Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi cerkve
sv. Janeza Krstnika v Suhi pri Škofji Loki za kulturni spomenik državnega
pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Janeza Krstnika v Suhi pri Škofji Loki za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01 z dne 9. 8.
2001),
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008).
ODLOK
o razglasitvi cerkve sv. Janeza Krstnika v Suhi pri Škofji
Loki za kulturni spomenik državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto
dediščine:
-
Suha pri Škofji Loki - Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD 710).
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih,
zgodovinskih in krajinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato
jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega
in arhitekturnega spomenika.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega
pomena:
Cerkev stoji na samem, na robu ježe vzhodno od Škofje Loke,
severovzhodno nad vasjo. Cerkev sodi v vrh naše srednjeveške likovne
ustvarjalnosti z izjemnimi freskami iz sredine 15. stoletja v notranjosti
prezbiterija. Freske so delo Suškega mojstra, ki je ravno po poslikavi te
cerkve dobil ime. Cerkveno notranjščino dodatno bogatijo trije zlati oltarji,
med katerimi predstavlja veliki enega najkvalitetnejših zlatih oltarjev na
Slovenskem.
3. člen
Spomenik zajema območje s parcelnima številkama 57, 848, k.o.
Suha.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 :
2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega
območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 :
5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo
za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu:
zavod).
4. člen
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter
krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so
ovrednotene kot del spomenika,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov ohranjanju in vzdrževanju
varovanih spomeniških lastnosti,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. členu
odloka naštetih posameznih elementov te enote.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki
določa:
-
v vplivnem območju so dovoljeni le posegi, ki ohranjajo funkcijo tega
prostora, njegov zgodovinski pomen in vedutne poglede na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
-
ohranijo kulturne, umetnostne in arhitekturne, zgodovinske ter krajinske
vrednote spomenika,
-
poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
-
predstavi kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih
medijih,
-
spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.
5. člen
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali
njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so
potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6. člen
(prenehal
veljati)
7. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
Odlok o razglasitvi cerkve sv. Janeza Krstnika
v Suhi pri Škofji Loki za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS,
št. 66/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1
(Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
6. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje obveznosti
izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega
zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.