Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
obsega:
-
Odlok o preoblikovanju Inštituta za novejšo
zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 39/92 z dne 7. 8.
1992),
-
Sklep o spremembi sklepa o preoblikovanju
Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št.
65/99 z dne 12. 8. 1999),
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
(Uradni list RS, št. 37/03 z dne 18. 4. 2003),
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
(Uradni list RS, št. 11/06 z dne 3. 2. 2006),
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
(Uradni list RS, št. 47/11 z dne 17. 6. 2011),
-
Odlok o spremembah Odloka o preoblikovanju Inštituta za
novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 134/20 z dne
2. 10. 2020).
ODLOK
o preoblikovanju Inštituta za novejšo
zgodovino v javni raziskovalni zavod
(neuradno prečiščeno besedilo št. 5)
I. STATUS INŠTITUTA
1. člen
Inštitut za novejšo zgodovino (v nadaljnjem
besedilu: Inštitut), ki je bil ustanovljen z uredbo o ustanovitvi Inštituta za
zgodovino delavskega gibanja (Uradni list LRS, št. 23/59 in 20/62) in odlokom o
soustanoviteljstvu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (Uradni list SRS,
št. 18/77) in je po zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) postal javni
zavod, pridobi na predlog Ministrstva za znanost in tehnologijo status javnega
raziskovalnega zavoda.
Ustanovitelj Inštituta je Republika
Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike
Slovenije.
1.a člen
Izraz delavec, ki se v tem odloku uporablja
za zaposlenega, ki je v delovnem razmerju v javnem raziskovalnem zavodu, pomeni
javnega uslužbenca skladno z določbami zakona, ki ureja javne uslužbence, in
zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
II. IME IN SEDEŽ INŠTITUTA
2. člen
Ime javnega raziskovalnega zavoda: Inštitut
za novejšo zgodovino.
Skrajšano ime: INZ.
Sedež javnega raziskovalnega zavoda:
Ljubljana.
Poslovni naslov javnega raziskovalnega
zavoda: Privoz 11, Ljubljana.
Ime javnega raziskovalnega zavoda v
angleškem jeziku: Institute of Contemporary History.
III. DEJAVNOST INŠTITUTA
3. člen
Dejavnosti inštituta v skladu z Uredbo o
standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so:
G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami,
G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom,
G 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu,
G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic,
J 58.110 Izdajanje knjig,
J 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev,
J 58.130 Izdajanje časopisov,
J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike,
J 58.190 Drugo založništvo,
J 58.290 Drugo izdajanje programja,
J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
J 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov,
televizijskih oddaj,
J 59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
J 62.010 Računalniško programiranje,
J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih,
J 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov,
J 62.090 Druge z informacijsko
tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,
J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,
J 63.120 Obratovanje spletnih portalov,
J 63.990 Drugo informiranje,
M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in
humanistike,
N 77.400 Dajanje pravic uporabe
intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del,
N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške
dejavnosti,
P 85.421 Višješolsko izobraževanje,
P 85.422 Visokošolsko izobraževanje,
P 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture
in umetnosti,
P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in
usposabljanje,
P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje,
R 91.011 Dejavnost knjižnic,
R 91.012 Dejavnost arhivov.
Inštitut kot multidisciplinarni javni
raziskovalni zavod, povezan z visokošolskimi organizacijami v okviru Programa
dela Inštituta izvaja kot javno službo raziskovalne programe, ki predstavljajo
zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v
svetu aktualen še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako
pomembno, da obstaja državni interes, da se na tem področju dolgoročno
raziskuje. Inštitut opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje ter skrbi za
razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Raziskovalne in inovacijske
strategije Slovenije.
Inštitut se vključuje v mednarodno znanstveno
raziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v
svetu.
S svojo dejavnostjo Inštitut dela za
vsestransko dostopnost in uporabo znanja v družbi, soustvarja nacionalno,
znanstveno in kulturno identiteto Slovenije, skrbi za prenos raziskovalnih
dosežkov, obveščanje javnosti. o znanstveno raziskovalnih dosežkih,
popularizacijo znanosti in za širjenje znanstvene kulture.
4. člen
Za izvajanje javne službe se na Inštitutu
oblikujejo programske skupine.
5. člen
Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge
naročnike v obsegu in na način določen z letnim programom dela Inštituta, ki je
usklajen s Programom dela Inštituta.
6. člen
Inštitut je za izvajanje nalog organiziran
tako, da dosega čim večjo znanstveno in strokovno uspešnost, upoštevajoč pri
tem zahteve stroke, cilje, velikost in obseg raziskovalne dejavnosti ter
človeške in materialne možnosti družbe.
Organiziranost Inštituta se določi s
statutom Inštituta.
V okviru svoje dejavnosti lahko za potrebe
prenosa znanja in tehnologij Inštitut s soglasjem ustanovitelja v skladu z
zakonodajo ustanovi drug zavod.
IV. ORGANI INŠTITUTA
7. člen
Organ upravljanja Inštituta je Upravni
odbor.
Upravni odbor Inštituta ima pet članov, od
katerih:
-
dva člana imenuje
ustanovitelj, in sicer enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za
raziskovalno dejavnost, in enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za
kulturo;
-
dva člana imenuje
znanstveni svet Inštituta iz vrst uporabnikov Inštituta, ki imajo dolgoročen
interes pri povezovanju raziskovalnih dejavnosti Inštituta, oziroma
zainteresirane javnosti. Imenovana člana s strani uporabnikov ne smeta
prihajati iz iste institucije;
-
enega člana
izvolijo zaposleni delavci Inštituta izmed sebe.
Predsednika Upravnega odbora Inštituta
izvolijo člani Upravnega odbora izmed sebe.
Način imenovanja članov iz vrst uporabnikov
dejavnosti Inštituta, ki imajo dolgoročen interes pri povezovanju raziskovalnih
dejavnosti Inštituta, oziroma zainteresirane javnosti in izmed zaposlenih
delavcev Inštituta se podrobneje določi v statutu.
8. člen
Upravni odbor Inštituta obravnava in
sprejema:
-
statut in druge splošne akte,
-
Program dela Inštituta,
-
letna poročila o izvajanju Programa dela
Inštituta,
-
petletno poročilo o izvajanju Programa dela
Inštituta,
-
letni program dela in finančni načrt Inštituta,
-
(črtana),
-
imenuje in razrešuje direktorja,
-
(črtana),
-
obravnava pobude znanstvenega sveta in o njih
sklepa,
-
opravlja druge naloge v skladu s predpisi.
Upravni odbor Inštituta s soglasjem
ustanovitelja sprejema statut, Program dela Inštituta ter imenuje in razrešuje
direktorja.
9. člen
Mandat članov Upravnega odbora Inštituta je
štiri leta.
Upravni odbor vsako leto poroča
ustanovitelju o delu Inštituta.
Način dela Upravnega odbora se določi s
statutom Inštituta.
10. člen
Delo in poslovanje Inštituta vodi direktor.
Direktorja Inštituta imenuje in razrešuje
Upravni odbor s soglasjem ustanovitelja.
Mandat direktorja je pet let.
11. člen
Število pomočnikov direktorja se določi s
statutom.
S statutom se določi tudi način določanja
zaposlenih, ki opravljajo naloge vodenja notranje organizacijske enote.
12. člen
Za obravnavanje in odločanje o vprašanjih s
področja strokovnega dela Inštituta se oblikuje Znanstveni svet.
Znanstveni svet v okviru pooblastil,
določenih v statutu:
-
oblikuje strokovne podlage za pripravo
raziskovalnih programov,
-
vsebinsko usklajuje pripravo Programa dela
Inštituta,
-
opravlja izvolitve raziskovalcev v raziskovalne
nazive,
-
daje mnenja in pobude glede organizacije in
pogojev za razvoj dejavnosti,
-
opravlja druge naloge v skladu s statutom.
Direktor je član znanstvenega sveta po
funkciji in ne more biti izvoljen za predsednika.
Za člana znanstvenega sveta je lahko
imenovan znanstveni svetnik, strokovno raziskovalni svetnik, višji znanstveni
sodelavec, višji strokovno raziskovalni sodelavec, vodja notranje
organizacijske enote in vodja programa.
S statutom se določijo pristojnosti
znanstvenega sveta in način imenovanja članov.
V. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO
INŠTITUTA
13. člen
Inštitut gospodari z vsemi osnovnimi in
drugimi materialnimi sredstvi, s katerimi je gospodaril do uveljavitve tega
odloka.
14. člen
Sredstva, potrebna za izvajanje svojih
dejavnosti, Inštitut pridobiva:
-
iz državnega
proračuna za izvajanje javne službe in drugih nalog, ki se sofinancirajo preko
javnih razpisov,
-
iz sredstev
proračuna Evropske unije in
-
s plačili
naročnikov z opravljanjem dejavnosti za trg.
15. člen
Inštitut pridobiva sredstva na podlagi
Programa dela Inštituta, h kateremu je dala soglasje Vlada Republike Slovenije.
Program je pripravljen za obdobje petih let in vsebuje:
-
znanstveno-raziskovalno
usmeritev,
-
program
raziskovalne dejavnosti z opredelitvijo obsega javne službe ter raziskovalnega
dela za trg,
-
opredelitev
infrastrukturnih programov,
-
fiksne stroške
upravljanja javnega raziskovalnega zavoda,
-
program
investicij in investicijskega vzdrževanja ter pridobivanja stvarnega premoženja,
-
fiksne stroške za
financiranje instrumentalnih centrov in zbirk ter
-
sistemizacijo
programskih in infrastrukturnih skupin.
Program dela Inštituta pripravi direktor
Inštituta na predlog vodij programskih skupin. Upravni odbor Inštituta po
predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejme Program dela Inštituta.
16. člen
Pri Inštitutu se ustanovi raziskovalni
sklad Inštituta, ki se financira iz donacij in drugih virov in je namenjen za:
-
odpiranje novih področij in podpori obetavnih
projektov;
-
posebno podporo za strokovno napredovanje
perspektivnih raziskovalcev;
-
vključevanje tujih raziskovalcev v delo
Inštituta. Oblikovanje in namen uporabe raziskovalnega sklada se natančnejše
določi s statutom.
S sredstvi raziskovalnega sklada Inštituta
upravlja direktor Inštituta.
17. člen
Inštitut pridobiva sredstva, potrebna za
izvajanje svoje dejavnosti, tudi:
-
preko državnih razpisov in pogodb za
pridobljene in sprejete projekte,
-
iz skladov in donacij iz domačih in mednarodnih
virov.
VI. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN KRITJE
PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO
18. člen
Presežek prihodkov nad odhodki Inštituta
uporablja za izvajanje in razvoj svojih dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov
nad odhodki odloča na predlog upravnega odbora ustanovitelj.
19. člen
Presežek odhodkov nad prihodki
(primanjkljaj) se krije v skladu z zakonom in odločitvijo ustanovitelja na
predlog upravnega odbora.
Ustanovitelj ne krije primanjkljaja
prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja dejavnosti na trgu.
VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI INŠTITUTA V PRAVNEM
PROMETU
20. člen
Inštitut je pravna oseba, ki nastopa v
pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in
obveznostimi brez omejitev.
VIII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI INŠTITUTA
21. člen
Ustanovitelj prevzema odgovornost za
obveznosti Inštituta iz naslova opravljanja dejavnosti, ki je javna služba, do
višine vrednosti premoženja s katerim Inštitut upravlja. Za obveznosti
Inštituta iz lastne dejavnosti jamči Inštitut s prihodki iz lastne dejavnosti.
Odlok o preoblikovanju Inštituta za novejšo
zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 39/92)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Način in pogoji za pridobivanje sredstev za
delo Inštituta, ki so določena v 15., 16. in prvi alinei 17. člena tega odloka,
se začno izvajati z dnem ko se z državnim proračunom Slovenije uredi financiranje
javnih raziskovalnih zavodov.
Do uveljavitve novega načina financiranja
javnih raziskovalnih zavodov, se za Inštitut ohranijo obstoječi načini in
pogoji za pridobivanje sredstev za delo.
23. člen
Svet Inštituta nadaljuje z delom do
imenovanja Upravnega odbora.
Ostali organi upravljanja in drugi organi
Inštituta, ki so bili izvoljeni ali imenovani pred sprejemom tega odloka,
nadaljujejo z delom do ustanovitve in imenovanja novih organov Inštituta,
določenih s tem odlokom in statutom Inštituta.
24. člen
Direktor, delavci s posebnimi pooblastili
ter vodilnimi in vodstvenimi delavci, imenovani pred sprejetjem tega odloka,
nadaljujejo z delom na teh funkcijah do imenovanja direktorja in delavcev s
posebnimi pooblastili ter vodilnih in vodstvenih delavcev po postopku in na
način kot ga določa zakon, ta odlok in novi statut.
25. člen
Upravni odbor se imenuje v roku 60 dni po
sprejemu tega odloka.
Statut mora biti sprejet v roku 180 dni po
uveljavitvi tega odloka. Imenovanje vodilnih poslovodnih delavcev in delavcev s
posebnimi pooblastili Inštituta, izvolitev ostalih organov in imenovanje
vodilnih raziskovalnih delavcev se izvede takoj po sprejetju statuta Inštituta.
26. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Sklep o spremembi sklepa o preoblikovanju
Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 65/99) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»12. člen
Dosedanji direktor opravlja funkcijo do izteka
veljavnega mandata.
13. člen
Inštitut mora v roku 180 dni po uveljavitvi
tega sklepa uskladiti statut.
14. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
(Uradni list RS, št. 37/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
(Uradni list RS, št. 11/06) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»5. člen
Do imenovanja oziroma izvolitve novega
Upravnega odbora Inštituta nadaljuje z delom dosedanji Upravni odbor Inštituta.
Novi Upravni odbor Inštituta se imenuje
oziroma izvoli v roku, določenem z zakonom.
Inštitut mora uskladiti statut in druge
splošne akte v roku, določenem z zakonom.
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
(Uradni list RS, št. 47/11) vsebuje naslednjo prehodno in
končno določbo:
»13. člen
Inštitut mora uskladiti statut in druge
splošne akte s tem odlokom do 26. junija 2011.
14. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok
o spremembah Odloka o preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni
raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 134/20)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
3. člen
Inštitut mora statut in druge interne akte
uskladiti v treh mesecih od uveljavitve tega odloka.
4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.