Na podlagi sedmega odstavka 14. člena zakona o gozdovih
(Uradni list RS, št. 30/93, 13/98 – odl. US, 56/99, 67/02 in 110/02) izdaja
Vlada Republike Slovenije
ODLOK
o gozdnogospodarskem načrtu Gozdnogospodarskega območja
Slovenj Gradec (2001–2010)
1. člen
Sprejme se gozdnogospodarski načrt Gozdnogospodarskega
območja Slovenj Gradec (v nadaljnjem besedilu: GGN GGO Slovenj Gradec) št.
11/01 z dne 29. 11. 2002, ki ga je izdelal Zavod za gozdove Slovenije, Območna
enota Slovenj Gradec.
2. člen
V Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec, ki meri 88.828
ha, je z dnem 1. 1. 2001 na podlagi podatkov gozdnogospodarskih načrtov
gozdnogospodarskih enot Mislinja, Paški Kozjak, Pohorje, Plešivec, Dravograd,
Ravne, Mežica, Črna-Smrekovec, Radlje – levi breg in Radlje – desni breg, z
začetkom veljavnosti od 1. 1. 1991 do 31. 12. 2000, ugotovljeno naslednje
stanje gozdov:
A)
površina: 59.975,36 ha, od katere je:
-
54.450,11 ha večnamenskih gozdov, 504,08 ha gozdnih rezervatov, v
katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, 1.772,50 ha gozdov s posebnim
namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni, vendar je
gospodarjenje prilagojeno socialnim in ekološkim funkcijam, ter 3.248,67
varovalnih gozdov, ki so bili kot taki razglašeni z GGN GGO Slovenj Gradec
1991–2000;
-
42.955,37 ha zasebnih gozdov v lasti fizičnih oseb in 17.019,99 ha
državnih gozdov;
B)
lesna zaloga: 303,2 m3/ha, od tega 261,7 m3/ha
iglavcev in 41,5 m3/ha listavcev;
C)
tekoči letni prirastek: 7,44 m3/ha, od tega 6,30 m3/ha
iglavcev in 1,14 m3/ha listavcev.
GGN GGO Slovenj Gradec prikazuje tudi območja, ki so predlagana, da se jih
razglasi za varovalne gozdove, na površini 254,99 ha.
3. člen
Ob upoštevanju usmeritev iz Programa razvoja gozdov v
Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/96), ugotovljenega stanja gozdov, analize
preteklega gospodarjenja, zakonitosti razvoja gozdov ter pridobljenih spoznanj
pri spremljanju razvoja gozdov v Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec je v
GGN GGO Slovenj Gradec določeno, da so:
A)
najbolj poudarjene funkcije gozdov, ki določajo način gospodarjenja z
gozdom:
-
proizvodne funkcije na površini 23.188,73 ha,
-
ekološke funkcije, med katerimi je najbolj izrazita funkcija varovanje
gozdnih zemljišč in sestojev, na površini 14.967,12 ha, ter
-
socialne funkcije na površini 5.242,83 ha;
B)
cilji gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom zlasti:
-
trajna in večnamenska raba gozdov,
-
trajna in optimalna izraba lesne biomase,
-
ohranjena kulturna krajina s tradicionalnimi oblikami poselitve,
-
ohranjenost biotopov in krepitev biotske raznovrstnosti gozdnih
ekosistemov,
-
ekološko stabilni gozdni ekosistemi,
-
rastišču prilagojena zgradba in drevesna sestava sestojev,
-
optimalna odprtost z gozdnimi prometnicami;
C)
usmeritve za doseganje teh ciljev zlasti:
-
gojenje stabilnih gozdov, ki so odporni na negativne vplive iz okolja,
zlasti emisije, sneg, veter, podlubnike,
-
intenzivnost gozdnogospodarskih ukrepov prilagoditi proizvodni
sposobnosti rastišč in razvojni dinamiki sestojev,
-
intenzivnost vzdrževanja gozdnih prometnic prilagoditi njihovemu javnemu
pomenu in obremenitvi zaradi izkoriščanja in rabe gozdov,
-
lastnikom kmetij omogočiti krčitve gozdov v gozdnati krajini na
površinah, primernih za kmetijsko obdelavo,
-
vzpostavitev malopovršinsko raznodobne zgradbe pri večini gozdov ter
prebiralne zgradbe na rastiščih jelke s praprotmi,
-
krepitev lesne zaloge in povečanje izkoriščenosti proizvodne sposobnosti
na najbolj produktivnih rastiščih,
-
upoštevanje ekoloških in socialnih funkcij pri zadovoljevanju ekonomskih
interesov lastnikov gozdov,
-
ohranitev gozdov na vseh površinah s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi
funkcijami,
-
izobraževanje in osveščanje lastnikov gozdov;
Č) na podlagi ciljev ter usmeritev
načrtovani ukrepi za obdobje 2001–2010 naslednji:
-
najvišji možni posek 2,584.969 m3, od tega 2,334.139 m3
iglavcev in 250.830 m3 listavcev,
-
gojitvena dela, potrebna za ohranitev in razvoj gozdov, na površini
12.826 ha,
-
nega mlajšega drogovnjaka na površini 408 ha,
-
dela varstva gozdov pred požari, erozijo, žuželkami, boleznimi in
divjadjo v obsegu 8.895 delovnih dni ter ostala dela varstva gozdov v obsegu 500
delovnih dni,
-
nega habitatov prosto živečih živali z vzdrževanjem grmišč, travinj in
vodnih virov ter postavljanjem valilnic v obsegu 2.805 delovnih dni,
-
gradnja gozdnih vlak v dolžini 120 km,
-
gradnja gozdnih cest v dolžini 28 km.
Cilji, usmeritve in ukrepi so v GGN GGO Slovenj Gradec
določeni tudi na nivoju gospodarskih razredov.
4. člen
Pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih
enot Mislinja, Paški Kozjak, Pohorje, Plešivec, Dravograd, Ravne, Mežica,
Radlje – levi breg in Radlje – desni breg v obdobju 2003–2010 se morajo
upoštevati cilji, usmeritve in ukrepi iz prejšnjega člena.
Zavod za gozdove Slovenije mora preveriti skladnost ciljev,
usmeritev in ukrepov, določenih v gozdnogospodarskih načrtih iz 2. člena tega
odloka, katerim veljavnost poteče v letih 2006 do 2009, ter v
gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote Črna-Smrekovec z začetkom
veljavnosti v letu 2002, s cilji, usmeritvami in ukrepi iz prejšnjega člena,
ter v primeru ugotovljenih neskladnosti najkasneje v sedmem letu veljavnosti
teh načrtov vložiti pobudo za njihovo spremembo pri ministrstvu, pristojnem za
gozdarstvo.
5. člen
Po en izvod GGN GGO Slovenj Gradec je na vpogled na Zavodu za
gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, Zavodu za gozdove Slovenije, Območna
enota Slovenj Gradec, Vorančev trg 1, Slovenj Gradec, v Gozdarski knjižnici
Gozdarskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo
in obnovljive gozdne vire, Večna pot 2, Ljubljana, ter na Ministrstvu za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 56-58, Ljubljana, kjer se
nahaja tudi dokumentacija v zvezi s postopkom sprejemanja GGN GGO Slovenj
Gradec.
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
Št. 321-09/2003-12
Ljubljana, dne 10. julija 2003.
EVA 2003-2311-0184
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik