Odlok o spremembi odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01 z dne 9. 8. 2001),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002).

ODLOK

o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasi enote dediščine:

-        Idrija – Antonijev rov (EŠD 4826),

-        Idrija – Frančiškov jašek (EŠD 4822),

-        Idrija – Grad (EŠD 183),

-        Idrija – Jožefov jašek (EŠD 3134),

-        Idrija – Območje topilnice rudnika živega srebra (EŠD 7460),

-        Idrija – Rudarska hiša Bazoviška 4 (EŠD 184),

-        Idrija – Rudniški magacin (EŠD 4819),

-        Idrija – Rudniško gledališče (EŠD 186),

-        Idrija – Vodna črpalna naprava Kamšt (EŠD 187),

-        Idrijska Bela – Belčna klavža (EŠD 12).

Enote imajo zaradi kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena z lastnostmi tehniškega, umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenike državnega pomena:

Vse enote, naštete v prvem členu, so v svoji pojavnosti in izvedbi edinstvene na področju Republike Slovenije in zelo redke v evropskem in svetovnem okviru. Idrija in njen živosrebrni rudnik sta bila drugi največji tovrstni obrat na svetu, ki je imel mednarodni pomen. Ves čas delovanja rudnika so njegovi lastniki in strokovnjaki vanj vlagali velike napore za vzdrževanje proizvodnje na čim sodobnejši stopnji. Uvajali so najsodobnejšo namensko tehnologijo in gradili največje in najmogočnejše stroje in naprave, enakovredne ali celo boljše od podobnih na svetu. Navedeni stroji, naprave in objekti so karakteristični prav za Idrijo in večinoma edinstveni na področju varstva tehniške dediščine v svetu. Idrijski rudnik je s svojo infrastrukturo dolga stoletja tvoril avantgardo na področju montanistike, rudarstva in strojništva pri nas.

3. člen

Kulturni spomeniki stojijo na naslednjih parcelnih številkah:

-        Idrija – Antonijev rov (EŠD 4826), parc. št. 1460, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Frančiškov jašek (EŠD 4822), parc. št. 1168 (del), k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Grad (EŠD 183), parc. št. 1398, 1399, 1400, 1401, 1402, 1403, 2625 (del), k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Jožefov jašek (EŠD 3134), parc. št. 2231 (del), 2232 (del), 2235, 2236, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Območje topilnice rudnika živega srebra (EŠD 7460), parc. št. 480 (del), 483/1 (del), 505 (del), 506, 507, 508, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Rudarska hiša Bazoviška 4 (EŠD 184), parc. št. 376, 377, 378, 379, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Rudniški magacin (EŠD 4819), parc. št. 1443, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Rudniško gledališče (EŠD 186), parc. št. 1444, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Vodna črpalna naprava Kamšt (EŠD 187), parc. št. 974 (del), 2684 (del), 2650, 2651, 2716, k.o. Idrija – mesto ter parc. št. 1106, 1117, 1019/1 (del), k.o. Čekovnik,

-        Idrijska Bela - Belčna klavža (EŠD 12), parc. št. 1049 (del), k.o. Čekovnik.

Meje naštetih kulturnih spomenikov so vrisane na katastrskih načrtih v merilu 1:1000 ali 1:2880 in na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000. Meje vplivnih območij so vrisane na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved vseh posegov v osnovno substanco objektov, naprav in strojev, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,

-        podrejanje sleherne rabe in posegov v spomenike ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        v območju spomenikov je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci oglasov, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod,

-        omogočanje predstavitve spomenikov in njihovih delov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenikov in ne moti v njih odvijajoče se dejavnosti.

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:

-        podrejanje sleherne rabe in posegov v vplivno območje spomenikov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        v vplivnem območju so dovoljeni le posegi, ki ohranjajo funkcijo tega prostora, njegov zgodovinski pomen in vedutne poglede na spomenik.

Spomeniki so zavarovani z namenom, da se:

-        ohranijo kulturne, tehniške, umetnostne in arhitekturne ter zgodovinske vrednote spomenikov,

-        poveča pričevalnost kulturnih spomenikov,

-        predstavi kulturne vrednote spomenikov in situ, v tisku in drugih medijih,

-        spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike ali njihove dele so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6. člen

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenikov odločbe o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.