Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost
v visokem šolstvu je na podlagi tretje alineje enajstega odstavka 51.h člena
Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09 in 62/10 – ZUPJS) na
svoji enajsti seji dne 18. novembra 2010 določil
MERILA
za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS
1. člen
(vsebina)
Ta akt vsebuje merila za kreditno vrednotenje študijskih
programov po evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljnjem besedilu:
ECTS) in za opredelitev minimalnega deleža izbirnosti v študijskih programih.
2. člen
(namen kreditnega sistema študija)
ECTS je sistem za nabiranje in prenos kreditnih točk. Izboljšuje
preglednost in primerljivost sistemov in študijskih programov ter omogoča
mobilnost študentov in medsebojno priznavanje opravljenih študijskih
obveznosti. Uporablja se za nabiranje kreditnih točk, potrebnih za končanje
študijskega programa, pa tudi za prenos kreditnih točk iz enega študijskega
programa v drugega, in sicer med visokošolskimi zavodi v Republiki Sloveniji
ter visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije in tujine.
ECTS pripomore k privlačnosti evropskega visokega šolstva v
primerjavi s sistemi zunaj njega, lajša dostop na trg dela, omogoča pa tudi
priznavanje znanja, usposobljenosti in zmožnosti, pridobljenih s formalnim ali
neformalnim učenjem ter tako pripomore k razširjanju in uveljavljanju
vseživljenjskega učenja.
ECTS spodbuja strategije poučevanja, ki so osredotočene na
študenta: izhodišče je študijska oziroma delovna obremenitev študenta. Takšno
poučevanje je naravnano k študijskim rezultatom, kot so definirani v programu,
temelji pa na sodobnih, inovativnih metodah, aktivnem učenju, skupinskem delu
in individualnih stikih študenta z visokošolskimi učitelji in visokošolskimi
sodelavci.
3. člen
(kreditne točke)
Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga
študent v povprečju opravi (v nadaljnjem besedilu: obremenitev študenta).
1 kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta;
letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur.
V obremenitev študenta se štejejo: predavanja, seminarji,
vaje in druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje,
hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.), individualno študijsko delo (sprotno
delo, študij literature, seminarske naloge, projektno delo, raziskovalno delo),
priprava na izpite ali druge oblike preverjanja ter diplomsko oziroma
magistrsko delo ali doktorska disertacija.
Študentu se kreditne točke dodelijo, ko izpolni študijske
obveznosti, opredeljene v tretjem odstavku tega člena, in sicer za vsako
uspešno opravljeno obveznost posebej.
Število kreditnih točk celotnega študijskega programa je
zmnožek števila let uradnega trajanja študijskega programa in letnega števila
kreditnih točk.
4. člen
(kreditno ovrednotenje študijskih programov)
Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni
študijski programi obsegajo 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri
leta.
Magistrski študijski programi obsegajo 60 do 120 kreditnih
točk in trajajo eno do dve leti, vendar tako, da na istem strokovnem področju
skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let. Magistrski
študijski programi, ki obsegajo 60 kreditnih točk, omogočajo študentom, ki so
na prvi stopnji končali študij, ovrednoten s 180 kreditnimi točkami, opraviti
dodatne obveznosti, tako da si skupaj pridobijo 120 kreditnih točk, potrebnih
za dokončanje magistrskega študijskega programa.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za
poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi
direktivami.
Doktorski študijski programi obsegajo 180 kreditnih točk in
trajajo tri leta.
Študij po študijskih programih prve in druge stopnje, ki se
izvaja po delih, določenih s programom, se kreditno ovrednoti.
Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in
največ 60 kreditnih točk.
Za potrebe zunanje evalvacije se šteje, da višješolski študijski
programi obsegajo 120 kreditnih točk in trajajo dve leti.
5. člen
(kreditno ovrednotenje letnika in semestra ter predmetnika)
Študijski programi morajo biti sestavljeni tako, da posamezni
letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk, semester pa predvidoma 30
kreditnih točk.
Iz predmetnika morajo biti razvidni število kreditnih točk,
potrebnih za dokončanje posamezne enote programa (tj. predmeta, modula,
praktičnega usposabljanja ipd.), in učni dosežki tako celotnega študijskega
programa kot posameznih enot programa.
Posamezni predmet mora biti ovrednoten z najmanj 3 kreditnimi
točkami, priporočljivo število kreditnih točk za posamezni modul je najmanj 5
ali večkratnik tega števila, za 1 teden praktičnega usposabljanja pa 2.
Kreditno vrednotenje enot programa z decimalnimi števili ni
dopustno.
Če je za dokončanje študija s študijskim programom predvideno
diplomsko oziroma magistrsko delo ali doktorska disertacija, jo je treba
kreditno ovrednotiti, vendar tako, da skupno število kreditnih točk za
posamezni študijski program ne presega števila iz 4. člena tega akta.
Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod v statutu ali
drugem aktu določi postopke za sodelovanje študentov oziroma študentskega sveta
pri ocenjevanju in preverjanju dejanske obremenitve študenta. Izvajanje postopkov
se preverja ob zunanji evalvaciji visokošolskega zavoda.
Po uvedbi novega študijskega programa je treba dejansko
obremenitev študenta preverjati vsako študijsko leto do diplomiranja prve
vpisane generacije, potem pa najmanj vsaki dve leti.
Opis metodologije preverjanja obremenitev študenta je del
poslovnika kakovosti, ki ga sprejme visokošolski zavod, samoevalvacijsko
poročilo visokošolskega zavoda pa mora vsebovati izsledke preverjanja teh
obremenitev.
6. člen
(merila za obvezne in izbirne enote programa)
Ob upoštevanju značilnosti študijskega področja, v katerega
študijski program spada, znanstveno-raziskovalnih oziroma umetniških področij,
na katerih temelji, ter ob upoštevanju stopnje in vrste študijskega programa in
njegove notranje razčlenjenosti (smeri, moduli, enopredmetnost, dvopredmetnost,
regulirani poklici ipd.) se opredelijo razmerja med obveznimi in izbirnimi
enotami programa, pri čemer mora biti izbirnih najmanj 10%.
Posebej je treba določiti delež izbirnih enot programa
oziroma število kreditnih točk, ki si jih študent lahko pridobi v drugih
študijskih programih. Zaradi mobilnosti mora imeti študent možnost, da najmanj
10 kreditnih točk iz obveznih ali izbirnih enot programa prenese iz enega
študijskega programa v drugega.
Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod v statutu ali
drugem aktu določi postopke za priznavanje kreditnih točk, pridobljenih v
drugih študijskih programih na istem ali drugih visokošolskih zavodih.
7. člen
(organ ali odgovorna oseba za ECTS na visokošolskem zavodu)
Za uveljavljanje ECTS in usklajevanje s tem povezanih nalog
univerza oziroma samostojni visokošolski zavod v statutu ali drugem aktu določi
organ ali eno ali več odgovornih oseb.
8. člen
(predstavitveni zbornik visokošolskega zavoda)
Za informiranje študentov o kreditnem sistemu študija
visokošolski zavod pripravi predstavitveni zbornik (information package).
Vsebovati mora podatke o vseh glavnih sestavinah študijskega programa, zlasti
pa predmetnik z opisi predmetov, s kreditnimi točkami opredeljene študijske
obveznosti ter podatke o izpitnem režimu oziroma načinih ocenjevanja ter
ocenjevalni lestvici.
Predstavitveni zbornik ima lahko tudi druge sestavine po
presoji visokošolskega zavoda. Izdaja se v slovenskem jeziku, priporočljiva pa
je tudi izdaja v vsaj še enem od uradnih jezikov EU.
Predstavitveni zbornik je treba posodabljati hkrati s spreminjanjem
študijskih programov.
Predstavitveni zbornik mora biti javno objavljen.
9. člen
(drugi dokumenti)
Za uresničevanje študentskih izmenjav in prenos kreditnih
točk, lahko pa tudi za nabiranje kreditnih točk, visokošolski zavodi sprejmejo
naslednje dokumente (standardizirane obrazce): študentovo prošnjo/prijavo
(application form), sporočilo o opravljenih študijskih obveznostih (transcripts
of records), študijsko pogodbo (learning agreement), lahko pa tudi druge.
Obrazci dokumentov iz prejšnjega odstavka morajo biti
objavljeni na spletnih straneh univerze oziroma samostojnega visokošolskega
zavoda.
10. člen
(uveljavitev meril)
Ta akt začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 0072-6/2010/10
Ljubljana, dne 18. novembra 2010
dr. Maja Makovec Brenčič l.r.
Predsednica sveta
Nacionalne agencije Republike Slovenije
za kakovost v visokem šolstvu