Odlok o spremembi odloka o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002).

ODLOK

o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoti dediščine:

-        Pišece – Območje gradu Pišece (EŠD 8763),

-        Pišece – Grad (EŠD 524).

Enota dediščine Grad leži sredi parka v območju gradu Pišece.

Enota ima zaradi kulturnih, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika in kulturne krajine.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad je izjemno ohranjena srednjeveška utrdba, z ohranjenimi kakovostnimi prvinami dozidav od romanske trdnjave do baročnega bivališča. Okoli gradu je zaraščen park z izjemnimi eksotičnimi drevesi. Grad je pomemben člen verige protiturških utrdb ob slovenski meji v Posotelju.

3

Spomenik Območje gradu Pišece obsega zemljišča, parcelne številke: *152, *153, *154, *155, 1334, 1338/1, 1338/2 (del), 1338/3 (del), 1356 (del), 408/5 (del), 408/6, 408/7, 408/8 (del), 409/1, 409/2, 410/1, 410/2, vse k.o. Pavlova vas. Spomenik Grad Pišece obsega zemljišče s parcelno številko *152, k.o. Pavlova vas.

Meji spomenikov sta vrisani na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meja vplivnega območja spomenikov je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika,

-        prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

-        prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov gradu,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v park in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda posameznih dreves, rastlinskih združb in druge opreme parka, varovanje vedut na parkovno celoto in ohranitev pogledov iz parka na širšo, preprečevanje zaraščanja parkovnih osi,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu,

-        učno-demonstracijskemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdati odločbe o varstvu lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov.

Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Priloga: (črtana)

Odlok o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi območja Gradu Pišece za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.