Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
obsega:
-
Odlok o preoblikovanju Inštituta za novejšo
zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 39/92 z dne 7. 8.
1992),
-
Sklep o spremembi sklepa o preoblikovanju
Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št.
65/99 z dne 12. 8. 1999),
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
(Uradni list RS, št. 37/03 z dne 18. 4. 2003).
ODLOK
o preoblikovanju Inštituta za novejšo
zgodovino v javni raziskovalni zavod
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. STATUS INŠTITUTA
1. člen
Inštitut za novejšo zgodovino (v nadaljnjem
besedilu: Inštitut), ki je bil ustanovljen z uredbo o ustanovitvi Inštituta za
zgodovino delavskega gibanja (Uradni list LRS, št. 23/59 in 20/62) in odlokom o
soustanoviteljstvu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (Uradni list SRS,
št. 18/77) in je po zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91) postal javni
zavod, pridobi na predlog Ministrstva za znanost in tehnologijo status javnega
raziskovalnega zavoda.
Ustanovitelj Inštituta je Republika
Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada Republike
Slovenije.
II. IME IN SEDEŽ INŠTITUTA
2. člen
Ime javnega raziskovalnega zavoda je:
Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, Ljubljana. Skrajšano ime je:
INZ.
Sedež Inštituta je v Ljubljani, Kongresni
trg 1.
III. DEJAVNOST INŠTITUTA
3. člen
Dejavnosti Inštituta v skladu z uredbo o
uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št.
2/02) so:
DE/22.110 Izdajanje
knjig,
DE/22.130 Izdajanje
revij in periodike,
K/73.202 Raziskovanje
in eksperimentalni razvoj na področju humanistike,
M/80.422 Drugo
izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.,
O/92.511 Dejavnost
knjižnic.
Inštitut kot multidisciplinarni javni
raziskovalni zavod, povezan z visokošolskimi organizacijami v okviru Programa
dela Inštituta izvaja kot javno službo raziskovalne programe, ki predstavljajo
zaokroženo področje raziskovalnega dela, za katerega je pričakovati, da bo v
svetu aktualen še v naslednjem desetletju in je hkrati za Slovenijo tako
pomembno, da obstaja državni interes, da se na tem področju dolgoročno raziskuje.
Inštitut opravlja temeljno in aplikativno raziskovanje ter skrbi za razvoj in
delovanje infrastrukture v okviru Nacionalnega raziskovalnega programa.
Inštitut se vključuje v mednarodno
znanstveno raziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi
organizacijami v svetu.
S svojo dejavnostjo Inštitut dela za
vsestransko dostopnost in uporabo znanja v družbi, soustvarja nacionalno,
znanstveno in kulturno identiteto Slovenije, skrbi za prenos raziskovalnih
dosežkov, obveščanje javnosti. o znanstveno raziskovalnih dosežkih,
popularizacijo znanosti in za širjenje znanstvene kulture.
4. člen
Za izvajanje javne službe se na Inštitutu
oblikujejo programske skupine.
5. člen
Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge
naročnike v obsegu in na način določen z letnim programom dela Inštituta, ki je
usklajen s Programom dela Inštituta.
6. člen
Inštitut je za izvajanje nacionalnega
raziskovalnega programa in za izvajanje nalog za druge naročnike organiziran
tako, da dosega čim večjo znanstveno in strokovno uspešnost, upoštevajoč pri
tem zahteve stroke, cilje, velikosti in obsege raziskovalne dejavnosti ter
Človeške in materialne možnosti družbe.
Organiziranost Inštituta se določi s
statutom Inštituta.
IV. ORGANI INŠTITUTA
7. člen
Organ upravljanja Inštituta je Upravni
odbor.
Upravni odbor Inštituta šteje 7 članov od
katerih:
-
2 člana imenuje ustanovitelj na predlog
ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost,
-
1 člana imenuje Arhiv Republike Slovenije,
-
1 člana imenuje Filozofska fakulteta Univerze v
Ljubljani,
-
2 člana voli znanstveni svet Inštituta izmed
odgovornih nosilcev raziskovalnih projektov,
-
1 člana volijo zaposleni delavci v Inštitutu.
Predsednika Upravnega odbora Inštituta
izvolijo člani Upravnega odbora in ga predlagajo v imenovanje ministru, pristojnemu
za raziskovalno dejavnost.
8. člen
Upravni odbor Inštituta obravnava in
sprejema:
-
statut in druge splošne akte,
-
Program dela Inštituta,
-
letna poročila o izvajanju Programa dela
Inštituta,
-
petletno poročilo o izvajanju Programa dela
Inštituta,
-
letni program dela Inštituta,
-
finančni načrt in letno poročilo,
-
imenuje in razrešuje direktorja,
-
daje soglasje k imenovanju drugih vodilnih in
raziskovalnih delavcev,
-
obravnava pobude znanstvenega sveta in o njih
sklepa,
-
opravlja druge naloge v skladu s predpisi.
Upravni odbor Inštituta s soglasjem
ustanovitelja sprejema statut, Program dela Inštituta ter imenuje in razrešuje
direktorja.
9. člen
Mandat Upravnega odbora traja štiri leta, s
tem, da se pri prvem imenovanju trije člani, med njimi eden, ki ga imenuje
ustanovitelj, zamenjajo po dveh letih.
Upravni odbor vsako leto poroča
ustanovitelju o delu Inštituta.
Način dela Upravnega odbora se določi s
statutom Inštituta.
10. člen
Delo in poslovanje Inštituta vodi direktor.
Direktorja Inštituta imenuje in razrešuje
Upravni odbor s soglasjem ustanovitelja.
Mandat direktorja je pet let.
11. člen
Vodilne strokovne in raziskovalne delavce
imenuje direktor ob soglasju Znanstvenega sveta in Upravnega odbora.
Ostale vodilne poslovodne delavce in
delavce s posebnimi pooblastili imenuje direktor Inštituta ob soglasju
Upravnega odbora.
Pogoje in način imenovanja vodilnih,
raziskovalnih, strokovnih in poslovodnih delavcev ter delavcev s posebnimi
pooblastili se določijo s statutom.
12. člen
Za obravnavanje in odločanje o vprašanjih s
področja strokovnega dela Inštituta se oblikuje Znanstveni svet.
Znanstveni svet v okviru pooblastil,
določenih v statutu:
-
oblikuje strokovne podlage za pripravo
raziskovalnih programov,
-
vsebinsko usklajuje pripravo Programa dela
Inštituta,
-
opravlja izvolitve raziskovalcev v
znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive,
-
daje mnenja in pobude glede organizacije in
pogojev za razvoj dejavnosti,
-
opravlja druge naloge v skladu s statutom.
Direktor je član znanstvenega sveta po
funkciji in ne more biti izvoljen za predsednika.
Za člana znanstvenega sveta je lahko
imenovan znanstveni svetnik, raziskovalno-razvojni svetnik, višji znanstveni
sodelavec, višji raziskovalno-razvojni sodelavec, vodja notranje organizacijske
enote in vodja programa.
S statutom se določijo pristojnosti
znanstvenega sveta in način imenovanja članov.
V. VIRI, NAČIN IN POGOJI PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO
INŠTITUTA
13. člen
Inštitut gospodari z vsemi osnovnimi in
drugimi materialnimi sredstvi, s katerimi je gospodaril do uveljavitve tega
odloka.
14. člen
Sredstva potrebna za izvajanje svojih
dejavnosti Inštitut pridobiva:
-
iz državnega proračuna za izvajanje javne
službe in
-
s plačili naročnikov z opravljanjem dejavnosti
za trg.
15. člen
V državnem proračunu se določi višina
sredstev za:
-
raziskovalne programe,
-
infrastrukturno dejavnost in
-
ustanoviteljske obveznosti.
Inštitut pridobiva sredstva iz prejšnjega
odstavka na podlagi Programa dela Inštituta h kateremu je dala soglasje Vlada
Republike Slovenije. Program je pripravljen za obdobje petih let in vsebuje:
-
znanstveno-raziskovalno usmeritev,
-
program raziskovalne dejavnosti z opredelitvijo
obsega javne službe ter raziskovalnega dela za trg,
-
opredelitev infrastrukturne dejavnosti,
-
fiksne stroške upravljanja javnega raziskovalnega
zavoda,
-
fiksne stroške za financiranje instrumentalnih
centrov in zbirk ter
-
sistemizacijo programskih in infrastrukturnih
skupin.
Program dela Inštituta pripravi direktor na
predlog vodij programskih skupin, v skladu s predpisi ministrstva, pristojnega
za raziskovalno dejavnost. Upravni odbor Inštituta po predhodnem mnenju
znanstvenega sveta sprejme Program dela Inštituta.
16. člen
Pri Inštitutu se ustanovi raziskovalni
sklad Inštituta, ki se financira iz donacij in drugih virov in je namenjen za:
-
odpiranje novih področij in podpori obetavnih
projektov;
-
posebno podporo za strokovno napredovanje
perspektivnih raziskovalcev;
-
vključevanje tujih raziskovalcev v delo
Inštituta. Oblikovanje in namen uporabe raziskovalnega sklada se natančnejše
določi s statutom.
S sredstvi raziskovalnega sklada Inštituta
upravlja direktor Inštituta.
17. člen
Inštitut pridobiva sredstva, potrebna za
izvajanje svoje dejavnosti, tudi:
-
preko državnih razpisov in pogodb za
pridobljene in sprejete projekte,
-
iz skladov in donacij iz domačih in mednarodnih
virov.
VI. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN KRITJE
PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO
18. člen
Presežek prihodkov nad odhodki Inštituta
uporablja za izvajanje in razvoj svoje dejavnosti.
O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov
nad odhodki odloča na predlog upravnega odbora ustanovitelj.
19. člen
Presežek odhodkov nad prihodki
(primanjkljaj) se krije v skladu z zakonom in odločitvijo ustanovitelja na
predlog upravnega odbora.
VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI INŠTITUTA V PRAVNEM
PROMETU
20. člen
Inštitut je pravna oseba, ki nastopa v
pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in
obveznostimi brez omejitev.
VIII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI INŠTITUTA
21. člen
Ustanovitelj prevzema odgovornost za
obveznosti Inštituta iz naslova opravljanja dejavnosti, ki je javna služba, do
višine vrednosti premoženja s katerim Inštitut upravlja. Za obveznosti
Inštituta iz lastne dejavnosti jamči Inštitut s prihodki iz lastne dejavnosti.
Odlok o preoblikovanju Inštituta za novejšo
zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 39/92)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22. člen
Način in pogoji za pridobivanje sredstev za
delo Inštituta, ki so določena v 15., 16. in prvi alinei 17. člena tega odloka,
se začno izvajati z dnem ko se z državnim proračunom Slovenije uredi
financiranje javnih raziskovalnih zavodov.
Do uveljavitve novega načina financiranja
javnih raziskovalnih zavodov, se za Inštitut ohranijo obstoječi načini in
pogoji za pridobivanje sredstev za delo.
23. člen
Svet Inštituta nadaljuje z delom do
imenovanja Upravnega odbora.
Ostali organi upravljanja in drugi organi
Inštituta, ki so bili izvoljeni ali imenovani pred sprejemom tega odloka,
nadaljujejo z delom do ustanovitve in imenovanja novih organov Inštituta,
določenih s tem odlokom in statutom Inštituta.
24. člen
Direktor, delavci s posebnimi pooblastili
ter vodilnimi in vodstvenimi delavci, imenovani pred sprejetjem tega odloka,
nadaljujejo z delom na teh funkcijah do imenovanja direktorja in delavcev s
posebnimi pooblastili ter vodilnih in vodstvenih delavcev po postopku in na
način kot ga določa zakon, ta odlok in novi statut.
25. člen
Upravni odbor se imenuje v roku 60 dni po
sprejemu tega odloka.
Statut mora biti sprejet v roku 180 dni po
uveljavitvi tega odloka. Imenovanje vodilnih poslovodnih delavcev in delavcev s
posebnimi pooblastili Inštituta, izvolitev ostalih organov in imenovanje
vodilnih raziskovalnih delavcev se izvede takoj po sprejetju statuta Inštituta.
26. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Sklep o spremembi sklepa o preoblikovanju
Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 65/99) vsebuje naslednji prehodni in
končno določbo:
»12. člen
Dosedanji direktor opravlja funkcijo do izteka
veljavnega mandata.
13. člen
Inštitut mora v roku 180 dni po uveljavitvi
tega sklepa uskladiti statut.
14. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod
(Uradni list RS, št. 37/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»9. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.