Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Grad za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu Grad za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi Gradu Grad za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Grad za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002).

ODLOK

o razglasitvi Gradu Grad za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Grad – Grad (EŠD 159).

Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno - arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad Grad (Gornja Lendava) je največji grad v Prekmurju in eden največjih v Sloveniji. Postavljen je bil na razglednem pomolu, morda že v 12. stol. Iz trdnjave z imenom Gornja Lendava je prerasel v razkošno baročno bivališče, obkroženo s parkom.

3. člen

Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1610 (del), 1664, 1665, 1695, 1696, 1697, 1698, 1699 (del), 1701, 1702, 1703, 1735 (del), vse k. o. Grad.

Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 2500 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega vse površine parka in brežine okoli gradu v razdalji 300 metrov od grajskega oboda ter območja v širši okolici, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo funkcijo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter prostor parka ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        varovanje vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanega spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov enote ter je opredeljena v odločbi o varstvu,

-        prepoved posegov v vse plasti arheološkega spomenika razen pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Grad Grad (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi Gradu Grad za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Gradu Grad za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.