Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi razvalin
gradu Vodriž za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi razvalin gradu Vodriž za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi razvalin gradu Vodriž za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02 z dne 13. 3. 2002).
ODLOK
o razglasitvi razvalin gradu Vodriž za kulturni
spomenik državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto
dediščine:
-
Vodriž – Razvaline gradu (EŠD 7965).
Enota ima zaradi arheoloških, kulturnih, krajinskih,
umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben
pomen za Republiko Slovenijo. Zato ga razglašamo za kulturni spomenik državnega
pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega
pomena:
Grad leži vrh samotnega hriba nad razloženim istoimenskim
naseljem v Mislinjski dolini, je dominanta okolice. Grad je razvalina, ki v
osnovi še vedno ohranja dovolj prvobitnih prepoznavnih elementov in je značilen
gotski ganerbni grad.
3. člen
Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke *27, 317, 324,
325, 327, 328, 335, 336, vse k.o. Vodriž.
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu
1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov,
ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Javni zavod Republike
Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod).
Vplivno območje spomenika obsega območje, oddaljeno 300 m od
obstoječih razvalin gradu ter območja v širši okolici spomenika, na katerih bi
načrtovali objekte ali uporabo, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo
lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente
spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih,
zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
prepoved predelav zidov razvaline in značilnih arhitekturnih detajlov,
-
prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen
pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grajske razvaline ter odprti
prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki
odloka naštetih posameznih elementov te enote,
-
znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem
odobri pristojni zavod.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih,
zgodovinskih vrednot,
-
povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
-
predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ
in v medijih,
-
znanstveno-raziskovalnemu delu,
-
učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega
dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni
predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega
odloka na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list
RS, št. 7/99) izdati odločbe o varstvu lastnikom spomenika ali njegovih
sestavnih delov.
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za
raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni
promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in
časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj
učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico
le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.
Priloga:
Kulturni spomenik državnega pomena; Grad Vodriž (topografski načrt)
Odlok o razglasitvi razvalin gradu Vodriž za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi
razvalin gradu Vodriž za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS,
št. 22/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.