Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo je na podlagi
49. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – UPB1 in 63/04)
in 46. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu
(Uradni list RS, št. 63/04) 10. 9. 2004 sprejel
MERILA
za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih
programov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta akt vsebuje merila in določa postopke za akreditacijo in
ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, za
priznavanje znanja in sposobnosti, pridobljenih pred vpisom v program, za
oblikovanje mnenj k merilom visokošolskih zavodov za izvolitev v naziv in za
oblikovanje soglasja k izvolitvi v naziv.
Pri akreditiranju visokošolskih zavodov in študijskih
programov Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu:
Svet) upošteva še:
-
merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS in
opredelitev minimalnega deleža izbirnosti v študijskih programih,
-
merila za prehode med študijskimi programi,
-
merila za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, njihovem obsegu
in strukturi.
2. člen
(naloge Sveta)
Ta akt Svet uporablja pri izvajanju svojih, z zakonom o visokem
šolstvu (v nadaljnjem besedilu: ZViS) opredeljenih nalog, zlasti pa pri:
-
oblikovanju strokovnega mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev
oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda - akreditaciji visokošolskega zavoda
(ZViS, 14., 16. in 49. člen),
-
preverjanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti, za katere
je bil visokošolski zavod ustanovljen – ponovni akreditaciji visokošolskega
zavoda (ZViS, 14., 16. In 49. člen),
-
oblikovanju soglasja k študijskim programom – akreditaciji študijskih
programov (ZViS, 32. in 49. člen),
-
podaljšanju soglasja k študijskim programom – ponovni akreditaciji
študijskih programov (ZViS, 16., 32. in 49. člen)
-
oblikovanju soglasja k znanstvenoraziskovalnim in – oblikovanju mnenja k
merilom visokošolskih zavodov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev,
visokošolskih sodelavcev in znanstvenih delavcev (ZViS, 49. člen),
-
oblikovanju soglasja k izvolitvi visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev in visokošolskih sodelavcev v naziv na samostojnih visokošolskih
zavodih (ZViS, 49. člen).
II. MERILA
3. člen
(merila za akreditacijo visokošolskega zavoda)
Pri oblikovanju strokovnih mnenj
o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda
se poleg zakonskih določil in nacionalnega programa visokega šolstva Republike
Slovenije upoštevajo naslednja merila:
1.
Študijska področja. Ustreznost opredelitve študijskih področij po
Iscedovi klasifikaciji in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških disciplin
po Frascatijevi klasifikaciji (celovitost, integriranost, interdisciplinarnost,
raziskovalna oziroma strokovna utemeljenost, opredelitev notranje
organiziranosti, povezanost z okoljem, mednarodna primerljivost ipd.), za
katere se visokošolski zavod ustanavlja, ter ustreznost osnutkov predvidenih
študijskih in raziskovalnih programov, tudi ob upoštevanju 6., 7. in 8. člena
tega akta. Posebej je treba navesti stopnje študijskih programov (za prvo
stopnjo tudi univerzitetni ali visokošolski strokovni program), ki jih bo visokošolski
zavod izvajal.
Če gre za ustanavljanje univerze, se ugotavlja, ali so izpolnjeni
pogoji za izvajanje študijskih programov vseh treh stopenj na najmanj treh
zaokroženih znanstvenih, umetniških oziroma strokovnih področjih ali
disciplinah, pogoji za izvajanje dejavnosti na drugih zavodih – članicah
univerze ter pogoji za izvajanje podpornih in razvojnih dejavnosti. Za fakulteto
ali umetniško akademijo – članico univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za
znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in izobraževalno dejavnost s področij
ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih ali umetniških disciplin.
Za visoko strokovno šolo – članico univerze morajo biti izpolnjeni pogoji za
izvajanje študijskih programov najmanj za prvo stopnjo, in sicer s področja ene
ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok, za izvajanje magistrskih
študijskih programov pa tudi pogoji za opravljanje znanstveno-raziskovalnega
oziroma umetniškega dela.
Če gre za ustanavljanje samostojnega visokošolskega zavoda –
fakultete ali umetniške akademije, se ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za
izvajanje študijskih programov najmanj za dve stopnji in za
znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in izobraževalno dejavnost s področij
ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih ali umetniških
disciplin.
Če gre za ustanavljanje
samostojnega visokošolskega zavoda – visoke strokovne šole, se ugotavlja, ali
so izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za prvo stopnjo,
in sicer s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok. Za
izvajanje magistrskih študijskih programov morajo biti izpolnjeni tudi pogoji
za opravljanje znanstveno-raziskovalnega oziroma umetniškega dela.
2.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci –
ustreznost in struktura. Ustreznost visokošolskih učiteljev, znanstvenih
delavcev in visokošolskih sodelavcev nosilcev študijskih,
znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških programov (v nadaljnjem besedilu:
nosilci) visokošolskega zavoda se dokazuje:
-
z veljavno izvolitvijo v naziv. Nazivi nosilcev morajo ustrezati
določilom zakona (ZViS, 52. do 64. člen) in statuta visokošolskega zavoda ter
morajo biti pridobljeni po merilih za izvolitev v naziv visokošolskih
učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma
samostojnega visokošolskega zavoda, h katerim je Svet na podlagi 49. člena ZViS
dal pozitivno mnenje. Za predvidene nosilce, ki izvolitve še nimajo, ker
predlagatelj še nima pravice voditi izvolitvenih postopkov, Svet oceni njihovo
ustreznost na podlagi predloženih biografij in bibliografij, pripravljenih po pravilih
iz osnutka meril za izvolitev v naziv, ob upoštevanju 14. člena tega akta;
-
z izjavo, v kateri predvideni nosilec zapiše, katere vrste pogodbenega
razmerja bo sklenil z visokošolskim zavodom (delovno razmerje, podjemna
pogodba, avtorska pogodba); pri nosilcih, ki so že zaposleni v visokem šolstvu oziroma
raziskovalni dejavnosti, mora predlagatelj skladno z veljavnimi predpisi
upoštevati najvišjo z zakonom dopustno neposredno in dodatno tedensko pedagoško
obveznost ter raziskovalno in strokovno oziroma umetniško delo (ZViS, 63. člen,
Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljnjem besedilu:
ZDR);
-
s soglasjem delodajalcev, pri katerih je zaposlen, če se namerava v
novem zavodu dopolnilno zaposliti (ZDR, 146. člen, ZViS, 63. člen);
-
z ugotovitvijo o sposobnosti za oblikovanje senata; senat članice
univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda mora imeti najmanj 9, senat
univerze pa najmanj 21 članov izmed visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev,
ki so (oziroma bodo) na tem zavodu v delovnem razmerju; člani morajo biti
izbrani izmed predlaganih ustreznih nosilcev tako, da so enakopravno zastopane
vse znanstvene in umetniške discipline oziroma strokovna področja.
Če bo članica univerze ali samostojni
visokošolski zavod študijske programe izvajal tudi zunaj kraja svojega sedeža (v
nadaljnjem besedilu: dislocirana enota), se po merilih iz te točke ugotavlja
izpolnjevanje pogojev tudi za dislocirano enoto.
3.
Prostori in oprema. Prostorske razmere se ocenjujejo po merilih,
ki jih uporablja strokovna služba ministrstva, pristojna za investicije v
visokem šolstvu.
Ocenjuje se tudi primernost laboratorijev,
informacijskokomunikacijske in druge učne tehnologije ter druge opreme, potrebne
za izvajanje študijskih programov ter znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške
in strokovne dejavnosti.
Kot dokazilo o prostorih se upošteva:
-
izpis iz zemljiške knjige ali drugo ustrezno dokazilo o lastništvu ali
-
najemna pogodba, sklenjena najmanj za čas trajanja študijskega programa.
Primernost študijskih knjižnic se ocenjuje po merilih, določenih
v skladu z zakonom o knjižničarstvu.
Če bo članica univerze ali
samostojni visokošolski zavod študijske programe izvajal tudi v dislociranih
enotah, se po merilih iz te točke ugotavlja izpolnjevanje pogojev tudi za dislocirano
enoto.
4.
Spremljanje in ocenjevanje dela. Predvideni samoevalvacijski postopki
visokošolskega zavoda morajo zagotavljati sprotno spremljanje in ocenjevanje
kvalitete in učinkovitosti dela. V teh postopkih morajo sodelovati tudi
študentje.
5.
Potrebe in zaposlitvene možnosti. Strateška vloga predlaganega visokošolskega
zavoda v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju oziroma pri ohranjanju
nacionalne identitete; analitično utemeljeno potencialno zadostno zanimanje kandidatov
za študij, zaposlitvene potrebe oziroma zakonska ureditev poklicev, za katere
se zahteva predvidena izobrazba.
6.
Finančna sredstva. Ocena finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev
(zagonska sredstva) in delovanje visokošolskega zavoda, in predvideni viri se
pripravi skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za visoko
šolstvo. Če je med predvidenimi viri državni proračun, mora predlagatelj priložiti
mnenje ministrstva, pristojnega za financiranje visokega šolstva.
4. člen
(merila za akreditacijo dislocirane enote visokošolskega zavoda)
Članica univerze ali samostojni visokošolski zavod lahko naknadno,
po končani akreditaciji visokošolskega zavoda, začne izvajati študijske
programe v dislocirani enoti, če Svet ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po
merilih iz 2. in 3. točke prejšnjega člena.
5. člen
(merila za ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov)
Pri ponovni akreditaciji visokošolskih zavodov in njihovih dislociranih
enot se smiselno uporabljata 3. in 4. člen tega akta, upoštevajo pa se tudi
ugotovitve iz poročil o zunanji evalvaciji visokošolskega zavoda in študijskih
programov.
6. člen
(merila za akreditacijo študijskih programov za pridobitev izobrazbe
oziroma za izpopolnjevanje)
Pri oblikovanju soglasja k študijskemu programu za pridobitev
izobrazbe in študijskemu programu za izpopolnjevanje visokošolskega zavoda –
članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda (ZViS, 32. člen) se
upoštevajo naslednja merila:
-
ustreznost raziskovalnih oziroma strokovnih podlag študijskega programa
(temeljno oziroma razvojno in aplikativno raziskovanje) ter kadrovskih in
materialnih pogojev za njegovo izvedbo,
-
ustreznost formalne ter vsebinske strukturiranosti programa (zlasti
strokovna konsistentnost, sodobnost vsebin programa ter skladnost vsebin in
ciljev programa),
-
ustreznost načinov in oblik študija ter študijskih virov,
-
ustreznost načinov preverjanja in ocenjevanja znanja ter pogojev za
napredovanje in dokončanje študija,
-
ustreznost strokovnega oziroma znanstvenega naslova,
-
ustreznost evalvacijskih postopkov programa,
-
ustreznost programa za pridobitev znanja, ki ga potrebuje gospodarstvo
oziroma delodajalci, ter možnosti za zaposlitev diplomantov,
-
ocena finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega
programa, in predvideni viri,
-
usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih, še posebej
usklajenost z minimalnimi zahtevami za praktično izobraževanje, navedenimi v
ustrezni direktivi, in sicer 93/16/ EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za
veterinarje, 80/155/EECza babice, 77/453/EEC za medicinske sestre, 78/687/EEC za
zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte.
7. člen
(merila za sestavo študijskih programov za pridobitev izobrazbe)
Ob upoštevanju zakona (ZViS, 32. do 42. in 66. člen) in
statuta visokošolskega zavoda, pri reguliranih poklicih pa tudi predpisov EU,
študijski program vsebuje naslednje obvezne sestavine:
1.
splošne podatke o programu:
-
navedba naslova (imena) programa,
-
navedba stopnje (in vrste) programa: dodiplomski študijski program
(univerzitetni študijski program, visokošolski strokovni študijski program);
podiplomski študijski program (magistrski študijski program, doktorski
študijski program),
-
navedba, ali gre za interdisciplinarni, dvojni ipd. program,
-
navedba smeri, če jih program ima,
-
navedba študijskega področja iz Iscedove klasifikacije, v katerega se
program razvršča, in navedba znanstvenih disciplin iz Frascatijeve
klasifikacije, na katerih temelji študijski program;
2.
opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih in
predmetnospecifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo; pojem
kompetenc se nanaša na sodobne izobraževalne teorije in projekte, po katerih s
tem pojmom označujemo usposobljenost diplomanta kot dinamično kombinacijo lastnosti,
ki so povezane z dosežki v danem študijskem programu (študijski oziroma učni
dosežki), predvsem glede na doseženo znanje in njegovo uporabo, oziroma glede
na to, kaj naj bi bili študenti sposobni napraviti po koncu izobraževalnega procesa,
npr.
(a)
splošne kompetence:
-
sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
-
obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične
in samokritične presoje,
-
sposobnost uporabe znanja v praksi,
-
avtonomnost v strokovnem delu,
-
razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v
mednarodnem okolju,
-
etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
-
kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju) itd.,
(b)
predmetnospecifične kompetence (tu brez aplikacije na posebno
disciplinarno področje):
-
poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine
(razvoja) temeljne discipline (stroke),
-
sposobnost za reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo
znanstvenih metod in postopkov,
-
koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z
različnih področij in aplikacije,
-
sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst
temeljne discipline (stroke),
-
razumevanje splošne strukture temeljne discipline (stroke) ter
povezanosti med njenimi poddisciplinami,
-
razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter
njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih problemov,
-
razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem
področju,
-
uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na
določenem strokovnem področju itd.;
3.
podatke o mednarodni primerljivosti programa ob upoštevanju
določil 8. člena tega akta;
4.
podatke o mednarodnem sodelovanju visokošolskega zavoda, kot
npr.:
-
sodelovanje v raziskovalnih projektih (v okviru programov Evropske unije
ali drugih mednarodnih programov; drugi bilateralni ali multilateralni programi
ter meduniverzitetni sporazumi ipd.),
-
sodelovanje v tematskih mrežah, intenzivnih programih in drugih
projektih, ki pospešujejo vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor,
-
sodelovanje v programih mobilnosti za študente ter visokošolske učitelje
in sodelavce (Socrates/Erasmus, Ceepus, drugi bilateralni ali multilateralni
programi ter meduniverzitetni sporazumi ipd.),
-
vpis tujih študentov na visokošolski zavod ipd.;
5.
predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po
Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu: ECTS) in
opredelitvijo deleža izbirnosti v programu ter priloženimi učnimi načrti:
-
število in poimenska navedba učnih enot (predmetov, modulov ipd.),
-
vrsta in delež učnih enot glede na njihovo vključenost v strukturo
programa: npr. skupni predmeti, moduli ipd. za celoten program oziroma za smer,
skupine izbirnih predmetov, modulov ipd., izbirni predmeti ipd.,
-
razmerje predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija (npr.
raziskovalne sestavine, praktične, strokovne, specifične poklicne sestavine
ipd.),
-
delež praktičnega usposabljanja v programu, način izvedbe ter kreditno
ovrednotenje,
-
vertikalna in horizontalna povezanost predmetov programa,
-
kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot, letno
in celotno število ur študijskih obveznosti študenta v programu ter letno in
celotno število organiziranih skupnih oziroma kontaktnih ur programa (predavanja,
seminarji, vaje) v skladu z zakonom (ZViS, 36. in 37. člen) in merili za
kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, ki jih sprejme Svet,
-
priloženi učni načrti po posameznih učnih enotah z navedbo pogojev za
vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti pri posamezni
učni enoti, opisom vsebine enote, navedbo temeljne literature in virov, opisom ciljev
in predvidenih študijskih rezultatov, metod poučevanja in učenja ipd.;
6.
pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa v skladu z
zakonom (ZViS, 38., 38.a in 41. člen);
7.
določbe o uporabi oziroma konkretizaciji meril za priznavanje znanja
in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program iz 9. člena tega akta;
8.
načine ocenjevanja (npr.: ustni /pisni izpiti, kolokviji, eseji
oziroma seminarske naloge, dnevniki, praktične naloge oziroma izdelki,
projekti, reševanje realnih problemov, reševanje odprtih nalog/problemov,
vrstniško ocenjevanje, portfolijo ipd.);
9.
pogoje za napredovanje po programu (obveznosti študentov in
pogoji za napredovanje iz letnika v letnik; pogoji za ponavljanje letnika in
podaljševanje statusa študenta; svetovanje in usmerjanje med študijem idr.);
10.
določbe o prehodih med programi v skladu z zakonom (ZViS, 39. in
66. člen) in merili o prehodih, ki jih sprejme Svet, ter statutom
visokošolskega zavoda;
11.
podatke o načinih in oblikah izvajanja študija (redni in izredni
študij; študij na daljavo);
12.
pogoje za dokončanje študija v skladu z zakonom (ZViS, 35. člen)
ter statutom visokošolskega zavoda;
13.
pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program
vsebuje;
14.
navedbo strokovnega oziroma znanstvenega naslova v skladu z
zakonom.
V doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne
sestavine iz prejšnjega odstavka, razen sestavin iz točk 8, 11 in 13. Te se v
programu opredelijo, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda.
Študijski program ima lahko tudi druge sestavine, določene s statutom
visokošolskega zavoda.
8. člen
(merila za ocenjevanje študijskih programov z vidika njihove
mednarodne primerljivosti)
Pri ocenjevanju študijskega programa z vidika njegove mednarodne
primerljivosti in trajanja študija (ZViS, 49. člen) se upoštevajo naslednja
merila:
-
primerljivost koncepta ter formalne in vsebinske strukturiranosti domačega
študijskega programa s tujimi;
-
primerljivost možnosti dostopa in pogojev za vpis v študijski program;
-
primerljivost trajanja študija, napredovanja, dokončanja študija in
pridobljenih naslovov;
-
primerljivost načinov in oblik študija (sistem in organizacija študijskega
procesa, kreditni sistem, uporaba sodobnih informacijskih tehnologij,
samostojni študij, tutorstvo, organizacija praktičnega usposabljanja ipd.);
-
možnosti za vključevanje študijskega programa v mednarodno sodelovanje
(mobilnost) oziroma vključevanje v skupni evropski visokošolski prostor;
-
razlike med predlaganim in tujimi programi glede na specifične potrebe
in pogoje domačega gospodarstva in javnih služb;
-
usklajenost s predpisi EU pri reguliranih poklicih, še posebej
usklajenost z minimalnimi zahtevami za praktično izobraževanje, navedenimi v
ustrezni direktivi, in sicer 93/16/ EEC za zdravnike, 78/1027/EEC za
veterinarje, 80/155/EEC za babice, 77/453/EEC za medicinske sestre, 78/687/EEC
za zobozdravnike in 85/432/EEC za farmacevte.
Ocena mora temeljiti na primerjavi predlaganega študijskega programa
z najmanj tremi priznanimi sorodnimi tujimi programi iz več različnih držav, od
tega vsaj dvema iz držav Evropske unije. Tuji programi morajo biti v državi,
kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. Svet lahko zahteva
dopolnitev primerjave z dodatnimi tujimi programi.
9. člen
(merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred
vpisom v program)
Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje,
usposobljenost ali zmožnosti, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma
ustrezajo splošnim oziroma predmetnospecifičnim kompetencam, določenim s
posameznim študijskim programom.
Priznava se znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene
s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem.
Pri priznavanju se:
-
upoštevajo spričevala in druge listine (priznavanje »netipičnih
spričeval«, portfolijo, listine o končanih tečajih in drugih oblikah
izobraževanja),
-
ocenjujejo izdelki, storitve, objave in druga avtorska dela študentov
(možnost opravljanja študijskih obveznosti npr. izpitov, kolokvijev ipd. – z
ocenjevanjem izdelkov, npr. projektov, izumov, patentov, ki jih je študent
izdelal pred vpisom),
-
ocenjuje znanje, ki si ga je študent pridobil s samoizobraževanjem ali z
izkustvenim učenjem (možnost opravljanja študijskih obveznosti – npr. izpitov,
kolokvijev ipd. – brez udeležbe na predavanjih, vajah, seminarjih),
-
upoštevajo ustrezne delovne izkušnje (npr. priznavanje praktičnega
usposabljanja in drugih učnih enot progama, ki temeljijo na delovni praksi in
izkušnjah). Priznano znanje, usposobljenost ali zmožnosti se lahko upoštevajo
kot pogoj za vpis, če ta ni določen z zakonom, kot merilo za izbiro ob omejitvi
vpisa ali kot opravljena študijska obveznost. Če se znanje, usposobljenost ali
zmožnost prizna kot opravljena študijska obveznost, jo je treba ovrednotiti po
merilih za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS.
Na podlagi meril za priznavanje visokošolski zavod obravnava
individualne dokumentirane vloge študentov v skladu z določbami statuta.
10. člen
(merila za sestavo študijskih programov za izpopolnjevanje)
V študijskem programu za izpopolnjevanje se smiselno opredelijo
obvezne sestavine iz 7. člena, razen sestavin iz točk 3, 4, 10, 13 in 14. Te se
v programu opredelijo, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda.
11. člen
(merila za ponovno akreditacijo študijskih programov za pridobitev
izobrazbe oziroma za izpopolnjevanje)
Pri ponovni akreditaciji študijskega programa za pridobitev izobrazbe
oziroma za izpopolnjevanje se smiselno uporabljajo 6., 7., 8., 9. in 10. člen
tega akta, upoštevajo pa se tudi ugotovitve iz poročil o zunanji evalvaciji
študijskega programa.
12. člen
(merila za akreditacijo skupnih študijskih programov)
Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev
izobrazbe, ki jih visokošolski zavod sprejme in izvaja skupaj z enim ali več
visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali tujine.
Pri akreditaciji skupnega študijskega programa dveh ali več
visokošolskih zavodov – članic univerze oziroma samostojnih visokošolskih
zavodov, med katerimi so lahko tudi tuji visokošolski zavodi (ZViS, 33.b člen),
se smiselno upoštevajo določila 8. člena tega akta, in sicer tako, da se
prikaže primerjava sorodnih študijskih programov, ki jih posamični sodelujoči
domači in tuji visokošolski zavodi že izvajajo; če skupni študijski program
izvajajo samo domači visokošolski zavodi, se določila 8. člena upoštevajo tako
kot v drugih primerih. Smiselno se upoštevajo tudi določila 6. člena tega akta,
poleg tega pa še naslednja merila:
-
ustreznost tujih visokošolskih zavodov, ki so vključeni v predvideno
izvajanje skupnega študijskega programa; v državi, v kateri delujejo, morajo
biti ob upoštevanju nacionalne zakonodaje akreditirani oziroma ustrezno
priznani,
-
ustreznost opredelitev o sodelovanju visokošolskih zavodov pri izvajanju
skupnega študijskega programa, še zlasti v zvezi s preverjanjem in
zagotavljanjem kakovosti, sprejemom študentov, učnimi jeziki, vsebino in obliko
diplome oziroma priloge k diplomi ter načinom podeljevanja ipd.,
-
ustreznost deleža oziroma deležev študijskega programa, ki ga oziroma
jih izvaja eden ali več visokošolskih zavodov iz Republike Slovenije,
-
upoštevanje priporočil Odbora Lizbonske konvencije za priznavanje
visokošolskih kvalifikacij v Evropski regiji, še zlasti priporočil o
priznavanju skupnih programov,
-
upoštevanje drugih mednarodnih načel in priporočil za oblikovanje teh
programov, sprejetih oziroma oblikovanih v telesih Evropske unije, bolonjskega
procesa, Sveta Evrope, Unesca, OECD itd.
13. člen
(merila za ponovno akreditacijo skupnih študijskih programov)
Pri ponovni akreditaciji skupnega študijskega programa se
smiselno uporablja 12. člen tega akta, upoštevajo pa se tudi ugotovitve iz
poročil o zunanji evalvaciji študijskega programa.
14. člen
(merila za oblikovanje mnenj k merilom visokošolskih zavodov
za izvolitev v naziv)
Pri oblikovanju mnenja k merilom za izvolitev v nazive visokošolskih
učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev univerze oziroma
samostojnega visokošolskega zavoda (ZViS, 49. člen) se upošteva vključenost
zlasti naslednjih meril:
-
število in kakovost domačih in tujih objav (samostojna dela, razprave,
članki, referati ipd.),
-
število in kakovost domačih in tujih dokončanih temeljnih, aplikativnih
in razvojnih projektov,
-
število in kakovost domačih in tujih razstav, predstav, koncertov in
drugih oblik umetniškega nastopanja,
-
število in kakovost patentov, inovacij in drugih izvedenih strokovnih
del,
-
izkazano sodelovanje z gospodarstvom in drugimi uporabniki,
-
preverjene pedagoške sposobnosti kandidata (npr. usposabljanje iz
visokošolske didaktike, nastopno predavanje, izkušnje ipd.),
-
število in kakovost izdanih učbenikov in drugih študijskih pripomočkov,
-
število mentorstev diplomantom, specialistom, magistrantom in
doktorantom,
-
število mentorstev nagrajenim diplomantom, specialistom, magistrantom in
doktorantom,
-
vabljena predavanja doma in v tujini oziroma gostovanja na tujih
visokošolskih zavodih,
-
mednarodna citiranost nosilca programa (npr. SCI, SSCI, A&HCI, JCR
ipd.),
-
znanstvene, umetniške in strokovne nagrade ter priznanja.
V merilih za izvolitev v naziv visokošolski zavod posebej opredeli,
katera od naštetih meril se upoštevajo pri izvolitvah v posamezne nazive
oziroma pri izvolitvah za posamezna področja, pa tudi način, kako se
kvantificirajo.
15. člen
(merila za oblikovanje soglasja k izvolitvi v naziv)
Pri oblikovanju soglasja k izvolitvi v naziv se upoštevajo merila
visokošolskega zavoda za izvolitev v naziv in ocena strokovne komisije
visokošolskega zavoda o kandidatu.
III. VLOGE IN POSTOPKI
16. člen
(predlagatelji)
Svet začne postopek na podlagi pisnih vlog Vlade RS oziroma
ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, univerz, samostojnih visokošolskih
zavodov, ustanoviteljev novih visokošolskih zavodov, Sveta za evalvacijo v
visokem šolstvu ter drugih predlagateljev, postopke za oblikovanje soglasja iz
tretje, pete in sedme alineje ter mnenja iz šeste alineje prvega odstavka 2.
člena tega akta pa na podlagi pisnih vlog senata visokošolskega zavoda (v
nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
Vlogo za akreditacijo skupnega študijskega programa predložijo
v predvideni skupni študijski program vključeni visokošolski zavodi iz
Republike Slovenije.
Postopek za ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov in
študijskih programov Svet začne po uradni dolžnosti.
17. člen
(vloga za akreditacijo visokošolskega zavoda)
Vloga za pridobitev mnenja o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev
oziroma preoblikovanje visokošolskega zavoda vsebuje:
-
podatke o predlagatelju in kratko utemeljitev vloge,
-
mnenje senata univerze, če gre za ustanavljanje oziroma preoblikovanje
visokošolskega zavoda – članice univerze,
-
opredelitev študijskih področij in znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških
disciplin, za katere se visokošolski zavod ustanavlja, ter osnutek predvidenih
študijskih, znanstveno-raziskovalnih oziroma umetniških programov, načrt
vključevanja visokošolskega zavoda v mednarodno sodelovanje in skupni evropski
visokošolski prostor (1. točka 3. člena tega akta),
-
podatke in dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in
visokošolskih sodelavcih, potrebnih za izvedbo študijskega in
znanstvenoraziskovalnega programa, in o sposobnosti za oblikovanje senata ter
podatke o predvidenem načinu, postopkih in merilih za izvolitve v naziv (2.
točka 3. člena in 14. člen tega akta),
-
podatke in dokazila (uporabno dovoljenje, ustrezne pogodbe) o tem, kje
in kako bodo zagotovljeni ustrezni prostori (tudi laboratoriji, knjižnice ipd.)
in oprema za izvedbo predvidenih študijskih in znanstvenoraziskovalnih
programov visokošolskega zavoda (3. točka 3. člena tega akta),
-
opis predvidenih samoevalvacijskih postopkov visokošolskega zavoda –
spremljanje ter ocenjevanje kvalitete in učinkovitosti dela (4. točka 3. člena
tega akta),
-
podatke o potrebah v gospodarstvu oziroma drugih dejavnostih in
zaposlitvenih možnostih (5. točka 3. člena tega akta),
-
oceno finančnih sredstev, potrebnih za ustanovitev in delovanje
visokošolskega zavoda, in predvidene vire (6. točka 3. člena tega akta).
18. člen
(vloga za akreditacijo študijskega programa)
Vloga za pridobitev soglasja k študijskemu programu vsebuje:
-
podatke o predlagatelju in kratko utemeljitev vloge,
-
sklep senata univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda k
predlaganemu študijskemu programu,
-
podatke o pridobljenih pisnih strokovnih mnenjih o študijskem programu
(interno pridobljena neodvisna ekspertna mnenja),
-
študijski program s sestavinami iz 7. člena tega akta,
-
podatke za oceno študijskega programa z vidika njegove mednarodne
primerljivosti in trajanja študija po merilih iz 8. člena tega akta in
priložene najmanj tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz
različnih držav, če gre za regulirane poklice, pa tudi sklic na ustrezno
direktivo EU,
-
podatke o izpolnjenih kadrovskih (reference nosilcev, izvolitve v naziv)
in materialnih pogojih (prostori, laboratoriji in knjižnice, oprema ipd.) za
izvajanje programa,
-
dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo prakse,
-
podatke o možnostih zaposlovanja diplomantov; mnenje panožne gospodarske
zbornice ali resornega ministrstva, lahko pa tudi drugih relevantnih združenj
delodajalcev o predlaganem študijskem programu,
-
podatke o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski
pedagoški obveznosti ter raziskovalnem in strokovnem oziroma umetniškem delu
nosilcev,
-
oceno finančnih sredstev, potrebnih za uvedbo in izvajanje študijskega
programa, in predvidene vire,
-
druge podatke o izpolnjevanju meril iz 6. člena tega akta.
Določila tega člena se smiselno upoštevajo pri obravnavanju vlog
za oblikovanje soglasja k znanstvenoraziskovalnim in umetniškim programom
visokošolskih zavodov (ZViS, 49. člen).
19. člen
(vloga za akreditacijo skupnega študijskega programa)
Vloga za pridobitev soglasja k skupnemu študijskemu programu
vsebuje elemente določil 6. člena tega akta in sicer tako, da se nanašajo na
pravice in obveznosti, ki jih bo imel pri izvajanju skupnega študijskega
programa visokošolski zavod iz Republike Slovenije.
Vloga poleg tega vsebuje še pogodbo, sporazum ali drugo
uradno potrjeno obliko vzajemne opredelitve sodelovanja visokošolskih zavodov
pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki vsebuje zlasti navedbe:
-
o vseh sodelujočih visokošolskih zavodih z navedbo njihovega statusa po
nacionalni zakonodaji, njihove akreditacije oziroma ustreznega drugega javnega
priznanja, ter kratko predstavitvijo njihovega delovanja,
-
o deležih, ki jih pri izvajanju skupnega študijskega programa prevzemajo
posamezni sodelujoči visokošolski zavodi, še zlasti pa o deležih, ki jih
prevzemajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije,
-
o akreditaciji delov skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo
sodelujoči visokošolski zavodi iz tujine,
-
o načelih in načinih skupnega in transparentnega preverjanja in zagotavljanja
kakovosti,
-
o pogojih za vpis študentov v skupni študijski program,
-
o uporabi učnih jezikov,
-
o finančnih obveznostih pri izvajanju skupnega študijskega programa,
-
o vsebini in obliki diplome ter načinu podeljevanja diplom,
-
o vsebini in obliki priloge k diplomi ter načinu podeljevanja priloge k
diplomi,
-
o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih sodelujočih visokošolskih
zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa.
Če je v vlogi za pridobitev soglasja k skupnemu študijskemu programu
navedeno, da bodo pri izvajanju sodelovali tudi tuji visokošolski zavodi, si
strokovna služba Sveta po uradni dolžnosti pridobi tudi mnenje o teh
visokošolskih zavodih, in sicer pri ustreznih nacionalnih centrih mreže ENIC/NARIC
oziroma drugih pooblaščenih telesih za posredovanje informacij o visokošolskih
sistemih v mednarodnem prostoru.
20. člen
(vloga za pridobitev mnenja k merilom visokošolskega zavoda
za izvolitev v naziv)
Vloga za pridobitev mnenja k merilom visokošolskega zavoda za
izvolitev v naziv vsebuje:
-
podatke o sprejemu meril v senatu,
-
merila za izvolitev v naziv.
21. člen
(vloga za pridobitev soglasja k izvolitvi v naziv)
Vloga za pridobitev soglasja k izvolitvi v naziv vsebuje podatke
o kandidatu, njegovi pedagoški usposobljenosti in druga dokazila o
izpolnjevanju pogojev v skladu z merili visokošolskega zavoda.
22. člen
(obrazci za vloge)
Vloge iz 17., 18., 19., 20. in 21. člena predlagatelji pripravijo
tako, da izpolnijo standardizirane obrazce ter jim dodajo dokumentacijo in
druge priloge. Obrazci se dobijo pri tajniku Sveta ter na spletnih straneh
Sveta.
23. člen
(postopek za akreditacijo visokošolskega zavoda ali
študijskega programa)
Tajnik Sveta (v nadaljnjem besedilu: tajnik) zbira vloge, skupaj
s strokovnimi službami preverja njihovo formalno popolnost ter z njimi sproti
seznanja predsednika Sveta in predsednike področnih komisij. Če s tem aktom ni
določeno drugače, predsednik Sveta – oziroma po njegovem pooblastilu tajnik –
predlagatelja obvesti o ugotovljenih pomanjkljivostih in zahteva dopolnitev
vloge. Tajnik zaznamke o pomanjkljivostih v vlogi in njihovi odpravi
dokumentira po posameznih točkah vloge v posebnem obrazcu, ki ga po ugotovitvi
formalno popolne vloge posreduje predsedniku Sveta ter predsedniku pristojne
področne komisije.
Če predlagatelj vloge ne dopolni v roku, določenem za dopolnitev,
jo Svet s sklepom zavrže.
Predsednik Sveta po prejemu formalno popolne vloge z njo
pisno seznani predsednike področnih komisij Sveta, da začnejo njihovo
obravnavo. Če komisija ugotovi, da je vloga še vedno formalno pomanjkljiva, jo
vrne predsedniku, da zagotovi formalno dopolnitev. Kolegij predsednika Sveta lahko
določi, da pri obravnavi vloge na pristojni komisiji enakopravno sodelujejo
tudi predsednik ali člani drugih komisij, še zlasti, kadar se obravnavajo
interdisciplinarna vprašanja, lahko pa odloči tudi, da vlogo obravnavajo še
druge zainteresirane komisije.
Komisija ali član Sveta lahko predlaga Svetu imenovanje neodvisne
3- do 5-članske ekspertne skupine. Svet imenuje ekspertno skupino s sklepom, v
katerem opredeli njene naloge in roke, do katerih jih mora opraviti.
Imenovanje ekspertne skupine je obvezno, če:
-
gre za ustanovitev novega ali preoblikovanje visokošolskega zavoda,
-
univerza vlogi ne priloži vsaj dveh interno pridobljenih neodvisnih
ekspertnih mnenj iz 18. člena tega akta,
-
gre za soglasje k programu samostojnega visokošolskega zavoda.
Komisija lahko po lastnem preudarku ali na pobudo ekspertne skupine
Svetu predlaga, da od predlagatelja zahteva vsebinsko dopolnitev vloge; ta mora
biti natančno opredeljena. Dopolnjeno vlogo komisija obravnava ponovno, vendar ne
več kot enkrat.
Komisija na svoji seji obravnava vse zbrano gradivo ter ob
upoštevanju tega akta in drugih meril oziroma sklepov, ki jih je sprejel Svet,
vlogo oceni z eno izmed naslednjih ocen: priporoča, ne priporoča. Oceno skupaj
s predlogom sklepa in pisno utemeljitvijo na predpisanem obrazcu posreduje
Svetu v dokončno odločitev.
Svet v dveh mesecih po prejemu formalno in vsebinsko popolne
vloge oblikuje in sprejme mnenje oziroma soglasje k vlogi. Mnenje oziroma
soglasje pisno utemelji.
Svet o akreditaciji študijskih programov prek ministrstva, pristojnega
za visoko šolstvo, seznani Vlado Republike Slovenije pred izdajo soglasja k
vsakoletnemu razpisu za vpis v dodiplomske in podiplomske študijske programe
javnih in koncesioniranih visokošolskih zavodov.
24. člen
(manjše spremembe študijskih programov ter spremembe, ki se
ne ocenjujejo)
Če gre za manjše spremembe študijskih programov, kot so
spremembe imen predmetov ter uvedba novih ali opustitev starih izbirnih
predmetov, in kolegij predsednika Sveta nanje nima pripomb, jih Svet sprejme
brez poprejšnje obravnave v komisijah.
Spremembe sestavin študijskega programa, kot so: vsebina
učnih načrtov, seznam študijske literature ali spremembe habilitiranih nosilcev
predmetov in spremembe neobveznih sestavin študijskega programa začnejo veljati
z dnem, določenim v sklepu senata visokošolskega zavoda, in jih Svet zavede
brez obravnave.
25. člen
(drugi postopki)
Določila 23. člena tega akta se smiselno uporabljajo tudi v
drugih postopkih, ki jih vodi Svet.
26. člen
(objava seznamov študijskih programov)
Svet najmanj enkrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije
objavi seznam študijskih programov, h katerim je bilo dano oziroma podaljšano
soglasje.
IV. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
27. člen
(končanje že začetih akreditacijskih postopkov)
Akreditacijski postopki, ki so se na Svetu začeli pred uveljavitvijo
tega akta, se nadaljujejo in končajo ob upoštevanju tega akta.
28. člen
(spremembe obstoječih študijskih programov)
Do sprejema novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe
in programov za izpopolnjevanje iz 33., 33.a in 33.b člena Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04) lahko predlagatelji
spreminjajo študijske programe, veljavne na dan uveljavitve tega akta, v skladu
s 24. členom tega akta.
29. člen
(uporaba drugih meril)
Dokler Svet ne bo sprejel novih meril, pri svojem delu smiselno
uporablja Merila za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 45/94
in 78/98).
30. člen
(akreditacija dislociranih enot visokošolskega zavoda)
Visokošolski zavodi morajo akreditirati dislocirane enote, v
katerih na dan uveljavitve tega akta izvajajo študijske programe in še niso
bile akreditirane, v enem letu po uveljavitvi tega akta.
31. člen
(ponovna akreditacija visokošolskih zavodov)
Ponovno akreditacijo visokošolskih zavodov bo Svet začel
najpozneje v šestih mesecih po prejemu poročil Sveta za evalvacijo visokega
šolstva o zunanjih evalvacijah visokošolskih zavodov.
32. člen
(ponovna akreditacija študijskih programov)
Ponovna akreditacija novih študijskih programov bo prvič
opravljena najpozneje sedem let po njihovem sprejemu v skladu s tem aktom.
33. člen
(prenehanje veljavnosti prejšnjih meril)
Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati Merila in
postopki za ocenjevanje študijskih programov in visokošolskih zavodov (Uradni
list RS, št. 111/02 in 29/04), ki jih je sprejel Svet za visoko šolstvo RS 13.
decembra 2002 in 27. februarja 2004.
34. člen
(veljavnost)
Ta merila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 011-03-61/2004
Ljubljana, dne 10. septembra 2004.
Predsednica
Sveta RS za visoko šolstvo
prof. dr. Andreja Kocijančič l. r.