Ustavno sodišče Republike Slovenije je na
predlog podjetja Medias, d. o. o., iz Ljubljane v postopku za oceno ustavnosti
in zakonitosti določbe 13. člena odloka Izvršnega sveta Skupščine Republike
Slovenije o prioritetnem vrstnem redu plačil v tujino za skupne in splošne
potrebe v Republiki Sloveniji v pogojih oteženega plačevanja v tujino na seji
dne 11. 7. 1991
ugotovilo
Določba 13. člena odloka Izvršnega sveta Skupščine Republike
Slovenije o prioritetnem vrstnem redu plačil v tujino za skupne in splošne potrebe
v Republiki Sloveniji v pogojih oteženega plačevanja v tujino (Uradni list RS,
št. 12/91, 17/ 91, 20/91, 26/91), ki je veljala od 23. 3. 1991 do 9. 7. 1991,
ni bila v skladu z ustavo.
Ta odločba ima pravne učinke po 415. členu ustave.
Obrazložitev
Podjetje Medias, d. o. o., iz Ljubljane je
s predlogom z dne 21. 5. 1991 začelo postopek za oceno ustavnosti in
zakonitosti določbe 13. člena odloka Izvršnega sveta Skupščine Republike
Slovenije o prioritetnem vrstnem redu plačil v tujino za skupne in splošne
potrebe v Republiki Sloveniji v pogojih oteženega plačevanja v tujino, ki
določa, da se od 1. 3. 1991 do uveljavitve odloka pravice in obveznosti oseb s
sedežem v Republiki Sloveniji izvršijo v skladu z 10. členom tega odloka.
Navedeni člen odloka pa določa, da pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji
pred potrditvijo ustreznega obrazca, s katerim se dovoljuje plačilo v tujino
ali dvig tuje gotovine iz okvira skupne evidenčne devizne pozicije, vplača
dinarska sredstva v višini ponderirane povprečne tedenske kotacije vrednostnih
papirjev na borzi na poseben račun za pospeševanje izvoza, ki ga odpre
Republiški sekretariat za finance.
Po mnenju predlagatelja je izpodbijana
določba odloka v nasprotju s prvim odstavkom 261. člena ustave Republike Slovenije,
ker učinkuje za nazaj.
Odlok o prioritetnem vrstnem redu plačil v
tujino za skupne in splošne potrebe v Republiki Sloveniji v pogojih oteženega
plačevanja v tujino je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 22. 3. 1991; na
podlagi 15. člena je začel veljati naslednji dan po objavi, torej 23. 3. 1991.
Izpodbijana določba 13. člena odloka je pravice in obveznosti pravnih oseb s
sedežem v Republiki Sloveniji glede plačila dinarske protivrednosti za že
odobreno devizno kvoto v mesecu marcu uredila za čas od 1. 3. do uveljavitve
tega odloka, torej za čas, ko odlok še ni bil objavljen in še predno je začel
veljati, s čimer je ustvarila učinke za nazaj.
Po določbi 15. člena uredbe Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije o plačevanju v tujino in o izterjavi plačil za
izvoženo blago in storitve v pogojih oteženega plačevanja v tujino (Uradni list
RS, št. 4/91 z dne 8. 7. 1991) je napadeni odlok nehal veljati z dnem, ko je
začela veljati ta uredba. Navedena uredba je začela veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 9. 7. 1991.
Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku
261. člena določa, da predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj.
To ustavno načelo o prepovedi retroaktivnosti pravnih norm za predpise in druge
splošne akte velja brez izjeme. Izpodbijana določba odloka je iz tega razloga v
času svoje veljavnosti bila v neskladju z ustavo.
Zato je ustavno sodišče na podlagi 409.
člena ustave Republike Slovenije in ob uporabi 2. alinee tretjega odstavka 25.
člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74
in 28/76) ugotovilo tako, kot je navedeno v izreku te odločbe.
Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo v
sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki Janko Česnik, mag. Tone
Jerovšek, mag. Matevž Krivic, dr. Anton Perenič, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro
Šturm in Ivan Tavčar.
Št. U-I-51/91-7
Ljubljana, dne 11. julija 1991.
Predsednik
Ustavnega sodišča Republike Slovenije
dr. Peter Jambrek l. r.