Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut obsega:

-       Odlok o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut (Uradni list RS, št. 20/92 z dne 24. 4. 1992),

-       Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut (Uradni list RS, št. 65/99 z dne 12. 8. 1999),

-       Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut (Uradni list RS, št. 33/02 z dne 12. 4. 2002).

ODLOK

o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. STATUS INŠTITUTA

1. člen

S tem odlokom se s preoblikovanjem Kemijskega inštituta Boris Kidrič, Ljubljana (v nadaljevanju »Inštitut«), ustanovljenega s sklepom Slovenske akademije znanosti in umetnosti 21. 12. 1946 s soustanovitelji: Univerza v Ljubljani (Uredba IS LRS z dne 12. 12. 1958) ter Konzorcij slovenske kemijske in njej sorodne industrije (zakon o prenosu ustanoviteljskih pravic, Uradni list SRS, št. 12/71), ustanovi javni raziskovalni zavod Kemijski inštitut.

Ustanovitelj javnega raziskovalnega zavoda je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike Slovenije.

Soustanovitelj Kemijskega inštituta kot javnega raziskovalnega zavoda je Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Medsebojne, pravice in obveznosti med Republiko Slovenijo kot ustanoviteljem javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut in soustanovitelji Kemijskega inštituta, bodo urejene s pogodbo, ki jo v imenu Republike Slovenije sklene Vlada Republike Slovenije.

II. IME IN SEDEŽ JAVNEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA

2. člen

Ime javnega raziskovalnega zavoda: Kemijski inštitut, Hajdrihova 19, Ljubljana.

Skrajšano ime je: KI

Sedež Inštituta je v Ljubljani, Hajdrihova 19.

III. DEJAVNOST JAVNEGA RAZISKOVALNEGA ZAVODA

3. člen

Dejavnost inštituta se v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) glasi:

Glavna dejavnost:

K/73.101     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja

K/73.102     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije

K/73.103     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju kmetijstva in sorodnih dejavnosti

K/73.104     Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju medicine

K/74.300     Tehnično preizkušanje in analiziranje

M/80.422    Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.

O/90.023    Ravnanje z nevarnimi odpadki

O/92.511    Dejavnost knjižnic

Stranska dejavnost:

DE/22.110  Izdajaje knjig

DE/22.130  Izdajanje revij in periodike

DG/24.1     Proizvodnja osnovnih kemikalij

DG/24.130 Proizvodnja drugih anorganskih osnovnih kemikalij

DG/24.140 Proizvodnja drugih organskih osnovnih kemikalij

DG/24.410 Proizvodnja farmacevtskih surovin

DG/24.420 Proizvodnja farmacevtskih preparatov

DL/33.300  Proizvodnja opreme za industrijsko procesno krmiljenje

K/72.100     Svetovanje o računalniških napravah

K/72.2         Svetovanje in oskrba z računalniškimi programi

K/72.300     Obdelava podatkov

K/72.400     Omrežne podatkovne storitve

K/74.140     Podjetniško in poslovno svetovanje

K/74.204     Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

K/74.871     Prirejanje razstav, sejmov in kongresov.

Inštitut kot multidisciplinarni javni raziskovalni zavod, povezan z visokošolskimi organizacijami v okviru Programa dela Inštituta izvaja kot javno službo raziskovalne programe, ki predstavljajo zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v svetu aktualen še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako pomembno, da obstaja državni interes, da se na tem področju dolgoročno raziskuje. Inštitut opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje ter skrbi za razvoj in delovanje infrastrukture v okviru Nacionalnega raziskovalnega programa.

Inštitut se vključuje v mednarodno znanstveno raziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v svetu.

V okviru dejavnosti si Inštitut prizadeva za razvoj in vsestransko dostopnost in uporabo znanja v družbi in gospodarstvu, za prenos raziskovalnih dosežkov v prakso, pospeševanjem podjetništva, ki potrebuje povezavo z raziskovalnim okoljem, za obveščanje javnosti, popularizacijo znanosti in za širjenje znanstvene in tehnične kulture.

4. člen

Za izvajanje javne službe se na Inštitutu oblikujejo programske skupine.

Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način določen z letnim programom dela Inštituta, ki je usklajen s Programom dela Inštituta.

5. člen

Inštitut je za izvajanje nacionalnega raziskovalnega, programa za izvajanje nalog za druge naročnike organiziran tako, da dosega čim večjo znanstveno in strokovno uspešnost, upoštevajoč pri tem zahteve stroke, cilje, velikost in obseg raziskovalne dejavnosti ter človeške in materialne možnosti družbe.

Organiziranost Inštituta se določi s statutom Inštituta.

Inštitut lahko ustanovi za potrebe prenosa znanja in tehnologij, s soglasjem ustanovitelja, drug zavod ali podjetje.

IV. ORGANI INŠTITUTA

6. člen

Inštitut upravlja upravni odbor.

Člani upravnega odbora so vrhunski strokovnjaki iz znanosti, izobraževanja, tehnologije, gospodarstva in družbenih dejavnosti.

Upravni odbor Inštituta ima devet članov, od katerih imenuje:

-       ustanovitelj tri člane,

-       Inštitut dva člana iz vrst odgovornih nosilcev raziskovalnih in razvojnih projektov ter enega člana iz kolektiva zaposlenih v Inštitutu,

-       Univerza v Ljubljani, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Gospodarska zbornica Slovenije po enega člana.

Predsednika Upravnega odbora Inštituta izvolijo člani Upravnega odbora in ga predlagajo v imenovanje ministru, pristojnemu za raziskovalno dejavnost.

7. člen

Upravni odbor Inštituta obravnava in sprejema:

-       statut in druge splošne akte,

-       program dela inštituta,

-       letna poročila o izvajanju programa dela inštituta,

-       petletno poročilo o izvajanju programa dela inštituta,

-       letni program dela inštituta,

-       finančni načrt in zaključni račun,

-       imenuje in razrešuje direktorja,

-       daje soglasje k imenovanju drugih vodilnih in raziskovalnih delavcev,

-       obravnava pobude znanstvenega sveta in o njih sklepa,

-       opravlja druge naloge v skladu s predpisi.

Upravni odbor inštituta s soglasjem ustanovitelja sprejema statut, program dela inštituta ter imenuje in razrešuje direktorja.

8. člen

Mandat članov upravnega odbora je štiri leta, pri čemer se pri prvem imenovanju štiri člane imenuje za dve leti.

Upravni odbor vsako leto poroča ustanovitelju o delu inštituta.

Način dela upravnega odbora se določi s statutom inštituta in poslovnikom o delu upravnega odbora.

9. člen

Delo in poslovanje Inštituta vodi direktor.

Direktorja Inštituta imenuje in razrešuje upravni odbor s soglasjem ustanovitelja.

Mandat direktorja je pet let.

10. člen

Vodilne strokovne in raziskovalne delavce imenuje direktor ob soglasju znanstvenega sveta in upravnega odbora.

Druge vodstvene delavce in delavce s posebnimi pooblastili imenuje direktor Inštituta ob soglasju upravnega odbora.

Pogoje in način imenovanja vodilnih, raziskovalnih, strokovnih delavcev ter delavcev s posebnimi pooblastili se določi s statutom.

11. člen

Za obravnavanje in odločanje o vprašanjih s področja strokovnega dela Inštituta se oblikuje Znanstveni svet.

Znanstveni svet v okviru pooblastil, določenih v statutu:

-       oblikuje strokovne podlage za pripravo raziskovalnih programov,

-       vsebinsko usklajuje pripravo Programa dela Inštituta,

-       opravlja izvolitve raziskovalcev v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive,

-       daje mnenja in pobude glede organizacije in pogojev za razvoj dejavnosti,

-       opravlja druge naloge v skladu s statutom.

Direktor je član znanstvenega sveta po funkciji in ne more biti izvoljen za predsednika.

Za člana znanstvenega sveta je lahko imenovan znanstveni svetnik, raziskovalno-razvojni svetnik, višji znanstveni sodelavec, višji raziskovalno-razvojni sodelavec, vodja notranje organizacijske enote in vodja programa.

S statutom se določijo pristojnosti znanstvenega sveta in način imenovanja članov.

V. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO INŠTITUTA

12. člen

Inštitut gospodari z vsemi osnovnimi in drugimi materialnimi sredstvi, s katerimi je gospodaril do uveljavitve tega odloka.

13. člen

Sredstva, potrebna za izvajanje svojih dejavnosti, Inštitut pridobiva:

-       iz državnega proračuna za izvajanje javne službe in

-       s plačili naročnikov z opravljanjem dejavnosti za trg.

14. člen

V državnem proračunu se določi višina sredstev za:

-       raziskovalne programe,

-       infrastrukturno dejavnost in

-       ustanoviteljske obveznosti.

Inštitut pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka na podlagi Programa dela Inštituta h kateremu je dala soglasje Vlada Republike Slovenije. Program je pripravljen za obdobje petih let in vsebuje:

-       znanstveno-raziskovalno usmeritev,

-       program raziskovalne dejavnosti z opredelitvijo obsega javne službe ter raziskovalnega dela za trg,

-       opredelitev infrastrukturne dejavnosti,

-       fiksne stroške upravljanja javnega raziskovalnega zavoda,

-       fiksne stroške za financiranje instrumentalnih centrov in zbirk ter

-       sistemizacijo programskih in infrastrukturnih skupin.

Program dela Inštituta pripravi direktor na predlog vodij programskih skupin, v skladu s predpisi Ministrstva za znanost in tehnologijo. Upravni odbor Inštituta po predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejme Program dela Inštituta.

15. člen

Pri Inštitutu se ustanovi raziskovalni sklad Inštituta, ki se financira iz dotacij in drugih virov in je namenjen za:

-       odpiranje novih področij in podpori obetavnih projektov;

-       posebno podporo za strokovno napredovanje perspektivnih raziskovalcev;

-       vključevanje tujih raziskovalcev v delo Inštituta.

Natančnejše določbe o oblikovanju in namenu uporabe raziskovalnega sklada se določi s statutom.

S sredstvi raziskovalnega sklada Inštituta upravlja direktor Inštituta.

16. člen

(črtan)

17. člen

Inštitut lahko pridobiva sredstva, potrebna za izvajanje svoje dejavnosti, tudi iz skladov in dotacij iz domačih in mednarodnih virov.

VI. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN KRITJE PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO

18. člen

Presežek prihodkov nad odhodki Inštitut uporablja za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.

O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča na predlog direktorja Inštituta upravni odbor v soglasju z ustanoviteljem.

19. člen

Primanjkljaj, ki nastane pri izvajanju javne službe, krije ustanovitelj. Primanjkljaj, ki nastane pri izvajanju dejavnosti za trg, ustanovitelj ne krije. O pokrivanju tega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog Upravnega odbora.

VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI INŠTITUTA V PRAVNEM PROMETU

20. člen

Inštitut je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi brez omejitev.

VIII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI INŠTITUTA

21. člen

Ustanovitelj prevzema odgovornost za obveznosti Inštituta iz naslova opravljanja dejavnosti, ki je javna služba, do višine vrednosti premoženja s katerim Inštitut upravlja. Za obveznosti Inštituta iz lastne dejavnosti jamči Inštitut s prihodki iz lastne dejavnosti.

Odlok o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut (Uradni list RS, št. 20/92) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen

Način in pogoji za pridobivanje sredstev za delo Inštituta, ki so določeni v 14., 15. in 16. členu tega odloka, se začno izvajati z dnem, ko se s proračunom Slovenije uredi financiranje javnih raziskovalnih zavodov.

Do uveljavitve novega načina financiranja javnih raziskovalnih zavodov, se za Inštitut ohranijo obstoječi načini in pogoji za pridobivanje sredstev za delo.

23. člen

Do imenovanja upravnega odbora opravlja njegove naloge svet Inštituta.

Drugi organi Inštituta, ki so bili izvoljeni ali imenovani pred sprejemom tega odloka, nadaljujejo z delom do ustanovitve in imenovanja novih organov Inštituta, določenih s tem odlokom in statutom Inštituta.

24. člen

Direktor, delavci s posebnimi pooblastili ter vodstveni delavci, imenovani pred sprejetjem tega odloka, nadaljujejo z delom na teh funkcijah do imenovanja direktorja in delavcev s posebnimi pooblastili ter vodstvenih delavcev po postopku in na način kot ga določa zakon, ta odlok in novi statut.

25. člen

Ustanovitev in konstituiranje upravnega odbora se izvede v roku 60 dni po sprejemu tega odloka.

Sprejem statuta se izvede v roku 180 dni po uveljavitvi tega odloka. Imenovanje direktorja, vodstvenih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili Inštituta, izvolitev drugih organov in imenovanje vodilnih raziskovalnih delavcev se izvede takoj po sprejetju statuta Inštituta.

26. člen

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut (Uradni list RS, št. 65/99) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»11. člen

Dosedanji direktor opravlja funkcijo do izteka veljavnega mandata.

12. člen

Inštitut mora v roku 180 dni po uveljavitvi tega odloka, uskladiti statut.

13. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembah odloka o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Kemijski inštitut (Uradni list RS, št. 33/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.