Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o
razglasitvi Območja gradu Kostanjevica s samostanom in Galerijo na prostem –
Formo vivo za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi Območja gradu Kostanjevica s samostanom in Galerijo
na prostem – Formo vivo za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS,
št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Območja gradu Kostanjevica s
samostanom in Galerijo na prostem – Formo vivo za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Območja gradu Kostanjevica s
samostanom in Galerijo na prostem – Formo vivo za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 54/03 z dne 6. 6. 2003).
ODLOK
o razglasitvi Območja gradu
Kostanjevica s samostanom in Galerijo na prostem – Formo vivo za kulturni spomenik
državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se
razglasijo enote dediščine:
-
Kostanjevica na Krki – Območje gradu Kostanjevica (EŠD 8766),
-
Kostanjevica na Krki – Samostan (EŠD 265),
-
Kostanjevica na Krki – Forma viva (EŠD 11070).
Enoti dediščine Kostanjevica Samostan in
Kostanjevica Forma viva stojita znotraj enote dediščine Območje gradu
Kostanjevica.
Območje gradu Kostanjevica s pripadajočima
enotama ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno
arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za
Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena
z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in
zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za
spomenik državnega pomena:
Grad Kostanjevica je največji sklop
baročnega samostana s starejšim gotskim jedrom v Sloveniji. Izjemna je
prenovljena gotska cerkev z dozidano baročno vhodno fasado in razsežen arkadni hodnik
ob velikem dvorišču. Celota je nadgrajena z muzejskimi zbirkami in zlasti s
Formo vivo, največjo zbirko lesenih kipov 20. stoletja v Sloveniji in širšem
zaledju (nastala po 1961). Samostan s parkovnimi površinami in parkovno
plastiko je izjemen krajinski motiv za Slovenijo.
3. člen
Spomenik Območje gradu Kostanjevica obsega
območje parcel s številkami: *113, *115, *274, *309, 1380/2, 1380/3, 1380/4,
1380/5, 1380/6, 1380/7, 1380/8, 1381/1, 1381/10, 1381/11, 1381/12, 1381/13,
1381/14, 1381/15, 1381/16, 1381/2, 1381/21, 1381/22, 1381/23, 1381/24, 1381/3,
1381/4, 1381/5, 1381/6, 1381/7, 1381/8, 1381/9, 1382, 1383/1, 1383/10, 1383/11,
1383/12, 1383/13, 1383/8, 1383/9, 1384, 1386/1, 1386/2, 1387/1, 1387/2, 1387/3,
1397/1, 1397/2, 1397/3, 1397/4, 1397/5, 1400/1, 1400/10 (del parcele: vzhodni
del parcele do vzhodne meje parcele št. 1400/41), 1400/2, 1400/20, 1400/21 (del
parcele: vzhodni del ceste do zahodne meje parcele št. 1400/20), 1400/22,
1400/23, 1400/24, 1400/25, 1400/26, 1400/27, 1400/28, 1400/3, 1400/30, 1400/33,
1400/4, 1400/5, 1400/6, 1400/7, 1400/8, 1400/9, 1410, 1411/1, 1764/1 (del
parcele: južni del ceste do vzhodne meje ceste s parcelno št. 1793), 1766/1
(del parcele: vzhodni del ceste do zahodne meje parcele št. 1383/6), 1793 *312,
1380/2, 1380/3, 1380/4, 1380/5, 1380/6, 1380/7, 1380/8, 1381/1, 1381/10,
1381/11, 1381/12, 1381/13, 1381/14, 1381/15, 1381/16, 1381/2, 1381/21, 1381/22,
1381/23, 1381/24, 1381/3, 1381/4, 1381/5, 1381/6, 1381/7, 1381/8, 1381/9, 1382,
1383/1, 1383/10, 1383/11, 1383/12, 1383/13, 1383/6, 1383/7, 1383/8, 1383/9,
1384, 1386/1, vse k.o. Kostanjevica, 2698/1 (del parcele: severni del ceste do
južne meje parcele št. 651/13), 2698/2 (del parcele: severni del ceste do južne
meje parcele št. 649/31), 2708/1 (del parcele: južni del potoka do severne meje
parcele št. 649/1), 551/1, 551/2, 648/2, 649/1, 649/10, 649/11, 649/12, 649/13,
649/18, 649/19, 649/2, 649/20 (del parcele: južni del parcele do severne meje
parcele št. 649/17), 649/21 (del parcele: južni del parcele do severnega dela
parcele št. 649/20), 649/22 (del parcele: južni del parcele do severne meje
parcele št. 649/24), 649/23, 649/27, 649/28, 649/3, 649/31, 649/32, 649/33,
649/34, 649/35, 649/36, 649/37, 649/38, 649/39, 649/4, 649/5, 649/6, 649/7,
649/8, 649/9, 651/13, 653/10, 653/9, 654/10, 654/11, 654/12, 654/13, 654/14,
654/15, 654/16, 654/2, 654/3, 654/4, 654/5, 654/6, 654/7, 654/8, 654/9, 655/4,
655/5, 655/6, 657/3, 687/2 (del parcele: vzhodni del parcele v širini 10 metrov
od zahodne meje parcele št. 688), 688, 689, 691 (del parcele: skrajni severni
del parcele), vse k. o. Orehovec.
Spomenik Samostan Kostanjevica obsega
območje parcel s številkami: *113, *115, 1384, 1386/1, 1386/2, 1387/1, 1387/2,
1387/3, 1397/1, 1397/2, 1397/3, 1397/4, 1397/5, 1400/1, 1400/24, 1400/25,
1400/26, 1400/27, 1400/30, 1764/1 (del), 1793 (del), vse k.o. Kostanjevica in
2708/1 (del), 649/19, 649/39, vse k.o. Orehovec.
Spomenik Galerija na prostem – Forma viva
obsega območje parcel s številkami: *113, *115, 1384, 1386/1, 1386/2, 1387/1,
1387/2, 1387/3, 1397/1, 1397/2, 1397/3, 1397/4, 1397/5, 1400/1, 1400/24,
1400/25, 1400/26, 1400/27, 1400/30, 1764/1 (del), 1793 (del), vse k.o.
Kostanjevica in 2708/1 (del), 649/18, 649/19, 649/20 (del), 649/21 (del),
649/22 (del), 649/23, 649/27, 649/28, 649/32, 649/33, 649/34, 649/35, 649/36,
649/37, 649/38, 649/39, vse k.o. Orehovec.
Meje spomenikov so vrisane na katastrskem
načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za
kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu:
zavod). Meja spomenika se objavi na publikacijski karti v merilu 1: 5000, ki je
sestavni del tega odloka.
Vplivno območje spomenikov obsega vsa
označena območja in območje naselja Kostanjevica, na katerih bi bili
postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo namembnostjo, obliko
ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki
določa:
-
varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in
zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin samostana, ki so
ovrednotene kot del spomenika,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v območje samostana in Galerijo na
prostem – Formo vivo ter njun funkcionalni odprti prostor ohranjanju in
vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti: značilnega tlorisa, razporeda posameznih
dreves in druge opreme parka, varovanje vedut na samostansko celoto in
ohranitev pogledov iz samostana in Galerije na prostem na širšo, nepozidano
okolico, preprečevanje propadanja hrastovih kipov,
-
prepoved vseh posegov v vse plasti arheološkega spomenika, razen
pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov
javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih
posameznih elementov te enote ter na podlagi muzealskih standardov,
-
znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim
soglasjem odobri pristojni zavod,
-
prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja,
razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih,
likovnih in zgodovinskih vrednot,
-
povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
-
prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku ter drugih
medijih,
-
učno-demonstracijskemu delu,
-
znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega
spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali
zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi
podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi
tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o
varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list
RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo
pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično
zavarovanje, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost
spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in
prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko
pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Kulturni
spomenik državnega pomena; Območje gradu Kostanjevica s samostanom (topografski
načrt)
Odlok o razglasitvi Območja gradu Kostanjevica
s samostanom in Galerijo na prostem – Formo vivo za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Območja
gradu Kostanjevica s samostanom in Galerijo na prostem – Formo vivo za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Območja
gradu Kostanjevica s samostanom in Galerijo na prostem – Formo vivo za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.