Odlok o spremembi odloka o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002). 

ODLOK

o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1) 

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Koper – Samostan Sartorijeva 9 (EŠD 8346).

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Kompleks nekdanjega servitskega samostana leži na terasi, ki se dviguje nad Carpacciovim trgom in obvladuje del srednjeveškega jedra Kopra. Osnove samostana segajo v sredino 15. stoletja dopolnitve z izrazitimi stilnimi elementi segajo do baroka. Kljub predelavam je samostan ohranil gotsko strukturo in posamezne stavbne člene. Po svoji izjemni kvaliteti in enkratnosti za Slovenijo izstopa gotsko-renesančni križni hodnik. Samostan kot soustvarjalec urbane podobe Kopra je nezamenljiv element za mesto in širše območje.

3. člen

Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke: 803, 804/1, 805, k.o. Koper.

Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 500 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Vplivno območje spomenika obsega območje samostanskega kompleksa v širši okolici, na katerem bi načrtovali uporabo ali objekte, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne lastnosti spomenika.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika, zlasti tlorisnih in funkcionalnih značilnosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v samostan in njegove objekte ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ ter v medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).

Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: Kulturni spomenik državnega pomena; Samostan na Sartorijevi 9 v Kopru (topografski načrt)

Odlok o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi samostana na Sartorijevi 9 v Kopru za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.