člen
(Spremembe oziroma dopolnitve kolektivne
pogodbe)
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko
kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi
spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni
predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo.
(3) Druga stranka se je dolžna do
predloga opredeliti v roku 30 dni.
7. člen
(Sklenitev nove kolektivne pogodbe)
(1) Postopek za sklenitev nove
kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od pogodbenih strank.
(2) Do pisne pobude za sklenitev nove
kolektivne pogodbe se je druga stranka dolžna opredeliti v 30 dneh od prejema
pobude.
(3) Stranki te kolektivne pogodbe se
zavežeta, da bosta v primeru sprejetja in uveljavitve novega zakona, ki ureja
delovna razmerja, pričeli s pogajanji za uskladitev določb te kolektivne
pogodbe v roku šestih mesecev po uveljavitvi novega zakona, ki ureja delovna
razmerja, in jih končali najkasneje v nadaljnjih šestih mesecih.
8. člen
(Komisija za razlago kolektivne pogodbe)
(1) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe v enem mesecu po
uveljavitvi te kolektivne pogodbe. V komisijo imenuje vsaka stranka po enega
člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno iz
vrst priznanih strokovnjakov za delovno pravo.
(2) Komisija za razlago sprejema
razlage, mnenja in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na
enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Mnenja komisije pomenijo strokoven
predlog uporabnikom kolektivne pogodbe za uporabo posamezne določbe kolektivne
pogodbe v praksi.
(4) Priporočilo komisije je strokovni
predlog strankama za ureditev določenega vprašanja.
9. člen
(Reševanje kolektivnih sporov)
Kolektivni delovni spor se rešuje skladno z
določili zakona o kolektivnih pogodbah.
9.a člen
(Reševanje sporov
med pogodbenima strankama ter sporov med uporabniki te kolektivne pogodbe)
(1) Pogodbeni stranki in uporabniki te
kolektivne pogodbe lahko medsebojne individualne in kolektivne spore, ki
izhajajo iz te kolektivne pogodbe in jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanji,
rešujeta na miren način s posredovanjem ali arbitražo.
(2) Pogodbeni stranki se zavezujeta odzvati na poziv
uporabnika te kolektivne pogodbe (delavca ali delodajalca) in začeti postopek
hitrega reševanja spora s pogajanjem na sedežu delodajalca ali drugem,
medsebojno dogovorjenem kraju, najkasneje v roku 3 delovnih dni od poziva. Če
poskus hitrega reševanja spora v nadaljnjem roku 5 delovnih dni ni uspešno
zaključen, se postopek lahko nadaljuje s posredovanjem ali arbitražo. Poziv
uporabnika se šteje kot predlog za posredovanje oziroma arbitražo.
(3) Mirno
reševanje sporov, dogovorjeno s to kolektivno pogodbo v obligacijskem ali
normativnem delu, ni procesna predpostavka.
(4) Za spore iz
prvega odstavka tega člena se štejeta spor o pravicah in interesni spor, ki
izvirata iz te kolektivne pogodbe.
(5) Spori se
rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o kolektivnih pogodbah, Zakona o arbitraži
in Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih.
(6) Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se vprašanja plačila
stroškov, povezanih s pogajanji, kot jih določa drugi odstavek tega člena, in
stroškov, povezanih z mirnim reševanjem sporov s posredovanjem – mediacijo, kot
to določata 9.b in 9.c člen te kolektivne pogodbe, uredijo v pravilniku, ki ga
sprejmeta pogodbeni stranki.
9.b člen
(Mirno reševanje
sporov s posredovanjem)
(1) Postopek mirnega reševanja sporov s
posredovanjem (v nadaljevanju: posredovanje) se začne na podlagi pisnega
predloga ene od pogodbenih strank ali uporabnika te kolektivne pogodbe (v
nadaljevanju: predlagatelj), v katerem je navedeno sporno vprašanje ali
razmerje ter sočasno predlagan priznan delovno pravni strokovnjak za
posredovanje.
(2) Nasprotni udeleženec se mora o predlogu
izjasniti v roku desetih delovnih dni, tako da nedvoumno izjavi, da sprejema
postopek posredovanja. Obenem nasprotni udeleženec sprejme predlaganega
strokovnjaka za posredovanje ali posreduje svoj predlog. Udeleženca spora o
strokovnjaku za posredovanje dosežeta soglasje v roku petih delovnih dni od
začetka postopka posredovanja. Če tak sporazum ni dosežen, se šteje, da
postopek posredovanja ni uspel in se ustavi.
(3) Med postopkom posredovanja lahko
katerakoli stranka kadarkoli izjavi, da ne želi nadaljevati s postopkom.
Postopek se ustavi.
9.c člen
(Postopek posredovanja)
(1) V postopku posredovanja se uporabljajo načela Zakona o
mediaciji v civilnih in gospodarskih sporih.
(2) V primeru uspešnega zaključka posredovanja pogodbeni
stranki skladno s svojimi pooblastili skleneta zavezujoč pisni sporazum.
(3) Pisni sporazum strank, ki dopolnjuje ali spreminja
vsebino kolektivne pogodbe, se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.
9.č člen
(Arbitraža)
Pogodbeni stranki ali uporabnika te kolektivne pogodbe se
lahko dogovorita za arbitražno reševanje spora po tem, ko je spor že nastal.
Postopek se praviloma vodi pred tričlanskim arbitražnim senatom, v katerega
vsaka stranka predlaga enega člana, tretjega, ki je predsednik senata, pa imenujeta
soglasno. Sedež arbitraže je v Ljubljani in deluje v skladu s pravilnikom, ki
ga sprejmeta pogodbeni stranki.
9.d člen
(Arbitražni postopek)
(1) Arbitražni postopek se začne na podlagi pisnega predloga
ene od strank spora, v katerem je navedeno sporno vprašanje ali razmerje in
podan predlog za člana arbitražnega senata in predsednika arbitraže.
(2) Nasprotna stranka se mora o predlogu izjasniti v roku
desetih delovnih dni od prejema predloga, tako da nedvoumno izjavi, da sprejema
postopek arbitraže. Obenem nasprotna stranka imenuje svojega arbitra in sprejme
predlaganega predsednika arbitraže oziroma posreduje svoj predlog za
predsednika. Stranki spora o predsedniku arbitražnega senata dosežeta soglasje
v roku petih delovnih dni od sprejema izjave o začetku
arbitražnega postopka in skleneta arbitražni sporazum. Če tak sporazum ni
dosežen, se arbitražni postopek ustavi.
(3) Za postopek pred arbitražnim senatom se
smiselno uporabljajo določbe Zakona o arbitraži.
(4) Odločitev arbitražnega senata je v individualnem
in kolektivnem delovnem sporu dokončna. Odločitev arbitražnega senata, ki
dopolnjuje ali spreminja vsebino kolektivne pogodbe, se objavi na enak način
kot ta kolektivna pogodba.
II. NORMATIVNI DEL
10. člen
(Uporaba določb kolektivne pogodbe)
S kolektivno pogodbo za posameznega
delodajalca oziroma s splošnim aktom ali s pogodbo o zaposlitvi, če delavci pri
delodajalcu niso sindikalno organizirani, ni mogoče določiti manj ugodnih
pravic, kot jih določa ta kolektivna pogodba.
11. člen
(Razvrstitev del)
(1) Delovna mesta se, upoštevajoč
izjemo za manjše delodajalce po Zakonu o delovnih razmerjih, skladno z aktom o
sistemizaciji delovnih mest razvrstijo v tarifne razrede, glede na zahtevano
strokovno izobrazbo.
(2) Tarifni razredi so naslednji:
I. tarifni razred (enostavna dela):
Delovna mesta, za katera se ne zahteva
priučitev in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola;
II. tarifni razred (manj zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg
osnovnošolske izobrazbe še krajši eno– ali večmesečni tečaji;
III. tarifni razred (srednje zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti
javno veljavnega nižjega poklicnega izobraževanja;
IV. tarifni razred (zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 3
leta javno veljavnega srednjega poklicnega izobraževanja;
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 4
leta javno veljavnega srednjega strokovnega izobraževanja ali najmanj 3 leta
javno veljavnega srednjega poklicnega izobraževanja in mojstrski, delovodski
ali poslovodski izpit;
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva višja
strokovna izobrazba ali višješolsko izobraževanje po prejšnjih predpisih;
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka
strokovna (VII/1) ali univerzitetna (VII/2) izobrazba;
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna
dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva
magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem
izobraževanju ali strokovnem izobraževanju ter doktorat znanosti.
III. SKLENITEV IN PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
12. člen
(Predhodni
preizkus)
(1) Delodajalec lahko pred izbiro
preizkusi usposobljenost prijavljenih kandidatov za delo, pri čemer sam določi
ustrezen način preizkusa.
(2) Delodajalec lahko preizkusi le
strokovno usposobljenost, znanje, veščine in spretnosti ter psihofizične
sposobnosti, ki so potrebne pri delu.
(3) Kandidat ima pravico do odškodnine
v primeru delovne nesreče v zvezi s preizkusom usposobljenosti. Delodajalec
lahko svojo odgovornost zavaruje.
13. člen
(Vročitev
predloga pogodbe o zaposlitvi)
Delodajalec je dolžan vročiti predlog
pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki se zaposluje pri delodajalcu, najmanj 3
delovne dni pred predvidenim dnem sklenitve oziroma nastopom dela.
14. člen
(Pogodba o zaposlitvi)
(1) Pogodba o zaposlitvi poleg
sestavin, ki jih določa zakon, vsebuje tudi določbe o:
-
pripravništvu;
-
uvajanju v delo;
-
tarifnem razredu, v katerega je razvrščeno delovno mesto oziroma vrsta
dela.
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko vsebuje
tudi druge obveznosti in pravice delavca in delodajalca.
15. člen
(Opravičeni razlogi, zaradi katerih
delavec ne začne delati)
Opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec
ne prične delati v skladu s pogodbo o zaposlitvi, so praviloma:
-
bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom;
-
vabilo k upravnim ali sodnim organom, brez krivde delavca.
16. člen
(Sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen
čas)
(1) Delodajalec lahko sklepa pogodbe o
zaposlitvi za določen čas tudi izven primerov, ki jih določa zakon, in sicer:
-
v prvih treh letih, ko prvič začne opravljati
dejavnost,
-
namesto uvedbe poskusnega dela lahko z delavcem
sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v trajanju, ki je s to kolektivno
pogodbo določen za trajanje poskusnega dela ustrezne zahtevnosti,
-
če gre za izvedbo posla, pridobljenega z javnim
natečajem ali naročilom, in sicer za čas izvedbe tega posla,
-
v primeru, ko delodajalec sklepa novo pogodbo o
zaposlitvi z delavcem, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne
pokojnine skladno z določili zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje, za
uvajanje drugega delavca v delo ali ga potrebuje zaradi delavčevih specifičnih
strokovnih znanj in delovnih izkušenj ali drugih posebnih razlogov.
(2) Delodajalec
lahko z delavcem, ki prvič sklepa pogodbo o zaposlitvi, sklene pogodbo o
zaposlitvi za določen čas za čas uvajanja v delo, določen s to kolektivno
pogodbo.
17. člen
(Časovna omejitev sklepanja pogodb o
zaposlitvi za določen čas pri projektnem delu)
(1) Če je delo projektno organizirano,
se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi za obdobje, daljše od
dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.
(2) Za projektno delo se šteje delo,
ki je organizirano tako, da je vsak projekt samostojen del poslovanja
delodajalca in ne spada v dejavnost delodajalca, ki se tekoče (dnevno)
opravlja.
18. člen
(Poskusno delo)
(1) Delavec in delodajalec, ki se v
pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo
trajanje in način spremljanja.
(2) Poskusno delo traja največ:
-
za delovna mesta, razvrščena v III. do IV. tarifni razred 1 mesec,
-
za delovna mesta, razvrščena v V. do VI. tarifni razred 2 meseca,
-
za delovna mesta, razvrščena v VII. in VIII. tarifni razred 3 mesece.
19. člen
(Uvajanje v delo)
(1) Ko se delavec prvič zaposluje, ga
delodajalec lahko uvede v delo.
(2) Uvajanje v delo sestavlja:
-
seznanitev delavca z dejavnostjo delodajalca, njegovo organizacijo in s
poslovanjem,
-
seznanitev z delom na delovnem mestu ali z vrsto dela, za katero je
delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
-
seznanitev z delovnimi in drugimi postopki na delovnem mestu ali vrsti
dela in navodili za delo,
-
seznanitev s sodelavci, s katerimi bo delavec redno sodeloval pri
izvajanju svojih delovnih nalog,
-
seznanitev z oceno tveganja, vključno z ukrepi za zagotavljanje varnosti
in zdravja pri delu,
-
izvajanje delovnih nalog na delovnem mestu ali vrsti dela (sprva pod
nadzorom, kasneje samostojno),
-
seznanitev s podatki, ki so poslovna skrivnost, in s postopki ravnanja s
temi podatki,
-
seznanitev z varstvom osebnih podatkov,
-
seznanitev z drugimi obveznostmi delavca, ki izhajajo iz zakona,
splošnih aktov delodajalca in pogodbe o zaposlitvi.
(3) Če ima delodajalec zaposlenega delavca,
ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine skladno z
določili zakona, ki ureja pokojninsko zavarovanje, in ki ima ustrezna znanja in
izkušnje, delodajalec pa potrebo po uvajanju v delo drugega delavca, lahko
skleneta novo pogodbo o zaposlitvi z medsebojno dogovorjenim obsegom pravic in
obveznosti za čas uvajanja za polni delovni čas ali za delovni čas, krajši od
polnega.
20. člen
(1) Uvajanje v delo lahko traja za
delavce, ki so sklenili pogodbo o zaposlitvi za delo:
-
razvrščeno v I. ali II. tarifni razred največ en mesec,
-
razvrščeno v III. ali IV. tarifni razred največ dva meseca,
-
razvrščeno v V. ali VI. tarifni razred največ štiri mesece,
-
razvrščeno v VII. ali višji tarifni razred največ šest mesecev.
(2) V času uvajanja v delo delodajalec
delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
21. člen
(Obveznost opravljanja drugega dela)
(1) Delavec mora začasno opravljati
tudi drugo delo, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi, v naslednjih primerih:
-
zmanjšanja ali povečanja obsega dela pri delodajalcu ali v posamezni
organizacijski enoti,
-
nadomeščanja drugega delavca,
-
nenadne okvare strojev (postrojenj) in drugih sredstev za delo na
delovnem mestu,
-
nadomeščanja delavca, ki iz objektivnih razlogov ne sme zapustiti
delovnega mesta, zaradi zagotovitve odmora med delom,
-
izvajanja ukrepov za varnost in zdravje pri delu,
-
v času odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz
razloga nesposobnosti,
-
v primerih uvajanja novih tehnologij, nove organizacije dela in novih
proizvodnih programov, delovnih procesov, predlogov izboljšav ipd.,
-
v primerih, ko opravljanje drugega dela pomeni edini ekonomski izhod za
ohranitev delovnega mesta.
(2) Delavec mora pred začetkom
opravljanja drugega dela oziroma najkasneje v roku treh delovnih dni po začetku
dela prejeti pisni nalog za drugo delo.
(3) Delo po določbah prvega odstavka
tega člena lahko traja največ 4 mesece v koledarskem letu.
(4) Delavec mora biti usposobljen za
varno opravljanje drugega dela.
(5) Za čas opravljanja drugega dela
delavcu pripada plača, ki je zanj ugodnejša.
22. člen
(Napotitev na delo v drug kraj)
(1) V primeru, ko je kraj opravljanja
dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na
opravljanje dela v drug kraj, če traja skupna vožnja z javnimi prevoznimi
sredstvi največ 3 ure v obe smeri, razen če se delodajalec in delavec ne
dogovorita drugače.
(2) Matere z otroki do treh let se
lahko napoti na delo v drug kraj, če traja skupna vožnja na delo in z dela z
javnimi prevoznimi sredstvi največ 2 uri v obe smeri.
(3) Na delo v drug kraj ni mogoče
napotiti delovnega invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo, če bi mu
taka napotitev bistveno poslabšala njegovo zdravstveno stanje.
IV. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELAVCEV
23. člen
(Dnevna, tedenska in mesečna časovna
omejitev nadurnega dela)
Dnevna, tedenska in mesečna časovna
omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se lahko upošteva kot povprečna
omejitev v obdobju 6 mesecev.
24. člen
(Pogoji za začasno prerazporeditev
delovnega časa)
Delovni čas lahko delodajalec začasno
prerazporedi v primerih:
-
ki so določeni z zakonom za uvedbo nadurnega dela,
-
zaradi nepredvidenega zmanjšanega ali povečanega obsega dela,
-
zaradi začasnega pomanjkanja surovin (reprodukcijskih materialov,
sestavnih delov) in energije (elektrika, para, plin),
-
zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti delavcev z dela,
-
zaradi neugodnih vremenskih pogojev.
25. člen
(Neenakomerna razporeditev ter začasna
razporeditev delovnega časa)
(1) V primerih, ko to narekujejo
objektivni, tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se pri neenakomerni
razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni
čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.
(2) Delovni čas lahko delodajalec
začasno prerazporedi v primerih:
-
ki so določeni z zakonom za uvedbo nadurnega dela,
-
zaradi nepredvidenega zmanjšanega ali povečanega obsega dela,
-
zaradi začasnega pomanjkanja surovin (kot npr.: reprodukcijskih
materialov, sestavnih delov) in energije (kot npr.: elektrika, para, plin),
-
zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti delavcev z dela,
-
zaradi neugodnih vremenskih pogojev.
26. člen
(1) Če eden od staršev uveljavlja
pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva, se razporeditev
delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(2) Delodajalec je delavcu z
družinskimi obveznostmi dolžan, če to dopuščajo delovne razmere, omogočiti
zaradi lažjega usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti delo v razporedu
delovnega časa, ki je za delavca najugodnejši.
27. člen
(Dnevni in tedenski počitek)
V dejavnostih:
-
kjer narava dela zahteva stalno prisotnost ali
-
kjer narava dejavnosti zahteva kontinuirano zagotavljanje dela ali
storitev ali
-
v primeru neenakomernega ali povečanega obsega dela,
se minimalno trajanje dnevnega in tedenskega
počitka, kot je določeno z zakonom, zagotavlja v obdobju 14 dni.
28. člen
(Deljen delovni čas)
V primeru deljenega delovnega časa mora
trajati prekinitev dela med obema deloma delovnega časa najmanj eno uro. Ta čas
se ne šteje za delovni čas.
29. člen
(Letni dopust)
Trajanje letnega dopusta
(1) Delavec ima v posameznem
koledarskem letu pravico do letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri
tedne, kar pomeni:
-
16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden,
-
20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden,
-
24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden.
(2) Poleg letnega dopusta iz
prejšnjega odstavka imajo pravico do dodatnih dni letnega dopusta:
-
starejši delavec – 3 dni,
-
delavec invalid – 3 dni,
-
delavec z najmanj 60% telesno okvaro – 3 dni,
-
delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo
– 3 dni,
-
delavec, mlajši od 18 let – 7 dni,
-
nočni delavec – 1 dan,
-
delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan.
(3) V primeru organiziranega dela ob
nedeljah, 15 ali več nedelj na leto, pripada delavcu dodatno 1 dan letnega
dopusta.
(4) V primeru, da delavec večino
delovnega časa opravlja delo, ki je posebno težko, naporno ali zdravju
škodljivo ter kot tako opredeljeno v Izjavi o varnosti, mu pripada dodatno
najmanj 1 dan letnega dopusta.
(5) V primeru, da delavec dela v
deljenem delovnem času in prekinitev traja dve uri ali več, mu pripada dodatno
1 dan letnega dopusta.
(6) Na osnovi zahtevnosti dela,
delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:
-
za delo III., IV. in V. stopnje zahtevnosti 1 dan,
-
za delo VI. in VII. stopnje zahtevnosti 2 dni.
(7) Delavcu pripadajo dodatni dnevi
letnega dopusta za delo pri zadnjem delodajalcu:
-
od 1 do 5 let 1 dan,
-
od 5 do 10 let 2 dni,
-
od 10 do 15 let 3 dni,
-
od 15 do 20 let 4 dni,
-
nad 20 let 5 dni.
(7) Daljše trajanje letnega dopusta se
lahko določi s kolektivno pogodbo, splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o
zaposlitvi.
(8) Delodajalec delavca pisno obvesti
o odmeri letnega dopusta najkasneje do 31. marca tekočega leta.
(9) Letni dopust je mogoče izrabiti v
več delih, pri čemer mora en del trajati najmanj dva tedna. Pri izračunavanju
sorazmernega letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži navzgor na cel
dan letnega dopusta.
(10) V podjetniški kolektivni pogodbi,
v splošnem aktu delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi se lahko določijo dodatni
kriteriji letnega dopusta, kot so npr. zahtevnost dela, izobrazba, težji
delovni pogoji, delovna uspešnost itd.
30. člen
(Plačana odsotnost zaradi osebnih
okoliščin)
(1) Delavec ima pravico do plačane
odsotnosti z dela do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu
v primerih, določenih z zakonom. Delavec se o izrabi odsotnosti dogovori z
delodajalcem.
(2) Plačana odsotnost znaša za
posamezni primer:
-
lastne poroke
|
1 dan
|
-
rojstva otroka
|
2 dneva
|
-
smrti zakonca ali osebe, ki je z delavcem živela v skupnosti, ki je
izenačena z zakonsko zvezo, otrok, staršev, posvojencev in pastorkov
|
2 dneva
|
-
smrti bratov in sester
|
1 dan
|
-
selitve delavca in njegove družine v istem kraju
|
1 dan
|
-
selitve delavca in njegove družine v drug kraj
|
2 dneva
|
-
elementarne nesreče, ki je zadela delavca in njegovo družino
|
1–3 dni.
|
(3) Odsotnost iz prvega odstavka tega
člena je možno izrabiti samo ob nastopu dogodka.
V. DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
31. člen
(Pavšalna odškodnina)
(1) Med strankama pogodbe o zaposlitvi
veljajo glede uveljavljanja in ugotavljanja odškodninske odgovornosti splošna
pravila civilnega prava.
(2) Če bi ugotavljanje višine škode
povzročilo nesorazmerne stroške, so primeri škodnih ravnanj delavca, ko se
lahko odmeri pavšalna odškodnina:
-
okvare delovnih sredstev v višini do 3.000,00 EUR;
-
ko je povzročitelj škode pod vplivom alkohola ali narkotičnih sredstev.
(3) Pavšalna odškodnina znaša največ
50% obračunane bruto plače, ki jo je delavec prejel v mesecu pred nastankom
dogodka.
VI. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
32. člen
(Trajanje odpovednega roka pri odpovedi
delavca)
(1) S pogodbo o zaposlitvi je lahko
dogovorjen daljši odpovedni rok, kot ga določa zakon.
(2) Pogodbeno dogovorjeni odpovedni
rok ne sme biti daljši od:
-
30 dni za delavce od I. do III. tarifnega razreda,
-
60 dni za delavce v IV. in V. tarifnem razredu,
-
90 dni za delavce od VI. tarifnega razreda dalje.
33. člen
(Minimalni odpovedni roki pri manjšem
delodajalcu)
(1) Če redno odpoveduje pogodbo o
zaposlitvi delavec, je odpovedni rok pri malem delodajalcu 15 dni in ne daljši
od 60 dni.
(2) Če redno odpoveduje pogodbo o
zaposlitvi mali delodajalec, je odpovedni rok:
-
30 dni, če ima delavec manj kot 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
-
45 dni, če ima delavec več kot 15 let delovne dobe pri delodajalcu,
-
90 dni, če ima delavec več kot 30 let delovne dobe pri delodajalcu.
(3) Kadar delodajalec redno odpoveduje
pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, je odpovedni rok 15 dni.
VI.a ZADOVOLJEVANJE STANOVANJSKIH IN IZOBRAŽEVALNIH POTREB
TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU DELAVCEV IN DELODAJALCEV
33.a člen
(1) Stranki kolektivne pogodbe si
bosta prizadevali za dvig znanja in veščin članov strank te kolektivne pogodbe
ter zadovoljevanja njihovih stanovanjskih potreb.
(2) Člani strank te kolektivne pogodbe
s kolektivno pogodbo nižje ravni lahko za območje ene ali več Območnih obrtno-podjetniških zbornic uredijo način uresničevanja
pravic s področja izobraževanja in zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
(3) Člani strank te kolektivne pogodbe, ki so sklenili
pogodbe nižje ravni za zadovoljevanje izobraževalnih in stanovanjskih potreb za
območje ene ali več območnih obrtno-podjetniških zbornic, se lahko s posebno
pogodbo dogovorijo za obseg pristojnosti koordinacije, katere namen je
standardizacija programov delovanja in spremljanje namembnosti uporabe
namenskih sredstev ter zagotavljanje kvalitetnejših, cenejših ter enotnejših
programov. Koordinacijo sestavljajo predstavnika podpisnikov te kolektivne
pogodbe in predstavniki ter odgovorna oseba članov, podpisnikov pogodbe nižje
ravni.
33.b člen
(1) Stranki te kolektivne pogodbe si bosta z namenom
izboljšanja ravni varnosti in zdravja pri delu prizadevali za dvig
ozaveščenosti pomena varnega in zdravega dela, tako da bosta skupaj in vsaka
posebej pripravljali in izvajali aktivnosti z namenom zmanjševanja tveganj iz
tega naslova, in sicer z usposabljanjem, izobraževanjem ter razvijanjem
ustreznih orodij in metod za dvig varnosti in zdravja pri delu.
(2) Financiranje aktivnosti iz prejšnjega odstavka in način
pridobivanja sredstev prek različnih državnih institucij in različnih javnih
razpisov podpisnika urejata z dogovorom.
VII. TARIFNI DEL
34. člen
(Vrste osebnih prejemkov)
(1) Delavec ima pravico do osebnih
prejemkov, določenih z zakonom in s to kolektivno pogodbo.
(2) Osebni prejemki delavca v delovnem
razmerju po tej kolektivni pogodbi so:
-
plača;
-
nadomestilo plače;
-
povračila stroškov v zvezi z delom;
-
drugi osebni prejemki.
(3) Povračila stroškov v zvezi z
delom:
-
prevoz na delo in z dela;
-
prehrana med delom;
-
povračilo stroškov za službena potovanja;
-
terenski dodatek.
(4) Drugi osebni prejemki:
-
regres za letni dopust;
-
odpravnina ob upokojitvi;
-
solidarnostna pomoč;
-
jubilejne nagrade;
-
nagrade učencem, dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju.
35. člen
(Splošne določbe o osebnih prejemkih)
(1) Vsi zneski v tej kolektivni
pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila plač, so v bruto zneskih.
(2) Povračila stroškov v zvezi z delom
in drugi osebni prejemki se izplačujejo v višini, kot jih določa ta kolektivna
pogodba, vendar pod pogoji in največ v zneskih, ki se ne vštevajo v davčno
osnovo dohodka iz delovnega razmerja in osnovo za prispevke za socialno
varnost.
36. člen
(Plače)
(1) Plačo delavca sestavlja: osnovna
plača, dodatki po posameznih vrstah, del plače na podlagi delovne uspešnosti in
del plače iz naslova poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno s kolektivno
pogodbo, splošnim aktom delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.
(2) V pogodbi o zaposlitvi delavec in
delodajalec določita znesek osnovne plače. Osnovna plača delavca je najmanj
enaka najnižji osnovni plači, določeni za posamezni tarifni razred te
kolektivne pogodbe.
(3) Najnižja osnovna plača je vrednost
najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu za povprečni mesečni delovni čas, ki
znaša 174 ur za poln delovni čas ob pogojih 40 urnega delavnika ali krajšega
delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom, oziroma iz
tega izračunana delovna ura.
(4) Najnižje osnovne plače iz te
kolektivne pogodbe se usklajuje kot se dogovorijo podpisniki te kolektivne
pogodbe z aneksom.
(5) Osnovna plača se določi v mesečnem
znesku ali znesku na uro. Dogovorjeni mesečni znesek velja za:
-
povprečni mesečni delovni čas, preračunan iz letnega delovnega časa, ki
znaša 174 ur za poln delovni čas ob pogojih 40 urnega delavnika ali krajšega
delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom, oziroma iz
tega izračunana delovna ura;
-
zahtevnost dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi;
-
plačilo za normalne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in
nevarnost pri delu.
37. člen
(Zneski najnižjih
osnovnih plač)
(1) Zneski najnižjih osnovnih plač za
posamezni tarifni razred, veljavni na dan 1. 1. 2012 znašajo:
I. tarifni razred 547,15
EUR
II. tarifni razred 568,83
EUR
III. tarifni razred 614,33
EUR
IV. tarifni razred 628,42
EUR
V. tarifni razred 666,34
EUR
VI. tarifni razred 763,86
EUR
VII. tarifni razred 893,88
EUR
VIII. tarifni razred 1.002,22
EUR.
(2) Urna postavka najnižje osnovne plače se
določi tako, da se zneski iz prejšnjega odstavka delijo s 174.
(3) Če bo povprečna letna inflacija v
obdobju januar–december 2012 v primerjavi z obdobjem januar–december 2011
presegla 0,5 %, se najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plače delavcev za leto 2012, za mesec januar 2013 in naprej
povečajo za dejansko povprečno letno inflacijo (vir: SURS).
38. člen
(Dodatki za posebne pogoje dela)
(1) Delavcu pripadajo dodatki za
posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih
vplivov okolja in nevarnosti pri delu, če niso vsebovani v osnovni plači.
Delavcu pripadajo tudi dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve
delovnega časa, ki je zanj manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo za čas, ko
je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Dodatki za težje delovne pogoje se
delavcu za čas opravljanja tega dela priznavajo v skladu z določili kolektivne
pogodbe delodajalca, aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi, vendar
najmanj v višini 10% od osnove. Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača
delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
39. člen
(Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve
delovnega časa, ki je za delavce manj ugoden)
(1) Delavcu pripadajo dodatki zaradi
razporeditve delovnega časa v naslednjih odstotkih:
a)
za nočno delo 30%
b)
za nadurno delo 30%
c)
za delo v nedeljo 50%
č) za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu 50%.
(2) Dodatek za delo v nedeljo in
dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(3) Osnova za izračun dodatkov je
osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
40. člen
(Dodatek za delovno dobo)
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno
dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto skupne
delovne dobe.
(2) Kolikor zakon, ki ureja delovna
razmerja, dodatek na delovno dobo uredi drugače, morata pogodbeni stranki v
roku 3 mesecev od njegove uveljavitve uskladiti določbe te kolektivne pogodbe
glede dodatka za delovno dobo.
(3) Pri uveljavljanju pravice iz prvega
odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je
delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri
opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno
knjižico.
(4) Dokupljena, beneficirana in posebne
zavarovalne dobe se ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno
dobo.
41. člen
(Nadomestila plače)
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače
za čas upravičene odsotnosti z dela skladno z zakonom, razen za izobraževanje v
lastnem interesu.
(2) Nadomestilo plače delavca ne more
biti višje od plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
42. člen
(Del plače na podlagi delovne uspešnosti)
(1) Del plače na podlagi delovne uspešnosti
se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za
katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(2) V primeru, da delavec presega
pričakovane rezultate po kriterijih iz prejšnjega odstavka tega člena, mu
pripada del plače na podlagi delovne uspešnosti, ki ne more znašati manj kot 1
%.
43. člen
(Del plače na podlagi poslovne uspešnosti
delodajalca)
Izplačilo dela plače iz naslova poslovne
uspešnosti delodajalca lahko delavcu pripada v skladu z merili, opredeljenimi
pri delodajalcu.
44. člen
(Obračun plače)
(1) Delavcu mora biti ob izplačilu
plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
-
osnovno plačo delavca;
-
dodatke po posameznih vrstah;
-
plačo iz naslova delovne uspešnosti;
-
del plače iz poslovne uspešnosti;
-
nadomestila plače po posameznih vrstah;
-
bruto plačo;
-
zneske prispevkov za socialno varnost;
-
davčni odtegljaj (akontacija dohodnine);
-
neto plačo;
-
odtegljaji iz plače (administrativne in sodne prepovedi, premije za
dodatno prostovoljno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ipd.);
-
neto izplačilo plače.
(2) Ob obračunu plače lahko
delodajalec na istem obračunskem listu delavcu obračuna vse prejemke iz
delovnega razmerja, in sicer povračila stroškov v zvezi z delom in druge osebne
prejemke.
VIII. DRUGI OSEBNI PREJEMKI
45. člen
(Regres za letni dopust)
(1) Regres za letni dopust v letu 2013 se
izplača najmanj v višini minimalne plače povečane za 1 %, kar na dan podpisa
sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe znaša
770,69 EUR.
(2) V primeru nelikvidnosti delodajalca se
lahko regres za letni dopust izplača v več obrokih, vendar najkasneje do 1.
novembra tekočega koledarskega leta.
46. člen
(Solidarnostna
pomoč)
(1) V primeru smrti delavca pripada
njegovim ožjim družinskim članom solidarnostna pomoč v višini ene povprečne
mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2) V primeru smrti ožjega družinskega
člana, ki ga je delavec vzdrževal, pripada delavcu solidarnostna pomoč v višini
polovice povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za
pretekle tri mesece.
(3) Ožji družinski člani iz prejšnjih
odstavkov so: zakonec, zunajzakonski partner, otroci, posvojenci, pastorki in
starši, če jih je delavec dolžan preživljati.
(4) Na predlog reprezentativnega
sindikata lahko izplača delodajalec solidarnostno pomoč delavcu v višini ene
povprečne mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri
mesece v primeru težje invalidnosti, ki je posledica nesreče pri delu ali
poklicne bolezni in zaradi katere je delavcu priznana pravica do dela na drugem
delovnem mestu ali pravica do krajšega delovnega časa od polnega.
(5) Delodajalec lahko delavcu izplača
solidarnostno pomoč v višini ene povprečne mesečne plače na zaposlenega v
Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
-
neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev,
-
elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.
(6) Solidarnostno pomoč delodajalec
izplača ob nastanku primera iz prvega in drugega odstavka tega člena oziroma
najkasneje v 30 dneh po nastanku primera.
(7) Solidarnostna pomoč iz četrtega
odstavka je enkratna pomoč, ki se izplača ob priznanju pravice do dela na
drugem delovnem mestu ali pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.
(8) Solidarnostna pomoč iz prve alinee
petega odstavka se lahko izplača največ enkrat v letu, v katerem se izpolni
pogoj za njeno pridobitev.
47. člen
(Jubilejna
nagrada)
Delavcu pripada jubilejna nagrada:
-
za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 40% povprečne
mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece,
-
za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 60% povprečne
mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece,
-
za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 80% povprečne
mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
48. člen
(Nagrade dijakom,
vajencem in študentom na praktičnem usposabljanju)
(1) V
času praktičnega usposabljanja z delom oziroma v času obvezne prakse imajo
dijaki in študenti pravico do nagrade za polni delovni čas v naslednjih
zneskih:
Dijaki
1. letnik 90 EUR
2. letnik 120 EUR
3. letnik 150 EUR
4. letnik 150 EUR
Študenti 170 EUR
(2) Nagrade vajencem za njihovo
usposabljanje z delom ureja zakon oziroma podzakonski predpis.
IX. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
49. člen
(Prehrana med delom)
(1) Delavcem se zagotovi topli obrok,
če pa ta ni zagotovljen, je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano
med delom, če dela vsaj 4 ure na dan.
(2) Če delavec dela pri dveh delodajalcih,
mu pripada pri vsakem delodajalcu sorazmerni del povračila za prehrano med
delom, ki dnevno ne sme biti nižje od 4,90 EUR.
(3) V primeru, da delavec dela 11 ur
ali več na dan, mu pripada pravica do sorazmerno višjega povračila za prehrano
med delom.
(4) Do povračila stroškov za prehrano je
upravičen delavec v višini 4,90 EUR na dan.
50. člen
(Prevoz na delo in z dela)
(1) Delavec je upravičen do povračila
stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od kraja
bivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža delodajalca oziroma do
mesta opravljanja dela.
(2) Delavec je upravičen do povračila
stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 70% cene najcenejšega
javnega prevoza.
(3) Če javni prevoz ni organiziran
oziroma ga delavec iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati, je upravičen do
povračila stroškov prevoza na delo in z dela najmanj v višini 0,18 EUR, oziroma
v vsakokratni višini po Uredbi o višini povračil stroškov v zvezi z delom in
drugih prejemkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, za vsak polni kilometer
razdalje med bivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi, do sedeža
delodajalca oziroma do mesta opravljanja dela.
(4) Delavec ni upravičen do povračila
iz prvega odstavka, če delodajalec organizira brezplačni prevoz na delo in z
dela.
(5) V primeru spremembe bivališča delavca, določenega v
pogodbi o zaposlitvi, se delodajalec in delavec z aneksom k pogodbi o
zaposlitvi dogovorita o morebitni spremembi povračila stroškov prevoza.
51. člen
(Povračilo stroškov za službeno potovanje)
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli
delavci na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za
prehrano), povračilo stroškov za prenočevanje in povračilo stroškov za prevoz.
52. člen
(Povračilo stroškov za službeno potovanje
v Sloveniji)
(1) Delavec je za službeno potovanje v
Sloveniji upravičen do dnevnice, in sicer za pot, ki traja:
-
nad 6 do 8 ur – v višini 6,20 EUR,
-
nad 8 do 12 ur – v višini 8,50 EUR,
-
nad 12 ur – v višini 17,00 EUR.
(2) Povračila stroškov za prevoz na
službenem potovanju v Sloveniji in stroškov za prenočevanje na službenem potovanju
v Sloveniji se izplačujejo v skladu z zgornjim zneskom Uredbe o višini povračil
stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
53. člen
(Povračilo stroškov za službeno potovanje
v tujini)
Delavec, ki ga je delodajalec napotil na
službeno pot v tujino, je upravičen do dnevnice (povračilo stroškov za
prehrano), povračila stroškov za prevoz in povračila stroškov za prenočevanje,
pod pogoji in v višini, ki ga določi izvršilni predpis, ki ureja povračilo
stroškov za službena potovanja v tujino.
54. člen
(Terenski
dodatek)
(1) Delavci so upravičeni do
terenskega dodatka, če delajo na terenu izven sedeža delodajalca ali poslovne
enote in izven kraja stalnega ali začasnega bivališča delavca ter če sta na
terenu organizirana prehrana in prenočišče. Šteje se, da je delavec, če dela in
biva na terenu od 12 ur do 24 ur, upravičen do 3 obrokov prehrane.
(2) Če prehrano (3 obroki) in
prenočišče organizira delodajalec, je delavec upravičen do terenskega dodatka v
višini 4,00 EUR na dan.
(3) Delavci so upravičeni do dodatka
iz prejšnjega odstavka za dneve, ko so dejansko opravljali delo v takšnih
pogojih, in za dneve, ko se ne dela, če so dejansko bivali na terenu.
(4) V primeru, ko delodajalec ne
zagotovi prehrane in prenočevanja, je delavec upravičen do dnevnice v višini,
določeni v 52. členu te kolektivne pogodbe, in povračila stroškov prenočevanja.
(5) V primeru, ko delodajalec delavcu
iz prvega odstavka tega člena ne zagotovi treh obrokov prehrane, mu pripada
povračilo stroškov za delo na terenu v višini znižane dnevnice, in sicer:
-
če je zagotovljen en obrok prehrane v višini 60% dnevnice
-
če sta zagotovljena dva obroka prehrane v višini 30% dnevnice.
55. člen
Terenski dodatek, dnevnice in nadomestilo
za ločeno življenje se med seboj izključujejo.
X. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
56. člen
(1) Delodajalec zagotavlja zunanjemu
predstavniku reprezentativnega sindikata, katerega člani so pri delodajalcu
zaposleni delavci, prost dostop do delovnega mesta člana sindikata, po
predhodni najavi in dogovoru o času dostopa, ter svobodo sindikalnega
obveščanja in širjenja sindikalnega tiska v funkciji obveščanja članov
sindikata.
(2) Na zahtevo sindikata zagotavlja
delodajalec v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec, tehnično
izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca.
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo
(Uradni list RS, št. 73/08)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
(Regres za
letni dopust za leto 2008)
Delavcem v letu 2008 pripada regres za
letni dopust v višini, določeni s Kolektivno pogodbo med delavci in zasebnimi delodajalci
(Uradni list RS, št. 26/91 in 129/04).
58. člen
(Uveljavitev
normativnih določb te kolektivne pogodbe)
Z dnem, ko stopi v veljavo ta kolektivna
pogodba, preneha veljati Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci
(Uradni list RS, št. 26/91 in 129/04), razen v delu, ki ureja višino regresa za
letni dopust (57. člen te kolektivne pogodbe).
59. člen
(Sklenitev in
uporaba kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba je sklenjena, ko jo
podpišejo stranke kolektivne pogodbe. Uporabljati se začne prvi dan naslednjega
meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
60. člen
(Stroški za
usklajevanje in izvajanje kolektivne pogodbe)
Stroške usklajevanja in izvajanja te
kolektivne pogodbe pokrivajo delodajalci, ki zaposlujejo delavce, v pavšalnem
znesku 4,00 EUR na zaposlenega delavca letno. Sredstva delodajalci nakazujejo
enkrat letno ob izplačilu plač za mesec november, in to 2,00 EUR na račun
Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, in 2,00 EUR
na račun Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – GIZ.«.
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za
obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 55/10) dodajajo 58.a člen kolektivni
pogodbi:
»58.a člen
(Uveljavitev
normativnih določb sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe)
Z dnem, ko stopijo v veljavo te spremembe
in dopolnitve te kolektivne pogodbe, prenehajo veljati določbe, ki se
spreminjajo s spremembami in dopolnitvami te kolektivne pogodbe.«;
dodajajo 59.a člen kolektivni pogodbi:
»59.a člen
Spremembe in dopolnitve te kolektivne
pogodbe so sklenjene, ko jih podpišeta stranki kolektivne pogodbe. Uporabljati
se začnejo prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za
obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 100/11) spreminjajo 58.a člen Sprememb in
dopolnitev Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 55/10) tako, da se glasi:
»58.a člen
Z dnem, ko stopijo v veljavo spremembe in
dopolnitve te kolektivne pogodbe, prenehajo veljati določbe Kolektivne pogodbe
za obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 73/08 in 55/10), ki se spreminjajo
skladno s temi spremembami in dopolnitvami.«.
Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za
obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 99/12) dodajajo 58.b člen kolektivni
pogodbi:
»58.b člen
(Uveljavitev
normativnih določb sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe)
Z dnem, ko stopijo v veljavo spremembe in
dopolnitve te kolektivne pogodbe, prenehajo veljati določbe Kolektivne pogodbe
za obrt in podjetništvo (Uradni list RS, št. 73/08, 55/10 in 100/11), ki se
spreminjajo skladno s temi spremembami in dopolnitvami.«;
dodajajo 61. člen kolektivni pogodbi:
»61. člen
(Objava uradnega
prečiščenega besedila kolektivne pogodbe)
Prečiščeno besedilo sta sprejela UO
ZDOPS-GIZ dne 6. 12. 2012 in GO SOPS dne 6. 12. 2012. Uradno prečiščeno
besedilo se objavi na običajen način pri strankah te kolektivne pogodbe in v
Uradnem listu Republike Slovenije.«.