Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Kolektivne
pogodbe komunalnih dejavnosti obsega:
-
Kolektivno pogodbo komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 94/04 z
dne 26. 8. 2004),
-
Aneks št. 1 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti
(Uradni list RS, št. 8/05 z dne 28. 1. 2005),
-
Aneks št. 2 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti
(Uradni list RS, št. 71/05 z dne 28. 7. 2005),
-
Aneks št. 3 k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti
(Uradni list RS, št. 14/06 z dne 14. 2. 2006),
-
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni list RS, št. 43/06 z dne
21. 4. 2006),
-
Tarifno prilogo h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list
RS, št. 82/06 z dne 2. 8. 2006),
-
Tarifno prilogo h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list
RS, št. 66/07 z dne 24. 7. 2007),
-
Tarifno prilogo h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list
RS, št. 18/08 z dne 22. 2. 2008),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti – Uradni list RS, št.
94/04, 8/05, 71/05, 14/06, 82/06, 66/07, 18/08 in Tarifna priloga h Kolektivni
pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 5/09 z dne 23. 1. 2009),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti - Uradni list RS, št.
94/04, 8/05, 71/05, 14/06, 82/06, 66/07, 18/08, 5/09 (Uradni list RS, št. 10/10
z dne 12. 2. 2010)
-
Tarifno prilogo h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list
RS, št. 10/10 z dne 12. 2. 2010),
-
Aneks h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti - Uradni list RS, št.
94/04, 8/05, 71/05, 14/06, 82/06, 66/07, 18/08, 5/09, 10/10 (Uradni list RS,
št. 95/10 z dne 29. 11. 2010),
-
Tarifno prilogo h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list
RS, št. 14/11 z dne 4. 3. 2011),
-
Aneks k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti
(Uradni list RS, št. 62/11 z dne 5. 8. 2011),
-
Aneks k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti
(Uradni list RS, št. 74/11 z dne 23. 9. 2011).
KOLEKTIVNA POGODBA
komunalnih dejavnosti
(neuradno prečiščeno besedilo št. 14)
SPLOŠNI DEL
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
1. člen
Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja za območje
Republike Slovenije.
2. člen
Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba velja za vse
delodajalce, ki na pridobiten način opravljajo eno od navedenih dejavnosti kot
glavno dejavnost:
01. 411 Urejanje in vzdrževanje
parkov, vrtov in zelenih športnih površin
40. 221 Distribucija plinastih goriv po
plinovodski mreži
40. 300 Oskrba s paro in toplo
vodo
41. 000 Zbiranje, čiščenje in
distribucija pitne vode
45.
210 Splošna gradbena dela (pomožna komunalna dela, vzdrževanje mestnih
cevovodov, komunikacij in energetske napeljave)
63. 210 Druge pomožne dejavnosti v
kopenskem prometu
obratovanje parkirnih prostorov
74. 700 Čiščenje objektov in
opreme
90. 010 Ravnanje z odplakami
90. 021 Zbiranje in odvoz odpadkov
90. 022 Dejavnost deponij,
sežiganje in drugi načini odstranjevanja trdih odpadkov
90. 023 Ravnanje z nevarnimi
odpadki
90. 031 Čiščenje okolja
90. 032 Druge dejavnosti javne
higiene
93. 30 Pogrebna dejavnost.
3. člen
Osebna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba velja za vse
delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež
na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje
opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Za poslovodne delavce in delavce s
posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja razen, če
je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom
delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za
učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
(4) Ta kolektivna pogodba ne velja za
vse tiste delavce, ki so javni uslužbenci po zakonu o javnih uslužbencih
(Uradni list RS, št. 56/02).
4. člen
Časovna veljavnost
(1) Kolektivna pogodba komunalnih
dejavnosti je začela veljati z dnem sklenitve, uporabljati se je začela s 1.
avgustom 2004.
(2) Stranki Kolektivne pogodbe
komunalnih dejavnosti soglašata, da se njena veljavnost podaljša do 31. 12. 2011.
(3) Tarifna priloga je sestavni del Kolektivne
pogodbe komunalnih dejavnosti.
5. člen
Enotni minimalni standardi
(1) Določila in zneski iz te pogodbe
in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah
in drugih aktih pri delodajalcih.
(2) Določila te kolektivne pogodbe
predstavljajo enotne minimalne standarde razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno
odstopanje od teh standardov. Odstopanje od minimalnih standardov je dovoljeno
na podlagi posebnega pisnega sporazuma, s časovno opredelitvijo, med
reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih
bistvenega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, recesije panoge in v
podobnih utemeljenih primerih.
NORMATIVNI DEL
PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV
6. člen
Razvrstitev del
(1) Delovna mesta se razvrščajo v
devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu
o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:
Tarifni razred
|
Opis
|
I.
|
enostavna dela – nedokončana
osnovna šola
|
II.
|
manj zahtevna dela – osnovna šola
oziroma osnovna šola in krajše dodatno izobraževanje
|
III.
|
srednje zahtevna dela – dve leti
poklicnega izobraževanja
|
IV.
|
zahtevna dela – dve leti in pol
poklicnega ali strokovnega izobraževanja, končana poklicna šola
|
V.
|
bolj zahtevna dela – končana
srednja šola ali poklicna šola in mojstrski ali poslovodski izpit
|
VI/0
|
zelo zahtevna dela – višja
strokovna izobrazba do dve leti
|
VI/1
|
zelo zahtevna dela – zahtevana
višja strokovna izobrazba – diploma prve stopnje v univerzitetnem programu
|
VII/0
|
visoko zahtevna dela – končana
visoka strokovna šola
|
VII/1
|
visoko zahtevna dela – končana
univerzitetna izobrazba ali specializacija po visoki strokovni izobrazbi
|
VIII.
|
najbolj zahtevna dela – magisterij
ali specializacija po univerzitetni
izobrazbi
|
IX.
|
izredno pomembna najbolj zahtevna
dela – doktorat znanosti
|
7. člen
Delovna mesta
Delovna mesta po tarifnih razredih so:
I. tarifni razred
(1) Delovna mesta, sestavljena iz
različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke
značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi
sredstvi.
(2) Za opravljanje teh del je
zahtevana najmanj nedokončana osnovna šola, potrebno je minimalno znanje. Težišče
je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih
vrstah del in delovnih nalog.
II. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo manj
zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in
izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih
del pri strojih in napravah ipd.
(2) Za to raven zahtevnosti je
praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba ali osnovna šola z dodatnim programom
specifičnega izobraževanja ali usposabljanja.
III. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju
– delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se
zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri
opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam
rešuje nastale probleme.
(2) Za to raven zahtevnosti se
praviloma zahteva dvoletni verificirani program poklicnega ali strokovnega
izobraževanja.
IV. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo
zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških
procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela.
Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno, praktično in teoretično znanje o
uravnavanju delovanja procesnih naprav ter v večji meri samostojno reševanje
konkretnih manjših problemov.
(2) Za to raven zahtevnosti se
praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali
strokovnega izobraževanja.
V. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo
zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela,
storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela vezana na poslovne funkcije,
vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno
strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in
varnosti in zdravja pri delu.
(2) Za to raven zahtevnosti se
praviloma zahteva 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega
izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali 4 ali 5 let
javno priznanega strokovnega izobraževanja.
VI/0. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo zelo
zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih
procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje
na posameznih področjih poslovanja.
(2) Za to raven zahtevnosti se
praviloma zahteva višja strokovna izobrazba do dve leti.
VI/1. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja,
analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih
procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
(2) Za to raven zahtevnosti se
praviloma zahteva višja strokovna izobrazba.
VII/0. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja,
delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja
poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.
(2) Za to raven zahtevnosti se
praviloma zahteva visoka strokovna izobrazba.
VII/1. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja,
delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja
poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja in za katera so
zahtevana določena pooblastila ipd.
(2) Za to raven zahtevnosti se
praviloma zahteva visoka univerzitetna strokovna izobrazba.
VIII. tarifni razred
(1) Delovna mesta, v okviru katerih se
opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju
proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi s
tehnološkimi in znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in
praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih
informacij ipd.
(2) Za to raven zahtevnosti se
praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem
visokem univerzitetnem izobraževanju.
IX. tarifni razred
(1) Delovna mesta, ki vključujejo
visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.
(2) Teoretično in praktično znanje in
sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih
področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih
gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov
in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.
8. člen
Postopek razvrstitve delovnih mest
(1) Razvrstitev delovnih mest v
tarifne razrede opravi delodajalec, poslovodni organ ali ustrezna strokovna
služba v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest ali poslovnim načrtom
podjetja. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se
uporabi Pravilnik o nomenklaturi poklicev.
(2) Delovna mesta posameznega
tarifnega razreda se v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne
plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so
zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z
delom povezani napori in težje delovne razmere.
(3) S sistemizacijo delovnih mest se
določijo:
-
pogoji, potrebni za opravljanje del delovnega mesta (stopnja strokovne
izobrazbe, vrsto poklica, znanja in zmožnosti, delovne izkušnje, poskusno delo
ob izbiri),
-
zahtevnost dela in tarifni razred,
-
ukrepi za varno delo in za varovanje zdravja in življenja delavcev,
-
razporeditev delovnega časa,
-
odgovornost za delo in za sredstva dela,
-
obveznost za pooblastila v delovnem procesu,
-
konkurenčna klavzula,
-
opis delovnega mesta.
(4) Delodajalec je dolžan pred
sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata in se
do njega pisno opredeliti.
(5) Delodajalec je dolžan pisno
seznaniti sindikate v organizaciji oziroma pri delodajalcu s spremembami metode
za vrednotenje delovnih mest. Poslovodstvo oziroma delodajalec je dolžan
obravnavati mnenje sindikatov v organizaciji oziroma pri delodajalcu glede
metode za vrednotenje delovnih mest in se do tega mnenja pisno opredeliti v
enaindvajsetih dneh.
(6) V izjemnih primerih se lahko
delavcu pri razporejanju na ustrezno delovno mesto prizna z delom pridobljena
delovna usposobljenost. Ti primeri se natančneje opredelijo v splošnem aktu,
pri čemer se lahko upošteva le zatečeno stanje.
(7) V primeru pritožbe delavca na novo
razvrstitev njegovega delovnega mesta lahko sindikat zahteva dodatno strokovno
pojasnilo ali uveljavitev arbitraže.
9. člen
Pogodba o zaposlitvi
(1) V pogodbi o zaposlitvi se poleg
sestavin, ki jih določa zakon, navede tudi tarifni in plačilni razred za
delovno mesto za katerega se sklepa delovno razmerje. Delavec in delodajalec
lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita opravljanje poskusnega dela ali
pripravništva.
(2) Delodajalec delavcu pred podpisom
pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in
splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(3) Delodajalec mora te pogodbe in
splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(4) Delavec lahko kadarkoli zahteva
vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in aktov podjetja, delodajalec pa mu tega
ne sme odreči.
10. člen
Dodatni primeri sklepanja pogodb o
zaposlitvi za določen čas
V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki
je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za
določen čas z istim delavcem in za isto delo za več kot dve leti.
11. člen
Poskusno delo
(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje,
kot je določeno v objavi.
(2) Trajanje poskusnega dela za
posamezna dela znaša:
-
za dela I. do III. skupine največ en mesec,
-
za dela IV. skupine največ dva meseca,
-
za dela V. skupine največ tri mesece,
-
za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
(3) Način spremljanja in ocenjevanja
poskusnega dela določi delodajalec.
12. člen
Pripravništvo
(1) Kdor prvič začne opravljati delo
lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.
(2) Pripravnik je oseba, ki pri
delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati delo, ustrezno
vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja
za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v
takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki.
(3) Pogodba o zaposlitvi pripravnika
se sklene po tej kolektivni pogodbi za tista delovna mesta, ki jih v svojem
aktu opredeli delodajalec.
(4) Pripravništvo se določi za
različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon
ne določa drugače:
-
za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
-
za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
-
za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(5) Pripravništvo se podaljša, če
opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V.
stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj
21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za
toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(6) Delavcu – pripravniku, ki opravlja
pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti
od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV.
in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad
VI. stopnjo).
(7) Pripravniška doba se lahko na
predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega
trajanja pripravništva.
(8) Pripravništvo poteka po programu,
ki ga pripravi mentor.
(9) Mentor mora imeti najmanj enako
stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.
(10) V pogodbi o zaposlitvi
pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(11) Pripravniški izpit vsebuje
preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik
usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo
najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih
izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(12) Pripravnik opravlja pripravniški
izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne
opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15
dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu
delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.
13. člen
Učenci in študenti na praksi
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja
učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
-
plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
-
seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna
sredstva,
-
zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu,
-
prehrano med delom,
-
ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo.
14. člen
Vajenci
(1) Vajencem, ki so sklenili učno
pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.
(2) Delodajalec je dolžan
pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila
omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanje določb zakona
o delovnih razmerjih.
15. člen
Mentorji praktičnega pouka
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v
dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu mentorju praktičnega
pouka:
-
dodatno strokovno in andragoško – pedagoško usposabljanje za opravljanje
nalog mentorja;
-
delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako, da skupaj
z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega
časa.
16. člen
Opravljanje drugega dela
(1) V času delovnega razmerja se
delavcu lahko odredi drugo delo v okviru tarifnega razreda, ki ustreza njegovi
izobrazbi ter znanju in usposobljenostim, v naslednjih primerih:
-
v primeru, ko je potrebno nadomestiti začasno odsotne delavce;
-
v primerih uvajanja novih delovnih procesov in predlogov izboljšav;
-
v primerih posredovanja pristojnih organov zaradi izvajanja ukrepov
varnosti in zdravja pri delu;
-
v primeru začasnega povečanja dela;
-
v drugih utemeljenih primerih, ko je potrebno zagotoviti neprekinjenost
delovnega procesa in je delo nujno opraviti, da se prepreči nastanek večje
škode.
(2) Potrebe po opravljanju drugega
dela pisno odredi delodajalec v roku najmanj tri delovne dni pred datumom
pričetka dela, razen v primeru iz pete alineje naštetih primerov, ko lahko
delodajalec takoj odredi delo brez predhodnega obvestila. V vseh zgoraj
naštetih primerih lahko traja opravljanja drugega dela največ štiri delovne
tedne.
(3) Za čas opravljanja drugega dela
pripada delavcu plača, ki je zanj ugodnejša.
(4) Delavcu ni mogoče dodeliti
opravljanja drugih del v primeru in za čas, ko mu je bil izrečen varstveni ali
drug ukrep prepovedi opravljanja takšnih del.
17. člen
Napotitev na delo v drug kraj
(1) V primeru, ko je kraj opravljanja
dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na
opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
(2) Če pogodba o zaposlitvi ne določa
posebej velja, da je napotitev pravilna in zakonita, če je delavcu omogočen
prihod na delo in odhod iz dela z javnimi prevoznimi sredstvi v skupnem
trajanju do treh ur; materi delavki z otrokom v starosti do treh let pa, če pot
traja dve uri ali manj. V tem primeru delodajalec povrne stroške prevoza na
delo in iz dela delavcu v celoti.
(3) Sprememba sedeža delodajalca se ne
šteje za napotitev na delo v drug kraj in ne pomeni obvezne spremembe pogodbe o
zaposlitvi.
18. člen
Presežni delavci
(1) Postopek in reševanje presežnih
delavcev delodajalec opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi.
(2) V primeru, ko se z izvršilnim
predpisom vlade ali lokalne skupnosti ukine dejavnost ali del dejavnosti
javnega gospodarskega zavoda oziroma javnega podjetja in se le-ta prenese k
drugemu izvajalcu, imajo delavci ukinjenega javnega gospodarskega zavoda ali
javnega podjetja ali delavci, katerih delo je postalo zaradi ukinitve dela
dejavnosti nepotrebno, prednost pri zaposlitvi pri novih izvajalcih.
(3) Možnost zaposlitve delavcev iz
prejšnjega odstavka, katerih delo je postalo nepotrebno, je lahko tudi eden od
pogojev za podelitev koncesije ali druge oblike prevzema delavcev in je
sestavni del vsebine koncesijskega akta, ki ga predpiše vlada oziroma lokalna
skupnost z izvršilnim predpisom.
19. člen
Dolžina odpovednega roka pri odpovedi
delavca
Daljši odpovedni rok kot ga določa zakon v
primeru odpovedi delavca velja, če sta se tako dogovorili stranki pogodbe o
zaposlitvi ali to določa kolektivna pogodba ali akt pri delodajalcu.
20. člen
Delovni čas nočnega delavca
Delovni čas nočnega delavca ne sme v
obdobju petih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
21. člen
Delovni čas pri neenakomerni razporeditvi
ter začasni prerazporeditvi
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni
prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali
tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela se upošteva poln delovni čas kot
povprečna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljši od 12 mesecev.
22. člen
Dnevna, tedenska in mesečna časovna
omejitev nadurnega dela
Dnevna, tedenska in mesečna časovna
omejitev nadurnega dela določena z zakonom se lahko upošteva kot povprečna
omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 4 mesecev.
23. člen
Krajši delovni čas v posebnih primerih
Če eden od staršev uveljavlja pravico do
krajšega delovnega časa zaradi starševstva, se razporeditev delovnega časa
določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
24. člen
Letni dopust
(1) Minimalni dopust znaša štiri
tedne.
(2) Za komunalno dejavnost se poleg
minimalnega dopusta iz prvega odstavka določi daljše trajanje letnega dopusta
na podlagi naslednjih kriterijev:
a) Za skupno delovno dobo
Za skupno delovno
dobo, ki jo bo delavec dosegel do konca leta, za katerega se mu določa letni
dopust:
- nad
1 do 3 let 1 dan
- nad
3 do 5 let 2 dni
- nad
5 do 10 let 3 dni
- nad
10 do 15 let 4 dni
- nad
15 do 20 let 5 dni
- nad
20 do 25 let 6 dni
- nad
25 do 30 let 7 dni
- nad
30 let 8 dni
b) Za zahtevnost del delovnega mesta
- na delovnem mestu, kjer se
zahteva III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe, za 1 dan,
- na delovnem mestu, kjer se
zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe, za 2 dni,
- na delovnem mestu, kjer se
zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe, za 3 dni,
- na delovnem mestu, kjer se
zahteva VII.,VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe, za 4 dni.
c) Za delovno uspešnost
- za
delovno uspešnost, o kateri odloča poslovodni organ, do 1 dneva.
d) Za delovne pogoje
-
za delovne pogoje, kot so težko fizično delo in delo v prisiljenem
položaju, večje psihomotorične in senzorične obremenitve, stalno delo na
terenu, neustrezni mikroklimatski pogoji, ropot, sevanje, delo v mokroti, vlagi
in umazaniji, temperaturne razlike, kemikalije, plini, prah, nevarnost nezgod,
nočno delo in neugodna razporeditev delovnega časa ter neprijetnost dela
(nekatera dela na področju odvoza odpadkov, čiščenja odplak, pogrebne službe
ipd.) od 1 do 4 dni.
e) Za socialne in zdravstvene razmere
-
delavcem, edinim hraniteljem za vsakega otroka do 15 let starosti za dva
dni
-
staršu za vsakega otroka do 15 let starosti za 1 dan
-
delavcem, katerim je priznana najmanj 60% telesna okvara, delovnim
invalidom, s pravico do skrajšanega delovnega časa in delavcem ki varujejo in
negujejo težje telesno ali zmerno težje ali težko duševno prizadeto osebo do 5
dni.
f) Dopust mladine in starejših delavcev
- delavcem,
mlajšim od 18 let za 7 dni
- delavcem,
ki so dopolnili 50 let starosti, najmanj 3 dni.
25. člen
Letni dopust delavca, ki dela v tujini
Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti
izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta.
26. člen
Pravica do odsotnosti z dela z
nadomestilom plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti
z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu v naslednjih
primerih:
-
lastne poroke 3
dni
-
rojstva otroka 2
dni
-
poroke otroka 1
dan
-
smrti zakonca, izvenzakonskega partnerja, otroka oziroma posvojenca 3
dni
-
smrti staršev 2
dni
-
smrti zakončevih staršev, starih staršev, bratov, sester 1
dan
-
selitve družine iz kraja v kraj 3
dni
-
selitve družine v istem kraju 2
dni
-
ob elementarnih nesrečah 3
dni
-
ob darovanju krvi 1
dan
-
v drugih primerih, določenih s podjetniško kolektivno pogodbo do 2
dni.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih je
treba izkoristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
Omejitev sedmih dni ne velja v primerih smrti.
(3) Delavcu se mora omogočiti
odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča
ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih
republike ali lokalne skupnosti.
(4) V podjetniški kolektivni pogodbi
se lahko za aktivno udeležbo na športnih ali kulturnih prireditvah in v drugih
primerih določi dodatna pravica do plačane odsotnosti.
27. člen
Pravica do odsotnosti z dela brez
nadomestila plače
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti
brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
-
neodložljivih osebnih opravkov,
-
zasebnega potovanja,
-
nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
-
popravila hiše oziroma stanovanja,
-
zdravljenja na lastne stroške,
-
izobraževanje v lastnem interesu.
(2) Delavec mora pred odsotnostjo iz
prvega odstavka podpisati izjavo, da pri prvem izplačilu plače dovoli
odtegljaje za plačane prispevke za socialno varnost iz naslova delodajalca in
delavca. V primerih iz tretje in pete alineje se lahko plačilo prenese na daljše
obdobje.
(3) Delavec ima pravico do odsotnosti
z dela brez nadomestila do največ 30 delovnih dni v koledarskem letu.
(4) Delodajalec lahko delavčevo
zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če oceni, da bi bilo zaradi
njegove odsotnosti ovirano poslovanje in proizvodni proces.
28. člen
Dnevni in tedenski počitek v primeru
izmenskega dela
V primeru izmenskega dela se dnevni in
tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot ga določa zakon
zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
29. člen
Dnevni ali tedenski počitek v primerih iz
četrtega odstavka 158. člena ZDR
V primerih iz četrtega odstavka
158. člena ZDR se dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem
trajanju kot je določen z zakonom zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6
mesecev.
30. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom
izjemno prispeva k povečanju produktivnosti, ugleda podjetja ali kako drugače
prispeva k povečanju dobička, odloči poslovodni organ oziroma delodajalec.
31. člen
Disciplinski postopek in ukrepi
(1) Disciplinske sankcije, ki jih
delodajalec lahko delavcu izreče v disciplinskem postopku, so:
-
opomin,
-
denarna kazen.
(2) Pooblastila disciplinskega organa
delodajalca v disciplinskem postopku ima zakoniti zastopnik delodajalca oziroma
od njega pooblaščena oseba v skladu s prvim odstavkom 18. člena ZDR.
(3) Delodajalci lahko z aktom
opredelijo način in vsebino priporočenega obnašanja in ravnanja delavcev v
delovnem razmerju (kodeks).
(4) Sankcije iz prvega odstavka tega
člena se izvajajo v podjetjih v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo oziroma
pogodbi o zaposlitvi.
32. člen
Varnost in zdravje
(1) Delodajalec in delavec sta se
glede varnosti in zdravja pri delu dolžna pridrževati določil veljavne Splošne
kolektivne pogodbe za gospodarstvo oziroma veljavne zakonodaje, ki ureja to
področje.
(2) Delodajalec prevzema tudi
obveznost kolektivnega nezgodnega zavarovanja zaposlenih, najmanj za poškodbe
pri delu in v zvezi z delom, ter obveznost sklepanja dodatnega pokojninskega
zavarovanja (obvezno dodatno zavarovanje drugi steber) itd.
(3) Vsi ukrepi, ki so namenjeni
zdravju in varstvu pri delu so strošek delodajalca, razen, kolikor gre za
strošek, ki ga je delavec povzročil z malomarno in neodgovorno uporabo
zaščitnih sredstev.
33. člen
Izobraževanje
(1) Delavci imajo pravico in dolžnost,
da se izobražujejo v interesu delodajalca, če ga na takšno izobraževanje delodajalec
napoti. Delavci imajo tudi pravico, da se izobražujejo v lastnem interesu.
(2) Za izobraževanje v interesu
delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem
dogovarjanju in delovno pravni zakonodaji. V letnem planu podjetja se opredeli
obseg izobraževanja na predlog sindikata podjetja.
(3) Če je delavec napoten na
izobraževanje oziroma če se delavec izobražuje v interesu delodajalca, mu
pripada:
-
tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje
zahtevnosti,
-
pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja,
-
deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V.
stopnje zahtevnosti,
-
petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
-
deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
-
petindvajset delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko
nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
-
petintrideset dni za doktorat.
(4) Delavcu iz drugega in tretjega
odstavka tega člena delodajalec krije naslednje stroške:
-
prevoz,
-
kotizacijo, šolnino,
-
stroški bivanja, razen, če organizacija oziroma delodajalec sama krije
stroške povezane z izobraževanjem.
(5) V pogodbi o izobraževanju so
opredeljene pogodbene obveznosti delodajalca in delavca. Če organizacija
oziroma delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je
delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe.
34. člen
Obveščanje delavcev
(1) Poslovodni organ oziroma
delodajalec je dolžan na pisno zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno
obveščati delavce:
-
o letnih in večletnih planih delodajalca,
-
v primeru poslabšanja poslovnih rezultatov, morebitnih motenj v
poslovanju ali likvidnostnih težavah,
-
o doseženih medletnih poslovnih rezultatih,
-
o predlogih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno
pogodbo na splošno urejajo vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
(2) Dolžnosti obveščanja ni, če gre za
poslovno tajnost.
(3) V programu informiranja delodajalec in reprezentativni sindikat v
družbi skupaj določita postopek za spremljanje izvajanja te kolektivne pogodbe.
V njem določita skupne in posamične naloge za izvedbo informiranja.
DELOVANJE SINDIKATA
35. člen
Pogoji za delovanje sindikata
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega
v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in
nalogami delujejo v organizaciji oziroma pri delodajalcu, dajejo pobude, predloge,
stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti
z odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
(2) Poslovodni organ, pooblaščeni
delavci in strokovne službe so dolžni zagotoviti sindikatom podatke o vseh vprašanjih,
o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo
na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in
odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
(3) Poslovodni organ in strokovne
službe so dolžne v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh
postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz
delovnega razmerja.
(4) Sindikatom se vročijo vabila z
gradivi za seje vseh organov organizacije oziroma delodajalca, ki obravnavajo
vprašanja iz drugega odstavka in se jim omogoča sodelovanje na teh sejah.
(5) Organizacija oziroma delodajalec
zagotavlja sindikatu, organiziranemu v organizaciji oziroma pri delodajalcu:
-
prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v organizacijo na
podlagi vnaprejšnjega obvestila,
-
svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska,
-
strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, tehnično in administrativno
delo, ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov,
-
brezplačno tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine sindikatom
za člane sindikata,
-
sklenitev in izvajanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
36. člen
Materialni pogoji za sindikalno delo
(1) S kolektivno pogodbo pri
delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med
sindikati in delodajalcem se uredijo predvsem pogoji za delo sindikata na
področju varstva delavskih pravic, pogoji za delo in vrednotenje dela
sindikalnih zaupnikov, zagotovitev materialnih pogojev (opredelitev pravice
uporabe telefona, računalnika, fotokopirnega stroja, pisarniškega materiala,
službenega vozila) ter druge pravice, obveznosti in odgovornosti, ki zadevajo
pristojne organe v organizaciji oziroma delodajalce in sindikate.
(2) Delodajalec lahko namenja sredstva
za kulturno, športno in rekreativno dejavnost zaposlenih ter za vzdrževanje
tovrstnih objektov.
(3) S pogodbo iz prvega odstavka se za
delo sindikatov zagotovi najmanj:
-
ena plačana ura letno na vsakega delavca v organizaciji oziroma pri
delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje sindikalnih funkcij
in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven organizacije oziroma
delodajalca. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih
zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti. Ne
glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo
sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše, kot
je število delavcev, in ne manjše, kot 50 ur letno. O okvirnem režimu izrabe
določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in
delodajalec. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikata in zahteve
delovnega procesa. Če je v organizaciji oziroma pri delodajalcu organiziranih
več sindikatov, se število plačanih ur iz tega člena razdeli med sindikate v
sorazmerju s številom članov,
-
pet plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov,
vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
(4) Število sindikalnih zaupnikov pri
delodajalcu določi sindikat v skladu s svojim statutom oziroma pravili ter pogodbo
iz prvega odstavka tega člena.
(5) Število sindikalnih zaupnikov v
organizaciji oziroma pri delodajalcu se določi s kolektivno pogodbo podjetja oziroma
s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in
organizacijo oziroma delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega procesa,
delo v izmenah, dislociranost in podobno.
(6) Ne glede na zagotovljene materialne
pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat
pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije
pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred
začetkom opravljanja te funkcije.
(7) Plača sindikalnega zaupnika se
usklajuje v skladu z rastjo plač pri delodajalcu.
(8) Sindikalnemu zaupniku, ki svoje
funkcije ne opravlja profesionalno, lahko delodajalec prizna zaradi dodatnih obremenitev
mesečni dodatek. Višina dodatka se opredeli v pogodbi o zagotavljanju pogojev
za sindikalno delo.
(9) Delodajalec se zavezuje, da v
primeru, ko sindikati pri delodajalcu podpišejo izjavo o prostovoljnem
skupinskem zavarovanju, sklene pogodbo z zavarovalno ustanovo o skupinskem zavarovanju.
Delodajalec bo s tem v zvezi opravljal vse administrativno-računovodske
storitve in redno nakazoval premije v skladu s podpisano pogodbo za zaposlene.
Podrobnosti uredita delodajalec in sindikati s pogodbo iz prvega odstavka tega
člena.
37. člen
Imuniteta sindikalnega zaupnika
(1) Sindikalni zaupnik zaradi
sindikalne dejavnosti uživa delovno pravno imuniteto.
(2) Sindikalnemu zaupniku, ki ravna v
skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in akti podjetja, ni mogoče
znižati plače brez soglasja sindikata ali začeti zoper njega disciplinski ali
odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma
podrejen položaj.
(3) Rok, v katerem je sindikat dolžan
dati soglasje, je 8 dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal
soglasje.
(4) Če sindikat ni dal soglasja, lahko
delodajalec sproži postopek pomirjanja. Dokazno breme je na delodajalcu.
(5) Pomirjanje lahko sproži sindikat
tudi, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
(6) Glede sestave arbitraže in
postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe Zakona o delovnih
razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži.
(7) Imuniteta sindikalnega zaupnika iz
tega člena traja še 2 leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
(8) Za sindikalne zaupnike po tem členu
se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki
območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov),
ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
38. člen
Stavka
(1) Sindikati v podjetju uporabljajo
za organiziranje in vodenje stavke sindikalna stavkovna pravila in določila
kolektivne pogodbe.
(2) Stavko v podjetju lahko
organizirajo le pod pogojem, da se zagotovi tako pripravljenost obratovanja
objektov, omrežij in naprav, kot je predpisano za nedelje, praznike in druge
dela proste dneve oziroma minimum, kot je opredeljen v aktu podjetja ali sklepu
ustanovitelja. Pri tem so dolžni upoštevati posebnost komunalne dejavnosti in
njene posledice za javni interes.Delavci imajo med stavko pravice iz delovnega
razmerja v skladu z ZDR, zakonom o stavki in to pogodbo.
(3) Z zakonom ali na zakonu temelječi
uredbi vlade oziroma odloku lokalne skupnosti, ki določa dejavnosti gospodarskih
javnih služb, se predpiše način zagotavljanja pogojev iz drugega odstavka tega
člena. S splošnim aktom se v skladu z zakonom določijo dela in naloge in način
njihovega opravljanja med stavko.
(4) Napoved stavke se pošlje organu
upravljanja in poslovodnemu organu oziroma delodajalcu, sindikatu, če ta ni
organizator stavke, in pristojnemu organu republike ali lokalne skupnosti
najpozneje 10 dni pred začetkom stavke. Napoved stavke vsebuje sklep o začetku
stavke in način zagotavljanja minimuma delovnega procesa oziroma oskrbe z javnimi
dobrinami v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Organ, ki vodi stavko, in
predstavniki organa upravljanja in poslovodnega organa v organizaciji oziroma
pri delodajalcu ter predstavniki republike ali lokalne skupnosti morajo od
dneva, ko je stavka napovedana, in med stavko poskušati sporazumno rešiti
nastali spor in v času od napovedi stavke do dneva, določenega za začetek
stavke, ponuditi predlog za rešitev spora in z njim seznaniti delavce, ki so
napovedali stavko in javnost.
(6) Organ, ki vodi stavko, mora za
zagotovitev minimuma delovnega procesa iz prvega odstavka tega člena med stavko
sodelovati s poslovodnim organom organizacije oziroma delodajalcem za
zagotovitev neoviranega poteka tistih delov delovnega procesa, ki se ne smejo
prekiniti.
(7) Delavci, ki opravljajo dela in
naloge iz tretjega odstavka tega člena, morajo med stavko izvrševati naloge, ki
jih določi poslovodni organ oziroma delodajalec.
TARIFNI DEL
39. člen
Splošne določbe o plačah in drugih osebnih
prejemkih
(1) Prejemki delavca, ki jih ta
kolektivna pogodba opredeljuje so:
-
plača (osnovna plača, plača za delovno uspešnost, plačilo za poslovno
uspešnost, dodatki),
-
nadomestila plače,
-
drugi osebni prejemki,
-
povračila stroškov v zvezi z delom,
-
odškodnine,
-
drugi prejemki.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi,
ki se nanašajo na prejemke delavcev, so v bruto zneskih, razen če ni v tej kolektivni
pogodbi določeno drugače.
(3) Delavcem, ki delajo z delovnim
časom krajšim od polnega, pripada povračilo stroškov v zvezi z delom v celoti,
drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom prebitim na delu.
(4) Delavci prejmejo prejemke iz
prvega odstavka tega člena v denarni obliki.
40. člen
Pisni obračun plače
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri
izplačilu plače vročen pisni obračun, ki mora vsebovati vse za pravilni obračun
zahtevane podatke:
-
tarifni in plačilni razred,
-
osnovno plačo delavca,
-
dodatke,
-
plače za delovne uspešnosti,
-
plačilo za poslovno uspešnost,
-
nadomestila plače po posameznih vrstah,
-
bruto plača,
-
zneske prispevkov za socialno varnost,
-
davke iz osebnih prejemkov,
-
neto plača,
-
povračila stroškov v zvezi z delom,
-
dodatno pokojninsko zavarovanje,
-
odtegljaji od plače,
-
neto izplačilo.
(2) Delodajalec lahko na istem
obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke.
(3) Delodajalec mora v navzočnosti
delavca opraviti pregled pisnega obračuna plače in nadomestila ter obrazložiti
vse okoliščine v zvezi z obračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni
zaupnik na delavčev pisni predlog.
PLAČE
41. člen
Plača
(1) Izhodiščna plača je plača za polni
delovni čas, pričakovane rezultate dela in normalne pogoje dela.
(2) Izhodiščna plača po tarifnih
razredih predstavlja najnižjo možno osnovno plačo delavca, dogovorjeno v
pogodbi o zaposlitvi za povprečni mesečni fond delovnega časa 174 ur.
(3) Osnovna plača delavca je plača, ki
ustreza vrednosti zahtevnosti delovnega mesta za poln delovni čas ob normalnih
predvidenih delovnih pogojih in ob doseganju predvidenih rezultatov dela.
(4) Po prenehanju veljavnosti Zakona o
izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005 se
pogodbeni stranki dogovorita o načinu uskladitve osnovnih plač z veljavnostjo
od 1. 1. 2006 dalje.
42. člen
Napredovanje delavca
Pogoje in postopek napredovanja delavca na
delovnem mestu v višji plačilni razred ali na bolj zahtevno delovno mesto
določi delodajalec z internim aktom.
43. člen
Plača za delovno uspešnost
(1) Osnove za določanje delovne
uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in
inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje individualno in
skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih, zapisanih v kolektivni pogodbi
ali drugem aktu pri delodajalcu.
(2) Delovno uspešnost delavca
ugotavlja in ocenjuje poslovodni organ, ki lahko to pooblastilo prenese na
drugega delavca.
(3) Osnova za izračun plače za delovno
uspešnost je osnovna plača delavca.
(4) Plača za delovno uspešnost pripada
delavcu, ki presega pričakovane rezultate.
(5) Delavcu, ki ne dosega pričakovanih
rezultatov se lahko osnovna plača zmanjša največ za 20%.
44. člen
Plačilo za poslovno uspešnost
Delodajalec in reprezentativni sindikat v
podjetju se dogovorita o načinu izplačila plačila za poslovno uspešnost na
podlagi doseženih rezultatov poslovanja glede na plan. Do tega plačila je
upravičen delavec, ki je na dan izplačila v delovnem razmerju. Delavec je
upravičen do sorazmernega dela plačila za poslovno uspešnost glede na njegovo
prisotnost na delovnem mestu.
45. člen
Dodatek za delovno dobo
(1) Delavcu pripada dodatek za delovno
dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne
dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz
prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki
jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma ali pri opravljanju
samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri
uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
(3) V podjetniški kolektivni pogodbi
se delodajalec in delavci dogovorijo še o dodatku na stalnost v podjetju.
46. člen
Drugi dodatki
(1) Delavcem pripadajo dodatki, ki
izhajajo iz razporeditve delovnega časa in dodatki za posebne obremenitve pri
delu, za neugodne vplive okolja in za nevarnost pri delu.
(2) Obračunavajo se za čas, ko je
delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je
osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve
delovnega časa
1.
Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo
delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:
-
izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni oziroma turnusno delo 10%
-
delo v deljenem delovnem času
a) za prekinitev dela nad
1 uro 15%
b) za prekinitev dela nad
2 uri 20%
-
dežurstvo na delovnem mestu 20%
-
nočno delo 35%
-
delo preko polnega delovnega časa 30%
-
delo v nedeljo 50%
-
delo na praznik in dela proste dneve po zakonu 50%
-
delo s sezonskim značajem dela po aktu delodajalca 10%
2.
Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatka za delo v nedeljo in
dodatka za delo na praznik in dela proste dneve po zakonu.
Dodatki za posebne obremenitve pri delu, za
neugodne vplive okolja, za nevarnost pri delu
V kolektivni pogodbi pri delodajalcu se
določijo dodatki in višina dodatkov zaradi vpliva delovnega okolja, naporov in
težjih delovnih pogojev, ki se občasno pojavljajo in niso sestavni del
zahtevnosti del in se ne vračunavajo v osnovno plačo.
Ti dodatki se določijo kot:
a) dodatek za dela, pri katerih
se uporabljajo posebna zaščitna sredstva v skladu s predpisi (kot so plinske
maske, maske proti prahu, naprave za dovajanje svežega zraka in druga), se
določi v višini najmanj 4%;
b) dodatek za težko delo – pri
umazanem delu in drugih težkih delih, pri katerih je delavec izpostavljen
negativnim vplivom okolja, kot na primer: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga,
visoke temperature, vibracije, delo s kompresorjem, posebno močen ropot ali
posebno bleščeča umetna svetloba, delo v temnih prostorih ali z obremenilno
barvno svetlobo, se določi v višini najmanj 4%;
c) dodatek za nevarna dela,če
je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim (požar, vdor vode, eksplozija), se
določi v višini najmanj 6%.
47. člen
Nadomestila za čas pripravljenosti na domu
Za čas pripravljenosti na domu pripada
delavcu nadomestilo po urah pripravljenosti v višini najmanj 10% od osnovne
plače delavca.
NADOMESTILA PLAČE
48. člen
Nadomestila plače
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače
za čas odsotnosti z dela v primerih:
-
nezmožnosti delavca za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana
z delom,
-
nezmožnosti delavca za delo zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri
delu,
-
letnega dopusta delavca,
-
z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni,
-
izobraževanja,
-
osebnih okoliščin iz 26. člena te pogodbe.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve
alinee, pripada delavcu nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne
plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V
primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 80% plače delavca v
preteklem mesecu za polni delovni čas.
(2) Delavcu, ki ne more opravljati
dela na svojem delovnem mestu:
a) zaradi višje sile (izpada električne energije) – pripada 70%
nadomestilo plače, ki se obračuna na osnovi plače, ki bi jo prejel, če bi
delal;
b) zaradi vzrokov, za katere je krivda na strani delodajalca (izpada
električne energije zaradi slabega vzdrževanja, pomanjkanja surovin in
repromaterialov, pomanjkanja naročil) – pripada 100% nadomestilo plače, ki bi
jo prejel, če bi delal.
(3) Poleg tega pripada delavcu
nadomestilo plače za čas stavke v višini 70% plače, ki bi jo prejel, če bi
delal, vendar za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
a) da delavci stavkajo zaradi kršitev te kolektivne pogodbe,
podjetniške kolektivne pogodbe ali drugega akta podjetja glede plač, regresa
ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
b) da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih
pravilih dejavnosti.
(4) V primeru vpoklica na delo na dan
praznika ali dela prostega dne po zakonu, pripada delavcu poleg nadomestila
plače za praznik tudi plačilo za opravljene ure z dodatkom za delo preko
polnega delovnega časa in dodatkom za delo na praznik.
DRUGI OSEBNI PREJEMKI
49. člen
Regres za letni dopust
(1) Delavcu
pripada regres za letni dopust v enkratnem izplačilu.
(2) Regres za letni dopust se pri
nelikvidnih delodajalcih lahko izplača do 1. oktobra tekočega leta. Družba
ni likvidna, če iz poslovnih knjig izhaja, da začasno ni sposobna tekoče
poravnavati dolgove.
50. člen
Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada
za skupno delovno dobo najmanj v višini:
-
za 10 let delovne dobe 40%
-
za 20 let delovne dobe 60%
-
za 30 let delovne dobe 80%
povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji
za pretekle tri mesece.
(2) Jubilejna nagrada se izplača v enem mesecu po dopolnitvi delovne
dobe iz prejšnjega odstavka. Jubilejna nagrada se izplačuje tako, da všteva
skupno število let delovne dobe posameznega delavca in se izključuje z nagrado
za stalnost pri zadnjem delodajalcu razen, če to ni v posamezni gospodarski
družbi drugače urejeno.
(3) Jubilejna nagrada se lahko, če je
tako dogovorjeno v podjetniški kolektivni pogodbi, izplača tudi za dosežen
jubilej pri zadnjem delodajalcu in sicer v smislu nagrade za stalnost. Ta
nagrada se lahko izplača v denarni ali tudi v drugi dogovorjeni obliki.
51. člen
Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca pripada
družini delavca solidarnostna pomoč v višini 80% povprečne plače v Republiki
Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2) Delavcu pripada solidarnostna
pomoč v višini 50% povprečne plače v Republike Slovenije za pretekle tri mesece
in sicer v naslednjih primerih:
-
smrt ožjega družinskega člana (zakonec, izvenzakonski partner, otroci –
zakonski in izvenzakonski in posvojenci),
-
elementarne nesreče ali požar,
-
zaradi invalidnosti (II. ali III. kategorija),
-
odsotnost zaradi bolezni nepretrgano nad 90 dni.
(3) Solidarnostno pomoč, ki pripada
delavcu zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni v nepretrganem trajanju nad
90 koledarskih dni, predlaga reprezentativen sindikat v organizaciji oziroma
pri delodajalcu, po vnaprej določenih pravilih, ki se opredelijo v podjetniški
kolektivni pogodbi ali drugem pisnem dogovoru med reprezentativnim sindikatom
in delodajalcem. Ta solidarnostna pomoč pripada delavcu največ enkrat letno.
52. člen
Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi
odpravnina v višini najmanj dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji
za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca
za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, vendar največ do višine,
ki jo določa Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih
prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek.
(2) Delavec ni upravičen do
odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup
delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup
delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
(3) Ob upokojitvi se izplačilo odpravnine izvrši ob zadnji plači.
53. člen
Druge odpravnine
Odpravnine, ki jih določa zakon, se lahko
izplačujejo v znesku, ki je višji od določenega mnogokratnika v zakonu.
POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM
54. člen
Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi povračilo
stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila
stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s
polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi in
počitniškem delu.
(2) Če delavec dela nepretrgoma
najmanj 4 ure preko polnega delovnega časa na dan, ali če opravlja 12-urni delavnik,
pripada delavcu za ta dan dvakratni dnevni znesek.
55. člen
Prevoz na delo in z dela
(1) Delavci so opravičeni do povračila stroškov prevoza na delo in z
dela za primere in v višinah, kot jih določa tarifna priloga.
(2) Kot kraj bivanja se upošteva kraj dejanskega bivanja.
56. člen
Službena potovanja
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli
delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju v
Republiki Sloveniji in tujini, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za
prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
57. člen
Terenski dodatek
(1) Delavci so upravičeni do
terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca in ko sta
na terenu v breme delodajalca organizirana prehrana in prenočišče.
(2) Terenski dodatek in povračilo
stroškov na službeni poti se med seboj izključujeta.
ODŠKODNINE
58. člen
Pavšalna odškodnina
Primeri škodnih dejanj in višina pavšalne
odškodnine se lahko dogovorijo v podjetniški kolektivni pogodbi.
59. člen
Pogodbena kazen zaradi nezakonite odpovedi
pogodbe o zaposlitvi
V primeru nezakonite odpovedi pogodbe o
zaposlitvi, ki je ugotovljena s pravnomočno odločbo, je delodajalec dolžan
delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, plačati pogodbeno kazen v
znesku najmanj treh povprečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela, razen
če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače opredeljeno.
DRUGI PREJEMKI
60. člen
Inovacije
Inovacije se izplačujejo najmanj v višini
in na način, ki ga določa Pravilnik o nagradah za inovacije, ustvarjene v
delovnem razmerju (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99).
61. člen
Prejemki pripravnikov, učencev, vajencev
in študentov na praksi
(1) Delavcu pripravniku pripadajo
plača v višini 70% osnovne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo
stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki.
(2) Učencem in študentom na praksi se
za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15%
povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(3) Učenci, vajenci in študenti na
praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(4) Učenci, vajenci in študentje imajo
pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(5) Vajencem pripadajo izplačila
skladno z zakonom in učno pogodbo.
62. člen
Prejemki mentorjev
Delavcu mentorju pripravnika, mentorju
praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu
pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
OBLIGACIJSKI DEL
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA
SPOROV
63. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranke kolektivne pogodbe si morajo z
vsemi sredstvi, ki so jim na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne
pogodbe in spoštovanje njenih določb.
64. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje,
ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
65. člen
Reševanje kolektivnih sporov
(1) Spore med strankama kolektivne
pogodbe, ki jih ni mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta Komisija za
pomirjanje oziroma arbitraža.
(2) Šteje se, da gre za spor med
strankami, če se ne sporazumejo o sklenitvi nove kolektivne pogodbe, spremembi
oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje
spornih primerov.
(3) Postopek pomirjanja se začne s
predlogom, najkasneje v roku 30 dni od nastanka sporov, odkar je stranka zanje
zvedela. Predlagatelj pomirjanja v predlogu navede vsebino spornega razmerja in
imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje. Druga stranka odgovori na predlog
in imenuje dva člana v komisijo za pomirjanje v nadaljnjih 30 dneh. Člani
komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst
uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev. V primeru, da druga
stranka ne odgovori na predlog, ne imenuje članov v komisijo za pomirjanje, če
člani komisije ne imenujejo predsednika komisije za pomirjanje ali v primeru,
da stranki kolektivne pogodbe ne sprejmeta predloga za rešitev spora komisije
za pomirjanje, se postopek ustavi.
(4) Sporazum, ki je dosežen v postopku
pomirjanja, mora biti v pisni obliki.
(5) V primeru ustavitve postopka
pomirjanja, lahko katerakoli stranka sproži postopek pred arbitražo, v roku 30
dni od dneva ustavitve postopka pomirjanja.
(6) Arbitraža odloča v sestavi
tričlanskega senata. Po enega člana in njegovega namestnika določita pogodbeni
stranki. Pogodbeni stranki sporazumno določita predsednika in njegovega
namestnika iz vrst priznanih strokovnjakov s področja delovnega prava.
(7) Glede rokov se v postopku pred
arbitražo smiselno uporabljajo določbe o rokih, ki veljajo za postopek
pomirjanja.
(8) Sporazum strank v postopku
pomirjanja in odločitev arbitraže se sporoči organu, pristojnemu za
registracijo kolektivnih pogodb in objavi.
66. člen
Sklenitev nove kolektivne pogodbe
(1) Postopek za sklenitev nove
kolektivne pogodbe se začne na pisni predlog ene od strank vsaj šest mesecev
pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
(2) Pisni predlog mora vsebovati tudi
predlog nove kolektivne pogodbe.
(3) Nasprotna stranka se je do pisnega
predloga dolžna opredeliti v roku 30 dni. Če druga stranka ne sprejme pobude za
sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v danem roku ne opredeli,
se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
(4) Če druga stranka sprejme predlog
za sklenitev kolektivne pogodbe oziroma se do njega opredeli v danem ji roku,
stranka predlagateljica v roku tridesetih dni od prejema opredelitve nasprotne
stranke, razpiše pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK
67. člen
Sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
(1) Vsaka pogodbena stranka lahko
kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi
spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo
obrazloženo zahtevo v pisni obliki s priporočenim pismom.
(3) Druga stranka se je dolžna do
predloga opredeliti v 30 dneh.
(4) Če nasprotna stranka ne sprejme
predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga
ne opredeli v 30 dneh, stranka predlagateljica začne postopek za pomirjanje.
68. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe
(1) Stranki kolektivne pogodbe
imenujeta petčlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe, v katero imenuje
vsaka po dva člana, petega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta
sporazumno. Za člane in predsednika komisije se imenujejo tudi namestniki.
(2) Komisija za razlago sprejema
razlage in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak
način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Razlage komisije pomenijo obvezen
način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalca in delavca ter obvezno
podlago za odločanje v sporih o pravicah delavcev in obveznostih delodajalcev,
ki izvirajo iz te pogodbe.
(4) Priporočilo je strokovni predlog
strankama kolektivne pogodbe za ureditev določenega vprašanja.
(5) Razlage komisije za razlago te
kolektivne pogodbe pomenijo obvezen način uporabe določb tudi v kolektivnih
pogodbah podjetij, kadar gre za razlago določb, ki so v kolektivnih pogodbah
podjetij enake kot določbe te kolektivne pogodbe.
(6) Na enak način se lahko oblikujejo
in delujejo komisije za razlago kolektivnih pogodb podjetij.
69. člen
Odpoved kolektivne pogodbe
(1) Kolektivna pogodba se po
31. 12. 2006 lahko odpove kadarkoli, s šest mesečnim odpovednim rokom.
(2) Pogodbena stranka o odpovedi
obvesti drugo pogodbeno stranko s priporočenim pismom.
(3) Odpoved te pogodbe se objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Po prenehanju veljavnosti
kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj 6 mesecev, uporabljajo
določbe te kolektivne pogodbe.
70. člen
Stroški za objavo
Stroške za objavo kolektivne pogodbe,
sprememb, dopolnitev in razlag te pogodbe pokrivajo pogajalski partnerji po
dogovoru.
Tarifna
priloga
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti
(Uradni list RS, št. 94/04)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
71. člen
Rok za
uskladitev aktov
Podjetja so dolžna uskladiti svoje
podjetniške kolektivne pogodbe ali akte z določili te pogodbe v treh mesecih od
njene uveljavitve.
72. člen
Veljavnost
kolektivne pogodbe
Z dnem, ko začne veljati ta kolektivna
pogodba, preneha veljati kolektivna pogodba za gospodarske javne službe na
področju komunalnih dejavnosti in vodnega gospodarstva (Uradni list št. RS, št.
50/94).
73. člen
Neposredna
uporaba določil Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti
Stranke te kolektivne pogodbe so
sporazumne, da se za določila, ki niso posebej zajeta v tej kolektivni pogodbi,
neposredno uporabljajo določila veljavne splošne kolektivne pogodbe za
gospodarske dejavnosti.«.
Aneks št. 1 k Tarifni prilogi h Kolektivni
pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/05) vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta aneks je sklenjen z dnem njegovega
podpisa, velja pa od 1. 1. 2005.«.
Aneks št. 2 k Tarifni prilogi h Kolektivni
pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 71/05) določa:
»1. člen
Znesek uskladitve za leto 2005 znaša 6.600
SIT.
2. člen
Plača delavcev za katere velja ta
kolektivna pogodba se prvič poveča za znesek uskladitve iz 1. člena te
kolektivne pogodbe za delo opravljeno v mesecu avgustu 2005.
3. člen
Znesek uskladitve iz 1. člena se mesečno
izplačuje dokler ni vključen v sistem plač.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Aneks začne veljati naslednji dan po objavi
v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja od 1. 8. 2005 dalje.«.
Aneks št. 3 k Tarifni prilogi h Kolektivni
pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 14/06) določa:
»1. člen
Pogodbene stranke soglašajo, da se
veljavnost tarifne priloge h kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni
list RS, št. 94/04) ter Aneksa št. 1 k Tarifni prilogi h kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 8/05) in Aneksa št. 2 k tarifni
prilogi h kolektivni pogodbi komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 71/05)
podaljša do 30. 6. 2006.
2. člen
Ne glede na določbo 1. člena tega aneksa
velja določilo 3. točke Tarifne priloge, ki opredeljuje višino regresa za letni
dopust, za koledarsko leto 2006.
3. člen
Pogodbeni strani bosta do 30. 6. 2006
dogovorili vsebino Tarifne priloge za obdobje od 1. 7. 2006 dalje.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»4. člen
Ta aneks je sklenjen z dnem njegovega
podpisa, v veljavo pa stopi s 1. 1. 2006.«.
Zakon o kolektivnih pogodbah – ZkolP (Uradni
list RS, št. 43/06)
v zvezi s prenehanjem veljavnosti določb kolektivne pogodbe določa:
»34. člen
(prenehanje veljavnosti kolektivnih pogodb)
(1) Določbe kolektivnih
pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona,
se uporabljajo do preteka določenega roka veljavnosti oziroma do sklenitve novih kolektivnih
pogodb, če niso v nasprotju s tem zakonom
ali zakonom, ki ureja individualna
delovna razmerja.
(2) Določbe kolektivnih
pogodb, katerih sklenitelji na strani delodajalcev so samo delodajalske
asociacije z obveznim članstvom,
prenehajo veljati z iztekom prehodnega obdobja
iz 32. člena tega zakona.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»36. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 82/06) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
(veljavnost
tarifne priloge)
(1) Tarifna priloga začne veljati z dnem
sklenitve, uporablja pa se od 1. 7. 2006 dalje, Tarifna priloga velja do 30. 6.
2007. Pogodbene stranke do 30. 6. 2007 dogovorijo vsebino tarifne priloge za
obdobje od 1. 7. 2007 dalje.
(2) Z začetkom veljavnosti te tarifne
priloge preneha veljati Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih
dejavnosti, sklenjena dne 29. 7. 2004 ter vsi njeni aneksi.«.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 66/07) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
(veljavnost
tarifne priloge)
(1) Tarifna priloga začne veljati z
dnem sklenitve, uporablja pa se od 1. 7. 2007 dalje. Tarifna priloga velja
do 31. 12. 2007.
(2) Pogodbene stranke do 31. 12.
2007 dogovorijo vsebino tarifne priloge za obdobje od 1. 1. 2008 dalje.
(3) Z začetkom veljavnosti te tarifne
priloge preneha veljati Tarifna priloga h Kolektivni pogodbvi komunalnih
dejavnosti, sklenjena dne 20. 7. 2006.«.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
(veljavnost
Tarifne priloge)
(1) Tarifna priloga začne veljati z
dnem sklenitve, uporablja pa se od 1. 1. 2008 dalje. Tarifna priloga velja
do 31. 12. 2008.
(2) Pogodbene stranke do 31. 12.
2008 dogovorijo vsebino Tarifne priloge za obdobje od 1. 1. 2009 dalje.
(3) Z začetkom veljavnosti te tarifne
priloge se preneha uporabljati Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 66/07), sklenjena dne 13. 7. 2007.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi komunalnih
dejavnosti - Uradni list RS, št. 94/04, 8/05, 71/05, 14/06, 82/06, 66/07, 18/08
(Uradni list RS, št. 5/09) vsebuje naslednji končni določbi:
»2. člen
Aneks je sestavni del Kolektivne pogodbe
komunalnih dejavnosti in začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se s 1. 1.
2009.
3. člen
Aneks se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«;
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 5/09) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
(veljavnost
Tarifne priloge)
(1) Tarifna priloga začne veljati z dnem
sklenitve, uporablja pa se od 1. januarja 2009 dalje. Tarifna priloga velja do
31. decembra 2009.
(2) Z začetkom veljavnosti te tarifne
priloge se preneha uporabljati Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08), sklenjena dne 30. 1. 2008.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi komunalnih
dejavnosti - Uradni list RS, št. 94/04, 8/05, 71/05, 14/06, 82/06, 66/07,
18/08, 5/09 (Uradni list RS, št. 10/10) vsebuje naslednji končni določbi:
»2. člen
Aneks je sestavni del Kolektivne pogodbe
komunalnih dejavnosti in začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se s 1. 1.
2010.
3. člen
Aneks se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 10/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
(veljavnost
Tarifne priloge)
(1) Tarifna priloga začne veljati z dnem
sklenitve, uporablja pa se od 1. januarja 2010 dalje. Tarifna priloga velja do
31. decembra 2010.
(2) Z začetkom veljavnosti te tarifne
priloge se preneha uporabljati Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 5/09), sklenjena dne 13. 1. 2009.«.
Aneks h Kolektivni pogodbi komunalnih
dejavnosti - Uradni list RS, št. 94/04, 8/05, 71/05, 14/06, 82/06, 66/07,
18/08, 5/09, 10/10 (Uradni list RS, št. 95/10) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Aneks je sestavni del Kolektivne pogodbe
komunalnih dejavnosti in začne veljati z dnem podpisa, uporablja pa se s 1. 1.
2011.
3. člen
Aneks se objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.«.
Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 14/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
(veljavnost
Tarifne priloge)
(1) Tarifna priloga začne veljati z
dnem sklenitve, uporablja pa se od 1. januarja 2011 dalje. Tarifna priloga
velja do 31. decembra 2011.
(2) Z začetkom veljavnosti te tarifne
priloge se preneha uporabljati Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi komunalnih
dejavnosti (Uradni list RS, št. 10/10), sklenjena dne 22. 1. 2010.«.
Aneks k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
(veljavnost
aneksa k tarifni prilogi)
Aneks k Tarifni prilogi začne veljati z
dnem sklenitve, uporablja pa se od 1. julija 2011 dalje. Aneks k Tarifni
prilogi velja do 31. avgusta 2011.«.
Aneks k Tarifni prilogi h Kolektivni pogodbi
komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 74/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
(veljavnost
aneksa k tarifni prilogi)
Aneks k Tarifni prilogi začne veljati z
dnem sklenitve, uporablja pa se od 1. septembra 2011 dalje. Aneks k Tarifni
prilogi velja do 31. decembra 2011.«.