Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Borl za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu Borl za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Gradu Borl za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Borl za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02 z dne 13. 3. 2002).

ODLOK

o razglasitvi Gradu Borl za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-         Dolane – Grad Borl (EŠD 35).

Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad Borl je izpostavljena prostorska dominanta na prepadni skali nad Dravo, eden najstarejših dokumentiranih gradov območja, stavba z zgodovino iz srednjega veka in baročnega obdobja in pomemben spomenik iz obdobja druge svetovne vojne. Krajinsko izjemna zasnova je prepoznaven simbol spodnjega dela Dravske doline.

3. člen

Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke *3, *4/1, *4/2, *4/3, 1/28, 1/34, 1/35 (del), 1/4, 1/5, 1/7, 10/1, 11/3, 258/12 (del), 258/6, 263/1 (del), 6/2 (del), 8, 9, vse k.o. Dolane.

Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse odprte in grajene površine v radiju 300 m okoli zarisane meje spomenika ter območja v širši okolici, na katerih bi bili lahko postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, predvsem tlorisnih razporedov, gabaritov in ohranjene opreme,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove robne površine ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti in muzejski namembnosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni odprti prostor ohranjanju varovanje vedut na grad,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja gradu in v 2. točki odloka imenovanih posameznih elementov te enote,

-        znotraj območja spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku ter drugih medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarsteni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Kulturni spomenik državnega pomena; Grad Borl (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Gradu Borl za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Borl za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.