Odlok o razglasitvi Simončičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Simončičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Župančičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01 z dne 9. 8. 2001),

-        Odlok o spremembah Odloka o razglasitvi Župančičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 59/05 z dne 20. 6. 2005),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Simončičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

1. člen

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enota dediščine:

-        Bistrica pri Mokronogu – Simončičev toplar (EŠD 8078).

Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter krajinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Simončičev toplar v Bistrici pri Mokronogu sodi med najpomembnejše kozolce na Slovenskem. Vezani kozolec - toplar je odlično tesarsko delo, ki priča tudi o likovnem obzorju naročnika – srednje velikega kmeta iz Bistrice pri Mokronogu. Gradbeno-razvojno predstavlja eno od izhodiščnih razvojnih faz toplarjev v Mirnsko-Mokronoški kotlini, ki so bili postavljeni v obdobju od konca 18. do šestdesetih let 20. stoletja in predstavlja sam vrh vezanega kozolca na Slovenskem.

3. člen

Spomenik stoji na parceli številka 976/3, k.o. Bistrica.

Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje spomenika v celoti, v njegovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti celote,

-        omogočanje predstavitve spomenika in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža spomenika in njegove namembnosti.

Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:

-        prepoved posegov, ki bi prizadeli obstoječe vedute na varovane elemente kozolca.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

-        ohranijo kulturne, etnološke, umetnostne in arhitekturne ter krajinske vrednote spomenika,

-        poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

-        predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6. člen

(prenehal veljati)

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi Župančičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«,

Odlok o spremembah Odloka o razglasitvi Župančičevega toplarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 59/05) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.