Na podlagi četrtega odstavka 40. člena Energetskega
zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) Plinstal, d.d.
Jesenice, kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega
operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na geografskem območju
Občine Žirovnica, po pridobitvi soglasja sveta Javne agencije Republike
Slovenije za energijo št.: 22-23/2006/AE-S/1 z dne 19. 10. 2006, izdaja
SISTEMSKA OBRATOVALNA NAVODILA
za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za
geografsko območje Občine Žirovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Namen in predmet urejanja
1. člen
(1) Ta akt ureja obratovanje in način vodenja distribucijskega
omrežja za zemeljski plin, ki je v upravljanju družbe Plinstal, d.d. Jesenice, za
geografsko območje Občine Žirovnica.
(2) Ta akt se uporablja za sistemskega operaterja distribucijskega
omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) odjemalce
in uporabnike, ki so oskrbovani po distribucijskem omrežju.
(3) Ta akt se uporablja tudi za tiste pravne ali fizične
osebe, ki načrtujejo, projektirajo, gradijo ter izvajajo vzdrževalna dela na
distribucijskem omrežju ali na drugih soodvisnih objektih.
(4) Ta akt določa predvsem:
-
tehnične in druge pogoje za varno obratovanje distribucijskega omrežja z
namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe z zemeljskim plinom;
-
način zagotavljanja sistemskih storitev;
-
postopke za obratovanje distribucijskega omrežja v kriznih stanjih;
-
tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje;
-
tehnične pogoje za medsebojno priključitev in delovanje distribucijskih
omrežij različnih sistemskih operaterjev.
(5) Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega
plina za geografsko območje, navedeno v prvem odstavku tega člena, za katero je
bila sistemskemu operaterju podeljena koncesija.
2. Naloge sistemskega operaterja
2. člen
Sistemski operater je odgovoren za:
-
distribucijo zemeljskega plina;
-
obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja;
-
zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega omrežja, da
omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja;
-
zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom, s tem da zagotavlja ustrezno
zmogljivost in zanesljivost obratovanja distribucijskega omrežja;
-
nediskriminatorno obravnavanje uporabnikov distribucijskega omrežja;
-
zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem, z
omrežji katerih je distribucijsko omrežje, ki ga upravlja, povezano;
-
zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito
uveljavljajo dostop do distribucijskega omrežja;
-
napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega
načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih.
3. Uporaba podatkov in informacij
3. člen
(1) Sistemski operater mora varovati zaupnost podatkov
in informacij, ki jih pridobi od uporabnikov, razen če predpisi zahtevajo, da
se podatki objavijo ali posredujejo državnim ali drugim organom.
(2) Sistemski operater ne sme zlorabiti podatkov in informacij
o tretjih osebah pri zagotavljanju dostopa do distribucijskega omrežja.
(3) Pridobljene osebne podatke uporabnikov in odjemalcev
mora sistemski operater skladno s predpisi, ki ureja varstvo osebnih podatkov,
uporabljati zakonito in pošteno. Zaradi zavarovanja osebnih podatkov mora
sistemski operater organizirati organizacijske, tehnične in logistično-tehnične
postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno
ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter
nepooblaščena obdelava teh podatkov.
(4) Osebne podatke sistemski operater shranjuje, dokler
je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje
obdelovali.
Pojmi in definicije
4. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi,
kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa
imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
–
|
distribucija zemeljskega plina:
|
je transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju;
|
–
|
distribucijsko omrežje:
|
je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na
geografskem območju, določenem s strani lokalne skupnosti kot območje
izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja
distribucijskega omrežja zemeljskega plina, in po katerem se izvaja
distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev;
|
–
|
dobavitelj zemeljskega plina:
|
pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu na osnovi pogodbe
dobavlja zemeljski plin;
|
–
|
dostop:
|
uporaba omrežja zemeljskega plina za odjem dogovorjene
količine zemeljskega plina ob dogovorjenem časovnem obdobju;
|
–
|
izravnava:
|
je postopek izravnave med pogodbeno prevzeto količino na
enem ali več prevzemnih mestih in predano količino zemeljskega plina na enem
ali več predajnih mestih uporabnika omrežja;
|
–
|
odorizacija:
|
dodajanje odorirnega sredstva zemeljskemu plinu, s čimer
dosežemo, da zemeljski plin pridobi značilen in prepoznaven vonj;
|
–
|
odjemalec:
|
pravna ali fizična oseba, ki je na pogodbeni osnovi
oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali nadaljnjo prodajo;
|
–
|
pogodba o dobavi:
|
pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj
zemeljskega plina, s katero si odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v
dogovorjeni količini, dinamiki in kvaliteti;
|
–
|
pogodba o dostopu:
|
pogodba, ki jo skleneta uporabnik in sistemski operater in
s katero se sporazumeta o uporabi distribucijskega omrežja;
|
–
|
pogodba o oskrbi:
|
pogodba o dostopu in dobavi zemeljskega plina, ki jo
skleneta tarifni odjemalec in izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti
dobave tarifnim odjemalcem;
|
–
|
pogodba o priključitvi:
|
pogodba, ki jo skleneta vlagatelj vloge za priključitev na
distribucijsko omrežje in sistemski operater, s katero dogovorita pravna,
tehnična in komercialna razmerja za izvedbo priključitve na distribucijsko
omrežje;
|
–
|
predajno mesto:
|
mesto, na katerem sistemski operater preda uporabniku
zemeljski plin;
|
–
|
prevzemno mesto:
|
točka na distribucijskem omrežju, v kateri sistemski operater
na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine
zemeljskega plina;
|
–
|
priključitev:
|
izvedba fizične povezave priključnega plinovoda na
distribucijsko omrežje sistemskega operaterja;
|
–
|
uporabnik:
|
pravna ali fizična oseba, ki iz distribucijskega omrežja
odjema ali oddaja zemeljski plin v disitribucijsko omrežje;
|
–
|
zaplinjanje:
|
zapolnitev plinovoda, postrojenj ali objektov z zemeljskim
plinom.
|
II. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA VARNO OBRATOVANJE
DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA Z NAMENOM ZANESLJIVE IN KVALITETNE OSKRBE Z ZEMELJSKIM
PLINOM
1. Distribucijsko omrežje
5. člen
(1) Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest
sistemskega operaterja do predajnih mest uporabnikom.
(2) Z ustreznim načrtovanjem, gradnjo in vzdrževanjem
plinovodnega omrežja, merilno-regulacijskih postaj ter druge opreme, s skrbnim
upravljanjem in izvajanjem nadzora nad distribucijskim omrežjem ter nadziranjem
vseh posegov v varnostnem pasu plinovodov, je sistemski operater dolžan
zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja.
2. Razvoj distribucijskega omrežja
6. člen
Sistemski operater izdela predloge za nadaljnji razvoj
distribucijskega omrežja, skladno z odlokom lokalne skupnosti o načinu
izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja ter na
podlagi analize izvajanja distribucije in upravljanja distribucijskega omrežja,
značilnosti pretočnih in tlačnih obratovalnih parametrov, dejanske zasedenosti
distribucijskega omrežja, zanesljivosti obratovanja, izdanih soglasij za
priključitev, anket ter drugih podatkov.
3. Pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje
distribucijskega omrežja
7. člen
Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju, začetku
in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na distribucijskem
omrežju se morajo upoštevati določbe predpisov o tehničnih pogojih za graditev,
obratovanje in vzdrževanje plinovodov in drugih predpisov.
8. člen
(1) Pri načrtovanju, graditvi, preskušanju, obratovanju,
začetku in prenehanju obratovanja, vzdrževanju, obnavljanju ter drugih delih na
distribucijskem omrežju se zaradi poenotenja opreme, dimenzij cevi ter zapornih
elementov, materialov, načinov izvedbe, geodetskih posnetkov, katodne zaščite
in drugih elementov distribucijskega omrežja, uporabljajo tudi tehnične zahteve
sistemskega operaterja.
(2) Tehnične zahteve sistemskega operaterja so javne.
4. Nadzor in varovanje plinovoda
9. člen
(1) Sistemski operater ima zaradi zagotovitve zanesljivega
delovanja distribucijskega omrežja pravico in dolžnost predlagati potrebne spremembe
na distribucijskem omrežju ter podati tehnične zahteve, katere mora
distribucijsko omrežje zagotavljati.
(2) Po končani izgradnji morajo biti vsi plinovodi
geodetsko posneti in vneseni v kataster energetskih in komunalnih vodov,
skladno s predpisi in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja.
10. člen
(1) Za zagotovitev varnosti plinovodov, naprav in objektov
na plinovodih ter varnosti objektov, naprav in premoženja ter zdravja in
življenja ljudi in živali v območju plinovodov, izdaja sistemski operater
soglasja k nameravanim posegom tretjih oseb v varnostni pas plinovoda.
(2) Na podlagi zahteve za izdajo soglasja za nameravane
posege v območje varnostnih pasov plinovodov in predložene projektne
dokumentacije, sistemski operater, upoštevajoč določbe tehničnih predpisov,
odloči o zahtevi za izdajo soglasja.
11. člen
Na podlagi izdanega soglasja iz prejšnjega člena se poseg v
varnostnem pasu plinovoda izvede skladno s predpisi o graditvi objektov, s
predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov.
12. člen
V varnostnem pasu plinovoda ima sistemski operater pravico
nadzorovati dejavnosti in posege in pravico dostopa do plinovoda. Širina
varnostnega pasu na vsako stran plinovoda je določena glede na delovni tlak
plina v plinovodu.
5. Služba stalne pripravljenosti
13. člen
Sistemski operater mora organizirati nadzor nad delovanjem in
vodenjem distribucijskega omrežja.
14. člen
(1) Nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega
omrežja se izvaja s pomočjo procesne, merilne, registracijske, telemetrijske in
programske opreme. Oprema omogoča:
-
distribucijo zemeljskega plina in vodenje distribucijskega omrežja,
-
simuliranje in napovedovanje pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem
omrežju,
-
ugotavljanje in javljanje kriznih stanj in neuravnoteženih obratovalnih
razmer,
-
nadzor nad delovanjem ključnih objektov na distribucijskem omrežju kot
na primer merilno-regulacijskih postaj ter drugih objektov,
-
nadzor nad prevzemom in predajo zemeljskega plina večjih uporabnikov,
-
nadzor nad delovanjem in vodenjem distribucijskega omrežja,
napovedovanje odjema zemeljskega plina in alociranje prevzetih količin
zemeljskega plina.
(2) Sistemski operater mora organizirati službo stalne
pripravljenosti, ki izvaja 24-urni nadzor nad delovanjem distribucijskega
omrežja.
6. Izvajanje aktivnosti na distribucijskem omrežju
15. člen
(1) Za zagotovitev varnega in zanesljivega obratovanja distribucijskega
omrežja je sistemski operater dolžan izvajati naslednje aktivnosti:
-
vzdrževanje distribucijskega omrežja,
-
redna, izredna (intervencijska) in nepredvidena popravila, obnavljanje
in rekonstrukcije distribucijskega omrežja,
-
zaščito plinovodnega omrežja pred mehanskimi, električnimi in kemičnimi
vplivi,
-
sistemsko kontrolo distribucijskega omrežja,
-
nadzor nad trasami in nad aktivnostmi tretjih oseb v varnostnem pasu
plinovodov,
-
servisiranje naprav in opreme.
(2) Izvedbo del lahko sistemski operater prepusti tudi
ustrezno usposobljenemu izvajalcu. Dela se morajo izvajati skladno z
operativnimi tehnološkimi navodili sistemskega operaterja.
(3) Sistemski operater v svojih internih aktih predpiše
ukrepe za varno delo, tehnološka navodila, časovni razpored pregledov in druge
aktivnosti, potrebne za izvajanje nalog vzdrževanja, varnega obratovanja in
nadzora plinovodnega omrežja, objektov in naprav skladno s Pravilnikom o pregledovanju
in preskušanju opreme pod tlakom (Uradni list RS, št. 45/04).
(4) Sistemski operater izdela interni načrt za posredovanje
pri nevarnostih, ki lahko nastanejo pri oskrbi s plinom, v skladu s
93. členom Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in
vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni
list RS, št. 26/02 in 54/02).
(5) Sistemski operater mora preko sredstev javnega
obveščanja ali na drug primeren način obveščati odjemalce o motnjah v
delovanju, poškodbah ali okvarah na distribucijskem omrežju ter o nenadnih
dogodkih, ki vplivajo na delovanje dela ali celotnega distribucijskega omrežja.
(6) Sistemski operater mora v najkrajšem možnem času
odpraviti poškodbe oziroma motnje in organizirati potrebna popravila za
vzpostavitev uravnoteženega delovanja omrežja, objektov in naprav.
7. Predvidena dela na distribucijskem omrežju
16. člen
(1) Sistemski operater sme začasno prekiniti
distribucijo zemeljskega plina zaradi rednega vzdrževanja, pregledov,
rekonstrukcij, preizkusov ali kontrolnih meritev ter razširitev omrežja.
(2) Predvidena dela je sistemski operater dolžan opraviti
v času, ki je nujno potreben, da se delo opravi, in izbrati čas, ki čim manj
prizadene uporabnike oziroma odjemalce zemeljskega plina. Za začasno omejitev
ali prekinitev distribucije zemeljskega plina, ki je posledica izvedbe teh del,
sistemski operater ni odškodninsko odgovoren. Predvidena dela se ne smejo
izvajati v času, ko je pričakovati večjo porabo zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater mora o predvideni prekinitvi v pisni
obliki pravočasno obvestiti uporabnike oziroma odjemalce iz prejšnjega
odstavka. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem
dni pred začetkom del, v primeru, da gre za širši krog odjemalcev, pa preko
sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
-
del omrežja, ki je v delu,
-
začetek in predvideno končanje del,
-
načrt omejitev ali prekinitev distribucije zemeljskega plina,
-
seznam odjemnih mest, ki bodo prizadeta.
17. člen
(1) Če je sistemski operater pozvan, da izvede na distribucijskem
omrežju določena dela zaradi potrebe tretjih oseb, izvede ta dela na stroške
naročnika del, po predhodni presoji upravičenosti zahtevanih del in vpliva
predvidenih del na uporabnike.
(2) Sistemski operater prične z deli na zahtevo tretje
osebe potem, ko mu je ta predložila usklajen dogovor z vsemi prizadetimi
uporabniki.
8. Izredna in nepredvidena dela na distribucijskem
omrežju
18. člen
V primeru motenj ali okvar na distribucijskem omrežju, ki
nastanejo kot posledica višje sile ali delovanja tretje osebe, mora sistemski
operater v najkrajšem možnem času izvesti izredna in nepredvidena dela za
zagotovitev nemotenega ter zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja
oziroma organizirati potrebna popravila za vzpostavitev uravnoteženega
delovanja.
19. člen
V primeru iz prejšnjega člena lahko sistemski operater, če je
to nujno potrebno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega
delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno omeji ali prekine
distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za
odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete odjemalce.
20. člen
(1) Zaradi izrednih in nepredvidenih del, z namenom
zagotovitve nemotenega in zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja,
sistemski operater uporabnikom ne odgovarja za morebitno nastalo škodo zaradi
omejene ali prekinjene distribucije zemeljskega plina.
(2) Tretja oseba, ki povzroči motnje ali okvare na distribucijskem
omrežju, nosi vse stroške potrebnih izrednih in nepredvidenih del ter odgovarja
za morebitno nastalo škodo.
9. Prekinitev distribucije
21. člen
Sistemski operater ustavi uporabniku distribucijo zemeljskega
plina po predhodnem obvestilu, če le-ta v roku, določenem v obvestilu, ne
izpolni svoje obveznosti, in sicer če uporabnik:
-
moti distribucijo zemeljskega plina drugim uporabnikom,
-
odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo sistemskega
operaterja, dostop do vseh delov priključnega plinovoda, do zaščitnih in
merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav, kadar te
naprave povzročajo motnje,
-
brez soglasja sistemskega operaterja priključi na omrežje svoje
energetske naprave ali napeljave ali če omogoči prek svojih energetskih naprav
priključitev energetskih naprav drugih uporabnikov,
-
na opomin sistemskega operaterja ne zniža odjema oziroma oddaje moči
oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku,
-
onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin ali če uporablja
zemeljski plin brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo
njih,
-
ne plača odstopanj ali cene za uporabo omrežij v roku, določenem v
skladu s splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina,
-
v roku, ki ga določi sistemski operater oziroma pristojni inšpekcijski
organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo
njegovi objekti, naprave ali napeljave ali odjemalci,
-
ne izpolnjuje s pogodbo dogovorjenih pogojev za dostop do omrežja.
22. člen
Sistemski operater ustavi uporabniku distribucijo zemeljskega
plina brez predhodnega obvestila, če uporabnik:
-
z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža
življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje,
-
ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o
omejevanju odjema plina iz distribucijskega omrežja.
23. člen
Sistemski operater lahko brez obvestila prekine distribucijo
zemeljskega plina tistemu uporabniku, ki si na prevzemnem mestu ni zagotovil
količin zemeljskega plina, kar dokazuje s sklenjeno pogodbo o dobavi.
24. člen
(1) Sistemski operater je dolžan uporabnika, ki mu je
bila ustavljena distribucija plina, na njegove stroške ponovno priključiti na
omrežje najkasneje v treh delovnih dneh, ko ugotovi, da je uporabnik odpravil
razloge za ustavitev distribucije plina.
(2) Sistemski operater, ki je uporabniku neutemeljeno
ustavil ali prekinil distribucijo plina, mora nemudoma in na svoje stroške
znova priključiti objekte, naprave ali napeljave uporabnika na svoje omrežje.
25. člen
(1) Sistemski operater ima pravico do povračila škode,
ki je nastala zaradi ravnanj uporabnika, zaradi katerih mu je ustavil
distribucijo plina po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila.
(2) Uporabnik, ki mu je sistemski operater neutemeljeno
ustavil ali prekinil distribucijo plina, ima pravico do povračila škode, ki mu
je bila s tem povzročena.
III. OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA
1. Sistemske storitve
26. člen
Sistemske storitve, ki jih sistemski operater zagotavlja
uporabniku v obsegu koriščenja dostopa, so:
-
vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do distribucijskega
omrežja,
-
odoriranje zemeljskega plina,
-
pokrivanje lastne rabe zemeljskega plina,
-
pokrivanje izgub zemeljskega plina,
-
ugotavljanje in obračunavanje odstopanj med pogodbeno in predano
količino zemeljskega plina od napovedi,
-
zagotavljanje potrebnih podatkov uporabnikom, da lahko učinkovito
uveljavljajo dostop do omrežja.
2. Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do
distribucijskega omrežja
27. člen
(1) Vodenje, upravljanje in zagotavljanje dostopa do
distribucijskega omrežja vključujejo predvsem naslednje aktivnosti:
-
zagotavljanje dostopa do distribucijskega omrežja,
-
varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja,
-
načrtovanje distribucijskega omrežja,
-
vodenje distribucijskega omrežja,
-
usklajeno delovanje distribucijskega omrežja s sosednjimi omrežji,
-
zagotavljanje potrebnih podatkov drugim sistemskim operaterjem prenosnih
in distribucijskih omrežij, ki so povezana z omrežjem sistemskega operaterja,
-
obdelavo podatkov in obračun distribucije zemeljskega plina in
sistemskih storitev,
-
izvajanje ukrepov v primeru okvar in poškodb na distribucijskem omrežju,
-
izvajanje meritev.
(2) Sistemski operater upravlja distribucijsko omrežje,
vključno s priključnimi plinovodi. V primeru priključitve uporabnika na omrežje
mora uporabnik dovoliti sistemskemu operaterju brezplačno uporabo zemljišča in
delov stavbe za izgradnjo priključnega plinovoda, namestitev regulatorja tlaka
in merilnih naprav.
3. Vodenje distribucijskega omrežja
28. člen
(1) Sistemski operater mora skrbeti za uravnotežene
obratovalne razmere na distribucijskem omrežju.
(2) V okviru tehničnih možnosti je sistemski operater
dolžan vzdrževati takšne pretočno tlačne razmere na distribucijskem omrežju, da
zagotovi varno in zanesljivo obratovanje.
(3) Za potrebe vodenja distribucijskega omrežja in obračuna
storitev ter ugotavljanja količin prevzetega zemeljskega plina v distribucijsko
omrežje in predanega iz njega morajo biti na vseh prevzemnih in predajnih
mestih ustrezne merilne naprave.
29. člen
(1) Uporabnik mora zagotoviti, da se plinska napeljava
od konca priključnega plinovoda uporablja na način, da niso možne motnje na
drugih plinskih napeljavah in da ni motečih posledic za naprave sistemskega
operaterja.
(2) Uporabnik mora sistemskemu operaterju omogočiti
dostop do naprav sistemskega operaterja kot tudi do plinske napeljave,
priključene na distribucijsko omrežje po predhodni najavi, razen v primeru
preteče nevarnosti, na način, da sistemskemu operaterju omogoča uresničevanje
naslednjih pravic in dolžnosti:
-
odčitavanje merilnih naprav,
-
vzdrževanje naprav sistemskega operaterja,
-
evidentiranje in preverjanje tehničnih naprav.
4. Napovedovanje in potrjevanje uporabe distribucijskega
omrežja
30. člen
(1) Uporabniki morajo sistemskemu operaterju posredovati
tehnične podatke iz veljavne pogodbe o dobavi zemeljskega plina v zvezi z roki
in količinami dobave plina najkasneje v roku sedmih delovnih dni pred začetkom
veljavnosti posamezne pogodbe o dobavi.
(2) Sistemski operater lahko zahteva od uporabnika, da
mu posreduje dnevno napoved za posameznega odjemalca, kadar je letni odjem na
posameznem predajnem mestu odjemalca večji od 100 000 Sm³ zemeljskega plina,
pri čemer mora sistemski operater ravnati nediskriminatorno.
(3) Izvajanje dnevne napovedi koriščenja zmogljivosti za
predajno mesto je možna samo v primeru, kadar odjemalec razpolaga z napravo za
spremljanje porabe, ki omogoča sistemskemu operaterju odčitavanje urnega in
dnevnega odjema.
(4) Uporabnik je pri napovedovanju odjema zemeljskega
plina in uporabe distribucijskega omrežja odgovoren za pravilnost posredovanih
podatkov.
31. člen
Če sistemski operater od uporabnika ne prejme zahtevanih
podatkov iz prejšnjega člena, lahko sistemski operater uporabniku do prejetja
le-teh zaradi zagotavljanja zanesljivosti oskrbe ustavi distribucijo
zemeljskega plina.
5. Merjenje pretoka in količin zemeljskega plina
32. člen
Sistemski operater mora zagotoviti meritve količin zemeljskega
plina na distribucijskem omrežju na vseh prevzemnih in predajnih mestih.
33. člen
(1) Na predajnem mestu se meri količino pretečenega
zemeljskega plina v standardnih kubičnih metrih (Sm3). Standardni
kubični meter (Sm3) je količina zemeljskega plina v volumnu 1 m3
pri absolutnem tlaku 101,325 kPa (1,01325 bar) in temperaturi 15 °C.
(2) Strošek porabljene električne energije za delovanje
merilnih naprav in naprav za daljinski prenos podatkov bremeni odjemalca.
34. člen
(1) Merilne naprave za ugotavljanje predanih količin
zemeljskega plina so plinomeri in korektorji volumna.
(2) Pri uporabnikih, ki imajo merilne naprave nameščene
na delu plinske napeljave, kjer je nadtlak zemeljskega plina večji od 20 mbar
ali manjši oziroma enak 30 mbar, se količine predanega zemeljskega plina lahko
merijo s plinomerom s prigrajenim korektorjem volumna ali z uporabo
korekcijskega faktorja, pri nadtlakom, večjem od 30 mbar, pa se morajo količine
predanega zemeljskega plina meriti s plinomerom s prigrajenim korektorjem
volumna.
(3) Korekcijski faktor se izračuna na podlagi lokalnih
klimatskih pogojev, ki jih sistemski operater izračuna na podlagi tehničnih
pravil in predpisov.
(4) Korektor volumna mora omogočati arhiviranje vseh
urnih in dnevnih podatkov vsaj za zadnje 4 mesece.
35. člen
(1) Kolikor merilne naprave pri uporabnikih, ki so nameščene
na delu plinske napeljave, kjer je nadtlak zemeljskega plina večji od 20 mbar
ali manjši oziroma enak 30 mbar, nimajo prigrajenega korektorja volumna, se
upošteva, kot da so na predajnem mestu izpolnjeni standardni pogoji iz
33. člena tega akta.
(2) Uporabnik ima možnost nabave in vgradnje korektorja
volumna na lastne stroške.
36. člen
Merilne naprave sistemski operater namesti vsakemu novemu
uporabniku. Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant
v skladu s pogoji sistemskega operaterja. Vse merilne naprave morajo imeti žig
pooblaščenega organa. Po prevzemu merilne naprave s strani sistemskega
operaterja se na merilno napravo namesti plomba, ki onemogoča njeno demontažo
brez poškodbe.
37. člen
Vsa dela v zvezi z nameščanjem, premeščanjem in vzdrževanjem
merilnih naprav izvaja sistemski operater ali po njegovem pooblastilu za to
usposobljen izvajalec.
38. člen
Redne preglede merilnih naprav v zakonitem roku in zamenjavo
teh izvaja sistemski operater v skladu z zakonodajo.
39. člen
Količine predanega zemeljskega plina se ugotovijo na podlagi
odčitka merilne naprave. Merilne naprave odčitava pooblaščena oseba sistemskega
operaterja ali po predhodnem dogovoru s sistemskim operaterjem uporabnik sam
ali se odčitavajo z napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov.
40. člen
Sistemski operater zaračunava uporabniku posredovanje
podatkov o odčitkih merilnih naprav, ki niso zajeti v omrežnini za
distribucijsko omrežje.
41. člen
Pri izvajanju aktivnosti iz 37., 38. in 39. člena tega
akta mora uporabnik sistemskemu operaterju omogočiti neoviran dostop do vseh
merilnih naprav na predajnih mestih zemeljskega plina.
42. člen
Če sistemski operater zaradi odsotnosti uporabnika ali zaradi
drugih razlogov na strani uporabnika ni mogel odčitati merilne naprave, je
uporabnik dolžan na podlagi obvestila sistemskemu operaterju javiti pravilen
odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski operater. Če uporabnik ne
javi odčitka v določenem roku oziroma sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa
do merilnih naprav na predajnih mestih, mu sistemski operater določi količino
predanega zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko oskrbe v preteklem
obdobju.
43. člen
(1) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave,
ki je nastala brez krivde uporabnika, količine predanega zemeljskega plina
nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi dokumentiranih podatkov
izmerjene količine zemeljskega plina sporazumno popravijo za čas, od zadnje
kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12
mesecev od dneva, ko so bile nepravilnosti ugotovljene.
(2) Pri tem je potrebno upoštevati vse okoliščine, v
katerih je uporabnik odjemal zemeljski plin v času, ko je merilna naprava
nepravilno merila oziroma registrirala količine predanega zemeljskega plina.
(3) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih
količin, se popravek izvrši tako, da se predane količine zemeljskega plina za
obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma
registrirale teh količin, določi na podlagi srednjih vrednosti predanih
količin, v obdobju pred in po nastanku okvare, z upoštevanjem dinamike
distribucije zemeljskega plina.
(4) Če je pri odjemalcu zaradi namestitve ali
odstranitve plinskih naprav treba zamenjati merilno napravo z novo drugih
dimenzij in karakteristik, nosi stroške nabave in vgradnje nove merilne naprave
odjemalec.
(5) Sistemski operater in odjemalec imata poleg rednih
pregledov pravico kontrolirati točnost merilne naprave. Če se pri preizkusu
izkaže, da je točnost merilne naprave izven dopustnih meja, plača stroške
pregleda sistemski operater, v nasprotnem primeru pa odjemalec oziroma lastnik
merilne naprave.
44. člen
(1) Odjemalci, katerim sistemski operater preda več kot
70 000 Sm3/leto zemeljskega plina na enem odjemnem mestu, imajo
lahko k merilni napravi prigrajeno tarifno spominsko enoto za ugotavljanje
dnevne in urne predaje plina. V primeru vgrajenega korektorja volumna s
spominsko enoto, tarifna spominska enota ni potrebna.
(2) Odjemalci, katerim sistemski operater preda več kot
100 000 Sm3/leto zemeljskega plina na enem odjemnem mestu,
morajo imeti k merilni napravi prigrajeno tarifno spominsko enoto za
ugotavljanje dnevne in urne predaje plina. V primeru vgrajenega korektorja
volumna s spominsko enoto, tarifna spominska enota ni potrebna.
(3) Odjemalci iz prejšnjega odstavka morajo k merilni
napravi s prigrajeno tarifno spominsko enoto oziroma korektorju volumna,
prigraditi še napravo, ki omogoča daljinski prenos podatkov o predani količini
plina in o drugih parametrih plina (tlak, temperatura), če to ne omogoča že
sama naprava. Zahtevane lastnosti naprav s funkcijo daljinskega prenosa
podatkov predpiše sistemski operater.
(4) V primeru da odjemalec nima vgrajene merilne naprave
iz drugega odstavka tega člena, je do vgradnje merilne naprave uvrščen v
ustrezno nižjo odjemno skupino, za katero namestitev takšne naprave ni
potrebna.
(5) Tarifne spominske enote in naprave, ki omogočajo
daljinski prenos podatkov, namešča, premešča in vzdržuje sistemski operater na
stroške uporabnika.
(6) Odjemalci, pri katerih so nameščene merilne naprave,
ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, morajo sistemskemu
operaterju, če je to tehnično možno, omogočiti priklop na električno omrežje.
45. člen
(1) Vsem uporabnikom omrežja, ki nimajo prigrajene
tarifne spominske enote ali korektorja volumna, sistemski operater obračunava
omrežnino na podlagi standardnega obremenitvenega profila.
(2) Vsem ostalim uporabnikom omrežja sistemski operater
obračunava omrežnino na podlagi podatkov, odčitanih s tarifne spominske enote
oziroma korektorja volumna, upoštevajoč pogodbo o dostopu.
6. Obravnavanje odstopanj
46. člen
(1) Vsak uporabnik zagotavlja, da ne pride do razlik med
količino zemeljskega plina, ki jo dobavitelj zanj preda v distribucijsko
omrežje, in količino zemeljskega plina, ki jo uporabnik odjema iz
distribucijskega omrežja.
(2) Če uporabnik ugotovi razliko iz prejšnjega odstavka,
mora o tem nemudoma obvestiti sistemskega operaterja in v najkrajšem času
zagotoviti, da pride do uskladitve med predano in prevzeto količino zemeljskega
plina iz distribucijskega omrežja.
(3) Če uporabnik ne zagotovi uskladitve iz prejšnjega
odstavka, mu sistemski operater lahko omeji ali prekine distribucijo
zemeljskega plina. V tem primeru sistemski operater ni odgovoren za morebitne
škodne posledice. Uporabnik je odgovoren za morebitno škodo, ki jo povzroči
drugim uporabnikom.
(4) V zvezi z ugotavljanjem morebitne škode, ki jo povzroči
določen uporabnik drugim uporabnikom z neuskladitvijo količin zemeljskega
plina, ki jih preda v distribucijsko omrežje, in količinami zemeljskega plina, ki
jih odjema iz distribucijskega omrežja, mora sistemski operater prenosnega
omrežja na zahtevo sistemskega operaterja temu posredovati podatke o prevzetih
količinah posameznih dobaviteljev zemeljskega plina po posameznih prevzemnih
mestih, na katerih sistemski operater prevzame zemeljski plin od sistemskega
operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina za potrebe posameznega
dobavitelja.
47. člen
(1) Sistemski operater lahko spremlja odstopanja med
prevzemom in predajo zemeljskega plina za posameznega odjemalca, ki odjema več
kot 70 000 Sm3/leto zemeljskega plina na enem odjemnem mestu in ima
k merilni napravi prigrajeno tarifno spominsko merilno enoto za ugotavljanje
dnevne in urne predaje zemeljskega plina.
(2) Če ni usklajene predaje in odjema, sistemski operater
lahko pozove odjemalca, da v določenem roku uskladi odstopanja. Kolikor
odjemalec te uskladitve ne izvede v s strani sistemskega operaterja predpisanem
roku, mu sistemski operater omeji ali prekine distribucijo zemeljskega plina.
(3) Sistemski operater ugotavlja količino prevzetega
zemeljskega plina za odjemalca iz prejšnjega odstavka na podlagi podatkov, ki
mu jih mora zagotoviti uporabnik in količino predanega zemeljskega plina za
končnega uporabnika iz prejšnjega odstavka na podlagi naprave iz 44. člena
tega akta.
(4) Če uporabnik ne zagotovi podatkov o količini prevzetega
zemeljskega plina za konkretnega odjemalca, ima sistemski operater pravico
omejiti ali prekiniti distribucijo zemeljskega plina vsem odjemalcem tega
uporabnika brez odgovornosti za morebitne škodne posledice.
7. Zasedenost distribucijskega omrežja
48. člen
(1) Podatki o zasedenosti distribucijskega omrežja so
javni.
(2) Sistemski operater podatke o zasedenosti distribucijskega
omrežja ugotavlja na podlagi pretočno-tlačnih razmer v distribucijskem omrežju
in podatkov iz sklenjenih pogodb o dostopu, sklenjenih pogodb o priključitvi
ter izdanih soglasij k priključitvi na distribucijsko omrežje.
(3) Sistemski operater mora podatke o zasedenosti distribucijskega
omrežja posredovati (potencialnemu) uporabniku najkasneje v roku 30 dni po
prejemu zahteve za dostop do distribucijskega omrežja.
IV. OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJA V KRIZNIH STANJIH
1. Krizna stanja
49. člen
(1) Krizno stanje na distribucijskem omrežju je vsak
nenačrtovani dogodek ali okoliščina, zaradi katere je moteno uravnoteženo
obratovanje celotnega distribucijskega omrežja ali njegovega dela in prekinjena
ali ustavljena distribucija zemeljskega plina.
(2) V primeru kriznih stanj distribucijskega omrežja ima
sistemski operater pravico in obveznost, da takoj izvede možne tehnične ukrepe,
s katerimi prepreči širjenje motenj ter vzpostavi nemoteno distribucijo
zemeljskega plina.
2. Višja sila
50. člen
Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki
je izven nadzora sistemskega operaterja in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji
izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski
plazovi, potresi, ukrepi državnih organov, tehnične okvare in poškodbe na
povezanih prenosnih in distribucijskih omrežjih, izpad električnega omrežja na
območju uporabnika ali odjemalca zemeljskega plina in zmrzovanje ali nastajanje
hidratov na plinski napeljavah.
51. člen
(1) Kadar sistemski operater delno ali v celoti ne
izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega
trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnikov.
(2) V primeru, da višja sila sistemskemu operaterju delno
ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se
morata sistemski operater in uporabnik pisno dogovoriti o nadaljnjem
izvrševanju pogodbe.
3. Obveščanje uporabnikov
52. člen
Sistemski operater mora preko sredstev javnega obveščanja ali
na drug primeren način obveščati uporabnike o nastanku kriznega stanja ali
višje sile.
4. Odškodninska odgovornost
53. člen
(1) V primeru omejitve ali prekinitve distribucije
zemeljskega plina zaradi delovanja višje sile in ob upoštevanju ravnanj iz 51.
in 52. člena tega akta sistemski operater ni odškodninsko odgovoren dobaviteljem,
uporabnikom in odjemalcem zemeljskega plina ter tretjim osebam.
(2) Sistemski operater je odškodninsko odgovoren, če
povzroči krizno stanje.
V. TEHNIČNI IN DRUGI POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA DISTRIBUCIJSKO
OMREŽJE
1. Postopek priključitve na distribucijsko omrežje
54. člen
Postopek in pogoje priključitve urejajo splošni pogoji za
dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
55. člen
(1) Energetski objekti, naprave, napeljave in plinovodi,
ki se priključujejo na distribucijsko omrežje, morajo izpolnjevati predpisane
tehnične normative in druge pogoje za zagotavljanje njihovega nemotenega ter
varnega delovanja v povezavi z distribucijskim omrežjem.
(2) Energetski objekti, naprave, napeljave in plinovodi,
ki se priključujejo na distribucijsko omrežje, morajo biti zgrajeni po enakih
ali primerljivih tehničnih normativih kot del distribucijskega omrežja, na
katerega se priključijo in za katerega je bilo izdano uporabno dovoljenje.
(3) Neposredno priključitev na distribucijsko omrežje
izvede sistemski operater.
(4) Sistemski operater mora izvesti prvo zaplinjanje distribucijskega
omrežja z zemeljskim plinom.
56. člen
Z izvedbo ali opustitvijo preizkusa notranje plinske napeljave
uporabnika, kot tudi z odobritvijo in izvedbo zaplinjanja, sistemski operater
ne prevzame nobene odgovornosti za brezhibnost plinske napeljave.
2. Postopek zaplinjanja
57. člen
(1) Uporabnik mora pred izvedbo zaplinjanja glavnega
plinovoda sistemskemu operaterju predložiti naslednje dokumente:
-
uporabno dovoljenje ali
-
odločbo o poskusnem obratovanju.
(2) Po končanem poskusnem obratovanju mora uporabnik
skladno s predpisi o graditvi objektov sistemskemu operaterju predložiti
uporabno dovoljenje.
(3) Zaplinjanje glavnega plinovoda izvede sistemski
operater.
58. člen
(1) Uporabnik mora pred izvedbo zaplinjanja priključnega
plinovoda sistemskemu operaterju predložiti:
-
dokazilo o zanesljivosti objekta v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov ali
-
odločbo o poskusnem obratovanju ali
-
dokazila o usposobljenosti instalacijskega podjetja ali obrtnika, ki je
izvedlo priključni plinovod, da je za to dejavnost registrirano in
usposobljeno, certifikate o skladnosti vgrajenih materialov, zapisnik o tlačnem
preizkusu priključnega plinovoda, dokazilo o vrisu priključnega plinovoda v
kataster plinovodnega omrežja sistemskega operaterja, izjavo o izvajanju
nadzora s strani sistemskega operaterja.
(2) Sistemski operater lahko zaradi zagotovitve varnosti
zahteva tudi izpolnjevanje dodatnih pogojev.
(3) Zaplinjanje priključnega plinovoda izvede sistemski
operater.
(4) Zaplinjanje priključnega plinovoda uporabniku ne
dovoljuje tudi odjema plina.
3. Kakovost zemeljskega plina
59. člen
(1) Kakovost prevzetega zemeljskega plina na prevzemnem
mestu se spremlja dvakrat mesečno s certifikati o sestavi zemeljskega plina, ki
jih sistemskemu operaterju posreduje sistemski operater prenosnega omrežja.
(2) Vsak dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin odjemalcem,
priključenim na distribucijsko omrežje, je dolžan na zahtevo sistemskega
operaterja predložiti specifikacijo o količini oziroma sestavi zemeljskega
plina, ki ga je predal v transport.
60. člen
(1) Sistemski operater je dolžan sprejeti v distribucijo
le zemeljski plin z lastnostmi določenimi v Prilogi 1, ki je sestavni del tega
akta. Kolikor kakovost zemeljskega plina odstopa od te specifikacije, sistemski
operater ni dolžan prevzeti zemeljskega plina v distribucijo.
(2) Sistemski operater ima pravico, da uporabniku na
predajnem mestu predaja zemeljski plin z drugačno sestavo, kot je tista na
prevzemnem mestu, v kolikor zemeljski plin ustreza zahtevanim lastnostim iz
Priloge 1 tega akta.
(3) Sistemski operater mora zemeljski plin v distribucijskem
omrežju odorirati z dodajanjem odorirnega sredstva. Odorirno sredstvo se zemeljskemu
plinu izjemoma ne dodaja, ko to zaradi tehnoloških omejitev ni dopustno. V tem
primeru mora sistemski operater zagotoviti nadomestno metodo ali sredstvo za
ugotavljanje netesnosti omrežja.
VI. KONČNA DOLOČBA
61. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Št. 0/V-MP-41/06
Jesenice, dne 3. julija 2006
EVA 2006-2111-0116
Plinstal, d.d. Jesenice
Direktor
Iztok Šimnic l.r.
Priloga
1: Kemične in fizikalne lastnosti zemeljskega plina