Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo
predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega
organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o
razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega pomena
obsega:
-
Odlok o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik
državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99 z dne 8. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna 25 za
kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 z dne 6. 6.
2003).
ODLOK
o razglasitvi Domačije Zgornja
Radovna 25 za kulturni spomenik državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se
razglasi enoto dediščine:
-
Zgornja Radovna – Domačija Zgornja Radovna 25 (EŠD 879).
Enota ima zaradi zgodovinskih, etnoloških,
kulturnih, krajinskih, in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko
Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z
lastnostmi etnološkega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za
spomenik državnega pomena:
Kmečko domačijo na izbrani lokaciji Zgornja
Radovna 25 sestavljajo pritlična hiša z vodnjakom za kapnico, gospodarsko
poslopje – hlev s senikom, ter lesen svinjak. Stare stavbe so opremljene s
predmeti vsakdanje rabe pri kmetovanju in v gospodinjstvu, ki so se v stavbi
nabirali in dopolnjevali vse od leta 1775 dalje, ko je bila hiša zgrajena.
Zaradi izjemne ohranjenosti stavb in celovitosti lastne (sedaj muzejske) opreme,
domačija ohranja in najbolj zaokroženo predstavlja bivalno in gospodarsko
kulturo kmeta v zadnjih dveh stoletjih na Gorenjskem.
3
Spomenik obsega zemljišča, parcelne
številke 798/4, 804, 805/1, 806/1 (del parcele: južni del parcele do južnih mej
parcel št. 808/1 in 807), 806/2, 810 (del parcele: južni del parcele do južne
meje parcele št. 808/1), k.o. Višelnica II. Meja spomenika je določena na
katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 z dne 3. 9. 2002 in vrisana na temeljnem
topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del
tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za
kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v
nadaljevanju: ZVKDS). Meja spomenika se objavi na publikacijski karti v merilu
1: 5000, ki je kot priloga sestavni del tega odloka.
Vplivno območje spomenika obsega površine v
razdalji 100 metrov na severni in vzhodni strani domačije in neposredno okolico
posameznih stavb in poti do njih.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki
predpisuje:
-
varovanje kulturnih, etnoloških, stavbnih, krajinskih in zgodovinskih
vrednot v izvirnosti in neokrnjenosti,
-
varovanje tlorisnih značilnosti, gabaritov, namembnost notranjih in
zunanjih prostorov,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v domačiji, v stanovanjski in
gospodarski stavbi ter v dvoriščnem prostoru zaradi ohranjanja in vzdrževanja
varovanih spomeniških lastnosti in muzejske namembnosti celote,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov z
dostopnostjo domačije javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2.
točki odloka naštetih posameznih varovanih elementov enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, etnoloških, stavbnih, krajinskih in
zgodovinskih vrednot,
-
pričevalnosti kulturnega spomenika,
-
prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih
medijih,
-
informacijskem, pedagoškemu in predstavitvenemu delu,
-
znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako morebitno spremembo funkcije
kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove
dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na
njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi
tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena
zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo
pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine
vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in
časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za
čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko
pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Kulturni
spomenik državnega pomena; Domačija Zgornja Radovna 25 ( topografski načrt )
Odlok o razglasitvi Domačije Zgornja Radovna
25 za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi
Domačije Zgornja Radovna 25 za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list
RS, št. 54/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.