Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 20/02 z dne 8. 3. 2002),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

Za kulturni spomenik državnega pomena razglašamo enoto dediščine:

-        Ljubljana – Cekinov grad (EŠD 319).

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Cekinov grad, nekdanja Lambergova graščina, je izjemen predmestni plemiški dvorec baročne dobe. Stavbo so gradili med leti 1752 in 1755 po načrtih stavbenika Johana Georga Schmidta iz Ljubljane. Kasnejši lastniki, Szögeniji, so dali dvorcu ime Cekinov grad. Dvorec je bil bivališče Pagliaruzzijev, pri njih stanujočega Franceta Prešerna in kasneje kartografa ter industrijalca Petra Koslerja. Dozidavo dvorca je načrtoval arhitekt Jurij Kobe leta 1991.

3. člen

Spomenik obsega parcele: 1356, 1357, 1358, 1359/1, 1359/2, 1359/3, 1360 (del), 1361, 1362, 1368, 1369, 1385 (del), 1386, 1387, 1398 (del), vse k.o. Spodnja Šiška.

Meje spomenika so vrisane na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1: 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo in odprti prostor spomenika ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in muzejske namembnosti,

-        prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti gabaritov in tlorisne sheme ter ohranjenih delov opreme osrednje dvorane,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v stavbo in pripadajoče parkovne površine spomenika ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda poti, rastlinskih združb in druge opreme parka, varovanju vedut in parkovne celote, skupaj z ohranitvijo pogledov iz parka,

-        v varovanem območju je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamami, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

Spomenik je zavarovan z namenom, da se:

-        ohranijo kulturne, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenika,

-        poveča pričevalnost kulturnega spomenika,

-        predstavi kulturne vrednote spomenika in situ,

-        omogoča neoviran dostop javnosti,

-        spodbudi znanstveno-raziskovalno delo.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6. člen

(prenehal veljati)

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi Cekinovega gradu v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 20/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.