Odlok o spremembi odloka o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002).

ODLOK

o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasita enoti dediščine:

-        Socerb - Območje gradu Socerb (EŠD 11170),

-        Socerb - Grad (EŠD 671),

Enota Grad Socerb (EŠD 671) stoji znotraj območja gradu (EŠD 11170).

Enoti imata zaradi arheoloških, kulturnih, krajinskih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Ostanki prenovljenega kamnitega oboda renesančne trdnjave na lokaciji starejše postojanke. Trdnjava je izjemna prostorska dominanta in edini večji utrdbeni objekt, ohranjen na Kraškem robu nad slovensko obalo in nad Trstom. Utrdba je spomenik meje med avstrijskimi in beneškimi posestvi. Na območju je več kraških jam, ena je predelana v spominsko kapelo sv. Socerba. Območje je arheološka lokaliteta.

3. člen

Spomenik Območje gradu Socerb obsega zemljišča s parcelnimi številkami: *135, 1150/10, 1150/16, 1150/18, 1151/1, 1151/2, 1152, 1153, 1155, 1156, 1159, vse k. o. Socerb. Spomenik Grad Socerb stoji na zemljišču s parcelno številko: *135, k. o. Socerb.

Meji spomenikov sta vrisani na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenikov obsega območje, oddaljeno 300 m od zarisane meje območja gradu, in ves kraški rob, ki bi s svojo spremenjeno obliko ter namembnostjo lahko negativno vplivala na zaščitene funkcionalne in vizualne sestavine spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelav kamnitega oboda gradu, njegove tlorisne sheme in gabaritov,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov grad ter odprti prostor ohranjanju vedut na grad in ohranitev pogledov z gradu,

-        znotraj območja gradu je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika in dopolnitvi sedanje namembnosti,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Kulturni spomenik državnega pomena; Območje gradu Socerb ( topografski načrt )

Odlok o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi območja gradu Socerb za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.