Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 (OdPDFSP0304-A)

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 obsega:

-        Odlok o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02 z dne 30. 12. 2002),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 – OdPDFSP0304-A (Uradni list RS, št. 78/03 z dne 8. 8. 2003).

ODLOK

o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. poglavje: UVODNA POJASNILA

Po 3. točki prvega odstavka 13. člena ZJF predloži Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) Državnemu zboru hkrati s predlogom proračuna tudi predlog programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja (v nadaljevanju: letni program prodaje) za leta, za katera se sprejema proračun.

Državno finančno premoženje so po drugem stavku prvega odstavka 67. člena ZJF:

1.      denarna sredstva,

2.      terjatve,

3.      dolžniški vrednostni papirji,

4.      delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (kapitalske naložbe).

Od vseh prej navedenih vrst finančnega premoženja države so primeren predmet prodaje zaradi zagotavljanja in planiranja prejemkov proračuna samo kapitalske naložbe države. Pojem kapitalskih naložb je zbirni pojem, ki obsega delnice in poslovne deleže v gospodarskih družbah in ustanoviteljske, članske oziroma druge pravice upravljanja v drugih pravnih osebah, katerih imetnik je država. Zato je v 2. poglavju tega gradiva predstavljen program prodaje kapitalskih naložb kot tiste vrste finančnega premoženja države, katerega prodaja se načrtuje v letu 2003 in 2004 v skladu s šestim odstavkom 80.č člena ZJF.

Državno stvarno premoženje so po tretjem stavku prvega odstavka 67. člena ZJF premičnine in nepremičnine v lasti države. Program prodaje stvarnega premoženja je predstavljen v 3. poglavju tega gradiva.

Pri izdelavi tega programa so uporabljene naslednje kratice predpisov (po abecednem zaporedju):

EZ                 Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99)

ZDZFI           Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (Uradni list RS, št. 32/92, 13/93, 37/95, 34/96, 31/97 in 99/99)

ZIPRS0203  Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/01, 64/02)

ZJF               Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02)

ZSPOZ         Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/91, 111/01)

ZPIZ-1          Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/00, 124/00, 109/01)

ZPPOSZ      Zakon o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn v zvezi s programom prestrukturiranja (Uradni list RS, št. 111/01)

ZPPSPID     Zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju PID (Uradni list RS, št. 50/99, 106/99)

ZPSZ            Zakon o privatizaciji Slovenskih železarn d.d. (Uradni list RS, št. 13/98)

ZZSPID        Zakon o zagotavljanju sredstev pooblaščenim investicijskim družbam zaradi zamenjave teh sredstev za zbrane lastninske certifikate (Uradni list RS 59/96, 50/99).

ZTVP-1         Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99)

ZVVJTO       Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02)

UREDBA      Uredba o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/01, 62/01)

ODLOK        Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dodatnem premoženju, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate (Uradni list RS, št. 13/02)

2. poglavje: PROGRAM PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE ZA LETO 2003 IN LETO 2004 Z OBRAZLOŽITVAMI

2.1. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO PROGRAMA PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB

Pri pripravi tega letnega programa prodaje je vlada upoštevala naslednje predpostavke:

1.      Cilji prodaje. Pomembna podlaga za odločitev o prodaji in za izbiro metod prodaje so tudi cilji, ki jih želi vlada s prodajo doseči. Ti cilji so razloženi v razdelku 2.3.

2.      Metode in postopki prodaje. Metode in postopki prodaje morajo biti določeni tako, da omogočajo optimalno doseganje ciljev prodaje. Strokovne podlage za izbiro takih metod in postopkov prodaje so razložene v razdelku 2.4.

Poudariti je tudi treba, da so obrazložitve v tem letnem programu prodaje k posamezni kapitalski naložbi samo okvirne, saj bo v zvezi z vsako posamezno vrsto kapitalske naložbe pred končno odločitvijo o prodaji treba izdelati posamezen program prodaje te kapitalske naložbe. V posameznem programu prodaje kapitalske naložbe, o sprejemu katerega bo odločala vlada, bodo na podlagi ustreznih strokovnih podlag opredeljeni konkretni cilji prodaje te kapitalske naložbe, konkretne metode, ki bodo uporabljene pri prodaji, ter postopki in roki za izvedbo teh metod. V okviru priprave posameznega programa prodaje kapitalske naložbe bodo opredeljena tudi vsa potrebna pripravljalna dejanja (skrbni finančni, organizacijski in pravni pregled, ocenitev premoženja idr.).

Zato so v razdelku 2.5., ki obravnava posamezne kapitalske naložbe, namenjene za prodajo v letu 2003 in letu 2004, v zvezi s posamezno vrsto te naložbe opredeljene zgolj okvirne metode prodaje. Iz enakega razloga so vrednosti (pričakovani prejemki proračuna, doseženi s prodajo) ocenjene zgolj okvirno (orientacijsko).

2.2. PREGLED KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE VKLJUČENIH V LETNI PROGRAM PRODAJE V LETU 2003 IN 2004 TER REALIZACIJA LETNEGA PROGRAMA PRODAJE ZA LETO 2002

2.2.1. Struktura kapitalskih naložb države

Struktura kapitalskih naložb države je prikazana v Tabeli 1. V drugem stolpcu tabele so prikazane knjigovodske vrednosti teh naložb, ki so bile podlaga za izračun deležev posamezne vrste kapitalskih naložb v strukturi vseh kapitalskih naložb države.

TABELA 1: Struktura kapitalskih naložb Republike Slovenije

2.2.2. Realizacija programa prodaje kapitalskih naložb države v letu 2002

Tabela 2: Pregled realizacije programa prodaje za leto 2002

* 20% vrednosti osnovnega kapitala družb sistema Slovenskih železarn,d.d. je namenjeno za prenos na Družbe pooblaščenke v skladu z zakonom o privatizaciji SŽ,d.d.

V seznamu kapitalskih naložb v okviru Programa prodaje kapitalskih naložb države v letu 2002 lahko ugotovimo stanje kot sledi:

1.      družbe, katerih program je že delno izveden oziroma v izvajanju: Slovenske železarne, d.d., NLB, d.d.

2.      družbe, katerih program prodaje se zaenkrat ni izvedel (se je začasno ustavil): NKBM d.d., Peko d.d.

3.      družbe, v fazi priprave programa prodaje: Luka, Koper, d.d. in Slovenska izvozna družba, d.d., Telekom, Slovenije, d.d., Aerodrom, Ljubljana, d.d., Elektrodistribucijska podjetja.

4.      družbe v fazi priprave na prodajo: IUV, d.d., Poštna banka, d.d., NKBM, d.d., Talum,d.d.

Za do sedaj prodane delnice NLB, d.d. je bilo realizirano 498,970.000 EUR, ki bodo namenjene za poplačilo javnega dolga Republike Slovenije. Kupnina iz naslova prodaje hčerinskih družb Slovenskih Železarn 3,185.516 EU bo v skladu z zakonom o prevzemu obveznosti Slovenskih Železarn namenjena za poplačilo obveznosti Slovenskih Železarn.

Vlada je v letu 2002 tudi formalno prenesla del svojega finančnega premoženja na pooblaščene investicijske družbe in tako poravnala obveznost države nastalo zaradi t.i. privatizacijske vrzeli (prvi odstavek 1. člena ZZSPID). Vlada je s svojimi sklepi na seji 20. 9. 2001 določila seznam dodatnega premoženja, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate in sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dodatnem premoženju, ki se preda pooblaščenim investicijskim družbam za lastniške certifikate (Uradni list RS, št. 13/02). Premoženje Republike Slovenije preneseno na PID je tako v letu 2002 znašalo hkrati s posameznim premoženjem Slovenske razvojne družbe, d.d., ki je bilo prav tako uporabljeno za ta namen, 76,5 mlrd tolarjev.

V letu 2002 je vlada v skladu s 3. členom zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/91 in 111/01) prenesla kapitalske naložbe RS, ki so v pretežnem delu izhajale iz premoženja, prenesenega na RS iz SRD d.d. na Slovensko odškodninsko družbo, d.d. Knjigovodska vrednost kapitalskih naložb prenesenih na SOD na dan 31. 12. 2001 je znašala 12,1 mlrd SIT.

Po 233. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 124/00 in 109/01) Republika Slovenija iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Pri sprejemanju proračunov za leti 2002 in 2003, je vlada sprejela sklep, ki se nanaša na transfer iz KAD d.d. na ZPIS za pokrivanje tekočih obveznosti in na dinamiko plačil teh sredstev. Hkrati s tem se je vlada zavezala, da bo zagotovila premoženje za dokapitalizacijo KAD d.d. Premoženje, s katerim se je dokapitalizacija KAD d.d. izvedla, je pretežno izhajalo iz kapitalskih naložb prenesenih na RS iz SRD d.d. Knjigovodska vrednost kapitalskih naložb za navedeno dokapitalizacijo je na dan 31. 12. 2001 znašala 12,5 mlrd SIT.

2.3. CILJI PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB IN UPORABA KUPNIN DOSEŽENIH S PRODAJO

2.3.1. Cilji prodaje kapitalskih naložb

Ozko proračunsko gledano je namen prodaje kapitalskih naložb zagotovitev likvidnih (denarnih) prejemkov proračuna. Cilj, ki se ga želi s tem doseči, je zato maksimalizacija proračunskih prejemkov v pomenu čim višje prodajne cene.

Pri posameznih vrstah kapitalskih naložb zaradi širših makroekonomskih interesov države, povezanih z gospodarskim razvojem, maksimalizacija proračunskih prejemkov ne more biti edini ključni cilj prodaje. Pri prodaji teh vrst kapitalskih naložb je treba namreč hkrati zagotoviti doseganje makroekonomskih ciljev, in sicer zlasti doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema.

2.3.2. Uporaba kupnin, doseženih s prodajo

Splošno pravilo o namenskosti uporabe kupnin, doseženih s prodajo kapitalskih naložb države kot vrste finančnega premoženja določa 74. člen ZJF, po katerem se kupnina od prodaje kapitalskih naložb uporabi za odplačilo dolgov v računu financiranja. Pri tem pojem odplačilo dolgov v računu financiranja obsega tako izpolnjevanje tekoči dospelih obveznosti iz zadolževanja (izdanih državnih obveznic in drugih vrednostnih papirjev ter najetih posojil oziroma kreditov) kakor tudi predčasno odplačilo teh obveznosti (na primer z uresničitvijo odkupnega upravičenja, ki izhaja iz izdanih državnih vrednostnih papirjev oziroma z odkupom teh vrednostnih papirjev na sekundarnem trgu).

Poleg odplačevanja javnega dolga se kupnina lahko uporabi tudi za:

1.      namen, določen s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto,

2.      nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države, če kupnina presega obseg sredstev, potrebnih za odplačilo dolgov v računu financiranja, ali če ni glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v proračunskem letu, ali

3.      plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.

Izjemo od tega splošnega pravila že določajo naslednji zakoni:

1.      EZ, ki v 122. členu določa, da se kupnina v višini prvih 10% vrednosti lastniškega deleža, pridobljena s privatizacijo po tretjem odstavku 121. člena EZ, namensko uporabi za reševanje nasedlih investicij.

2.      ZDZFI, ki v 12. členu določa, da se kupnina iz prodaje nameni za povečanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe.

3.      ZIPRS0203 ter zakon o izvrševanju proračuna za leto 2003 in 2004, ki določata namensko porabo prejemkov proračuna doseženih s prodajo kapitalskih naložb države.

2.4. METODE IN POSTOPKI PRODAJE KAPITALSKIH NALOŽB DRŽAVE V LETU 2003 IN LETU 2004

2.4.1. Pristop k opredelitvi metod in postopkov

Metode in postopki prodaje kapitalskih naložb države morajo biti določeni tako, da omogočajo hkratno doseganje obeh ključnih ciljev prodaje državnega premoženja, opredeljenih v razdelku 2.3.1., in sicer:

1.      maksimiranje prodajne cene in s tem proračunskih prihodkov;

2.      doseganje makroekonomskih ciljev predvsem doseganje trajne in stabilne rasti gospodarstva, izboljšanje kakovosti in kapacitete javnih storitev ter zagotovitev uspešnejšega in konkurenčnejšega gospodarskega sistema.

Metode prodaje so podrobneje opredeljene v določilih zakona o javnih financah in uredbi o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/01 in 62/01). V pripravi je uredba o načinu, pogojih in postopku odprodaje finančnega premoženja, ki bo na osnovi spremenjenih določil ZJF ločeno uredila načine prodaje finančnega od stvarnega premoženja države. Slednjega bo uredila uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem Republike Slovenije, ki je prav tako v pripravi.

2.5. KAPITALSKE NALOŽBE DRŽAVE ZA PRODAJO IN DRUGO RAZPOLAGANJE V LETU 2003 IN 2004 Z OBRAZLOŽITVAMI PO POSAMEZNI KAPITALSKI NALOŽBI

2.5.1. Seznam kapitalskih naložb države za prodajo in drugo razpolaganje v letu 2003 in 2004

Vlada namerava v letu 2003 in 2004 predvidoma prodati ali drugače razpolagati s kapitalskimi naložbami v deležih, kot so navedeni v Tabeli 3. V navedeni tabeli so predvidene naložbe Republike Slovenije namenjene razpolaganju v navedenih dveh letih. V stolpcu 3 so družbe v delni ali večinski lasti RS, v stolpcu 4 je knjigovodska vrednost deleža ali delnic v lasti Republike Slovenije, delež v% (stolpec 5), št. delnic oziroma nominalna vrednost deleža (stolpec 6) in v stolpcu 7 oziroma 9 predvideni deleži namenjeni za razpolaganje oziroma prodajo v skladu z določili zakona o javnih financah. Poudariti je potrebno, da so obrazložitve v tem letnem programu prodaje k posamezni kapitalski naložbi samo okvirne, saj bo v zvezi s vsako posamezno vrsto kapitalske naložbe pred končno odločitvijo o prodaji ali drugih načinih razpolaganja s posamezno naložbo potrebno izdelati posamezen program prodaje te kapitalske naložbe.

Tabela 3: Seznam kapitalskih naložb države za prodajo in drugo razpolaganje v letu 2003 in 2004

Opombe:

* 20% vrednosti osnovnega kapitala družb sistema Slovenskih železarn,d.d. namenjeno za prenos na Družbe pooblaščenke v skladu z zakonom o privatizaciji SŽ,d.d.

** Pri kapitalski naložbi v PBS d.d. se bo delež po preliminarni oceni zaradi emisije novoizdanih delnic po sklepu 12. seje skupščine z dne 28. 6. 2002, ki jo odkupi dosedanji delničar Pošta Slovenije d.o.o. najkasneje do 31. 1. 2003, znižal na 55,00%.

*** Delež in število delnic pri kapitalski naložbi v IUV d.d. glasita na višino po predvideni izvedbi dokapitalizacije s strani Republike Slovenije s konverzijo terjatev, ki so po sprejetem posameznem programu prodaje vključene v prodajo skupaj z obstoječo kapitalsko naložbo.

*4* Kapitalske naložbe v družbe Fortuna d.o.o. Trbovlje, Gratex d.o.o., Kamnolom Borovnik d.o.o., PIL d.o.o. in Toplarna Hrastnik niso v neposredni lasti Republike Slovenije, pač pa v lasti Rudnika Trbovlje Hrastnik d.o.o.

*5* Kapitalska naložba v družbo TDR-Metalurgija d.o.o. ni v neposredni lasti Republike Slovenije, pač pa v lasti Holdinga slovenskih elektrarn d.o.o. v višini 3.313.841 delnic (74,44%), TDR d.o.o. Ruše v višini 372.495 delnic (8,37%) in Slovenskih železnic d.d. v višini 348.696.

Za vse kapitalske naložbe, ki so vključene v letni program prodaje in je njihovo razpolaganje predvideno v letu 2003, velja, da se predvideno razpolaganje izvede v letu 2004, v kolikor razpolaganje ni bilo izvršeno v letu 2003.

2.5.2. Posamezne kapitalske naložbe, ki bodo predmet prodaje

2.5.2.1. Slovenske železarne in odvisne družbe

Vlada je v letu 2000 sprejela program prestrukturiranja jeklarstva v Sloveniji, ki je bil izdelan skladno s Protokolom II. k Evropskemu sporazumu o pridružitvi med Republiko Slovenijo in EU. Zaradi zahteve komisije EU, da Republika Slovenija ravna skladno z določilom 65. člena Pridružitvenega sporazuma in da so se vse sektorske državne pomoči iztekle 31. 12. 2001, je Državni zbor v letu 2001 sprejel zakon o prevzemu obveznosti Slovenskih železarn. Z navedenim zakonom je Republika Slovenija prevzela obveznosti v višini 34,3 milijarde SIT dolgoročnih obveznosti in obveznosti Metal Ravne za zapadle prispevke in davke nastale ob pripojitvi in za obveznosti družbe Jeklo Štore.

Republika Slovenija naj bi terjatve iz tako prevzetih obveznosti v skladu z zakonom spremenila v delnice Slovenskih Železarn, d.d. Slovenske železarne so imele ostale kratkoročne obveznosti v višini 9 milijard sit zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Obveznosti so bile prestrukturirane tako, da so poroštva ob svoji zapadlosti 31. 12. 2001 prenehala veljati, Slovenske železarne so jih del (5 mlrd) poplačale iz kupnine za prodane družbe za upravljanje stanovanj že v letu 2001. Kupnina od prodanih hčerinskih družb iz sistema Slovenskih železarn naj bi zadostovala za poplačilo ostalih obveznosti Slovenskih železarn.

Program prodaje Slovenskih Železarn, d.d. je bil sprejet na seji vlade 27. 9. 2001 in predvideva prodajo 80% deležev posameznih hčerinskih družb. V skladu z določbami zakona o privatizaciji Slovenskih železarn imajo notranji upravičenci – to so zaposleni in bivši zaposleni, ki uresničujejo svoje interese preko družb pooblaščenk – pravico nakupa preostalih 20% osnovnega kapitala. Kot kupnino lahko v skladu z navedenim zakonom in zakonom o prevzemu obveznosti, ki je določil menjalno razmerje, uporabijo delnice Slovenskih Železarn, d.d. Ob prodaji vsake posamezne družbe strateškim investitorjem, se hkrati podpiše pogodba o ureditvi razmerij z družbo pooblaščenko, tako da lahko le ta v roku dveh let zahteva od 80% lastnika odkup njenega deleža po ceni, ki je bila dosežena v postopku prodaje večinskega deleža.

V letu 2002 so bile prodane družbi Energetika Ravne, d.o.o. in Energetika Štore, d.o.o., v zaključni fazi je prodaja družbe Enos, Jesenice, d.o.o. in Energetika Jesenice,d.o.o.

Za družbi Metal, Ravne, d.o.o. in Acroni, Jesenice, d.o.o. so pričeti postopki prodaje z postopkom zbiranja nezavezujočih ponudb. Pri družbi Noži Ravne je delo komisije v fazi izbiranja najugodnejšega ponudnika izmed zavezujočih ponudb. Družba Stroji in tehnološka oprema (STO), Ravne je v prisilni poravnavi. Zaradi kompleksnosti postopka je predviden zaključek prodaje vseh hčerinskih družb konec leta 2003.

2.5.2.2. Nova KBM d.d.

Program prodaje NKBM d.d. je bil sprejet na vladi 31. 5. 2001, v juniju je bila imenovana komisija za nadzor in izvedbo prodaje.

Komisiji za prodajo so ponudbe za nakup deleža NKBM d.d. posredovali trije ponudniki. Komisija je po skrbni proučitvi vseh treh ponudb, kot so bile predložene do 13. marca 2002 in katerih rok veljavnosti se je iztekel 22. marca 2002, ter rezultatov pogajanj ocenila, da nobena od treh ponudb ne izpolnjuje vseh zastavljenih ciljev iz programa privatizacije NKBM z dne 31. maja 2001. Zato je vlada 25. 4. 2002 sprejela sklep, da se v skladu z drugim odstavkom 5. člena uredbe postopek prodaje NKBM ustavi.

Na isti seji je vlada naložila Ministrstvu za finance, da zadolži nadzorni svet in upravo NKBM za pripravo programa za izvajanje strategije razvoja banke s poudarkom na zagotavljanju doseganja strateških ciljev z dokapitalizacijo in delno privatizacijo državnega deleža. Pričakuje se, da bo vlada do konca leta 2002 sprejela nov program privatizacije NKBM, d.d. Program bo poleg privatizacije vseboval tudi vse možne oblike dokapitalizacije banke in sicer v obliki vlaganj, ali združitev gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države.

2.5.2.3. Poštna banka d.d.

Poštna banka Slovenije je bila v 100% lasti Pošte Slovenije, ki je v 100% lasti Republike Slovenije. Vlada je 31. 7. 2002 sprejela sklep o prenosu 62% deleža Poštne banke Slovenije v neposredno last Republike Slovenije. Program prodaje PBS je vlada sprejela 25. 10. 2001 in komisija je pričela z opravljanjem pripravljalnih dejanj za izvedbo prodaje. Pristojno ministrstvo ponovno presodi Program prodaje PBS in v najkrajšem času predlaga vladi njegova dopolnila. V okviru teh dopolnitev bodo poleg prodaje preučene tudi vse druge možnosti razpolaganja s kapitalskim deležem države v PBS, vključno z možnostmi združitev gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države.

2.5.2.4. Slovenska izvozna družba d.d.

SID d.d. je bila ustanovljena s posebnim zakonom o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije (ZDZFI). Tretji odstavek 23. člena ZDZFI opredeljuje strukturo lastništva SID. Poleg ustanoviteljev so delničarji lahko tudi domače pravne in fizične osebe, katerih delež ne sme presegati 20% kapitala družbe, skupni delež tujih finančnih organizacij pa ne sme presegati 15% ustanovitvenega kapitala družbe

Po tretjem odstavku 23. člena ZDZFI v zvezi z drugim odstavkom istega člena, bo država po predvideni odprodaji dela kapitalske naložbe v SID obdržala delež v višini 56,15% v kapitalu družbe.

Privatizacija SID pomeni postopen umik države s področja t.i. tržnih dejavnosti družbe, kupnina iz tega naslova, ki se bo po 12. členom ZDZFI razporedila v varnostne rezerve SID, pa pomeni zagotavljanje dodatnih finančnih virov za konkurenčno nastopanje slovenskih izvoznikov na tujih trgih, kar je pomemben ukrep vlade v obdobju usihanja privatizacijskih kupnin, ki so bile v določenem deležu namenjene tudi za povečevanje varnostnih rezerv SID, ki v računovodskem smislu pomenijo obveznost SID do države.

2.5.2.5. Industrija usnja Vrhnika d.d.

Država je delnice v navedeni družbi (26,91%) pridobila s konverzijo terjatev, pridobljenih z zamenjavo obveznic v postopku prestrukturiranja podjetij. Družba je izvedla postopek prisilne poravnave in po končani prisilni poravnavi posluje pozitivno.

Kapitalska naložba države v tej družbi bo prodana strateškem partnerju z metodo zbiranja ponudb. Pripravljalna dejanja za prodajo delnic RS so v zaključni fazi in predvidevamo, da bo prva faza prodaje, to je zbiranje nezavezujočih ponudb, izvedena v letu 2002. Izbor najugodnejšega ponudnika naj bi bil zaključen v prvem polletju leta 2003.

2.5.2.6. Talum, d.d.

Javno podjetje ELES, d.o.o., ki je v 100% državni lasti, ima 80% lastniški delež v družbi Talum, d.d. Vlada bo Talum, d.d. prenesla neposredno v svojo last ter ga namenila za odprodajo v letu 2002. Pripravljalna dejanja za izvedbo postopkov prodaje so v zaključni fazi. V novembru 2002 predvidevamo začetek postopka prodaje. Predvidoma bo prodaja kapitalske naložbe države v Talumu opravljena s prodajo strateškemu investitorju in z uporabo tenderskih metod.

2.5.2.7. Peko

Družba Peko, d.d. z dolgoletno tradicijo pri proizvodnji modne obutve, je že vrsto let v poslovni in finančni krizi; Finančni sanaciji s prisilno poravnavo mora slediti tudi poslovna prenova, ki bo v nadaljevanju omogočila racionalizacijo poslovanja. Za zagotovite navedenega cilja je nujna privatizacija deleža Republike Slovenije. Kot metodo prodaje bo uporabljeno zbiranje ponudb in izbor strateškega kupca.

2.5.2.8. Planika, d.d.

Naložba Republike Slovenije izvira iz postopka prisilne poravnave, zaključek finančne sanacije družbe je potrebno izpeljati z izstopom države iz lastništva s pridobitvijo strateškega partnerja, ki bo zagotovil širitev prodajnih trgov in zagotovil dodatna vlaganja v posodobitev poslovanja družbe.

2.5.2.9. Luka Koper, d.d.

Republika Slovenija ima v lasti 49% prednostnih participativnih delnic in 2% navadnih delnic družbe Luka Koper, d.d. Začetek postopka privatizacije je vezan na predhodno sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, pogodbe o najemu zemljišč v lasti RS in koncesijske pogodbe med Republiko Slovenijo in Luko Koper, d.d. S koncesijsko pogodbo bodo urejena predvsem razmerja glede javne infrastrukture oziroma razmerja, kot jih predvidevata Pomorski zakonik in Koncesijski akt (ki se nahaja v fazi sprejemanja). Pomembno je, da se še pred sklenitvijo koncesijske pogodbe z Luko Koper sklenita še pogodbi o ureditvi medsebojnih odnosov in o najemu zemljišč v lasti RS. Šele po sklenitvi koncesijske pogodbe (in ostalih pogodb) bi lahko v skladu s statutom Luke Koper, d.d. izvedli postopke za preoblikovanje vseh prednostnih delnic družbe v lasti države v navadne delnice, kar je predpogoj za uspešno izvedbo prodaje dela delnic Luke Koper v lasti države. Država bi v prehodnem obdobju lahko zadržala 25% + 1 delnico in tako ohranila kontrolno funkcijo glede posameznih pomembnejših poslovnih odločitev oziroma statutarnih sprememb družbe.

2.5.2.10. Telekom Slovenije, d.d.

Na globalnem telekomunikacijskem trgu vladajo negotove razmere zaradi že izvedenih privatizacij in podeljenih licenc za opravljanje storitev višje generacije. Zato je delež predvidene prodaje Telekoma Slovenije v letu 2003 naveden le okvirno; dokončni znesek bo odvisen od finančnih okoliščin in strateških odločitev glede nadaljnjega razvoja družbe, kar pa zaradi uvodnih opredelitev še ni v celoti predvidljivo.

Z zakonom o vračanju vlaganj v telekomunikacijsko omrežje so na kupnino iz naslova prodaje delnic Telekoma, d.d. vezane obveznosti, ki jih bo morala država v skladu z navedenim zakonom z zagotoviti upravičencem za povračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje.

2.5.2.11. Elektrodistribucijska podjetja (zap. 13- 17)

Cilj vladne politike ob prodaji kapitalskih deležev v javnih podjetjih za distribucijo električne energije ključnemu investitorju je zagotoviti dolgoročni razvoj elektrogospodarstva in zanesljivo oskrbo vseh vrst odjemalcev z električno energijo v pogojih prostega trgovanja z električno energijo. Javna podjetja distribucije električne energije izvajajo gospodarsko javno službo na področju upravljanja distribucijskega omrežja, distribucije in oskrbe tarifnih odjemalcev ter oskrbe upravičenih odjemalcev v skladu s pogoji odprtega trga z električno energijo.

Pomembni sinergijski učinki, ki bodo doseženi s prodajo delnic ključnemu investitorju so: zagotovitev konkurenčne sposobnosti podjetij na področju oskrbe odjemalcev z energijo, povečanje naložb v gospodarske javne službe na področju distribucije električne energije, tako v operativne kot v investicijske namene, prenos znanja in tehnologije, kar bo omogočilo bolj učinkovito delovanje podjetij, pridobitev finančnih virov za prestrukturiranje proizvodnega segmenta elektrogospodarstva, prav tako z namenom povečanja njegove konkurenčnosti.

S privatizacijo predvidenega deleža (25%+1 delnica) v delniških družbah s področja distribucije električne energije bodo vzpostavljeni mehanizmi usklajevanja globalnih narodnogospodarskih in zasebno podjetniških interesov v tej panogi, kar bo imelo pozitivne učinke pri kapitalskem upravljanju teh družb in se bo nedvomno odražalo tudi v večji kvaliteti oskrbe z električno energijo slovenskega gospodarstva in gospodinjstev ob tržno primerljivi evropski ceni.

2.5.2.12. Nafta Lendava

Republika Slovenija je pridobila v letu 2002 v okviru pričete sanacije družbe in v skladu z dogovorom z družbo Petrol, d.d. še 55% delež v Nafti Lendava, d.d. Predvideva se izvedba finančne in poslovne sanacije družbe in v zaključku prodaja 100% deleža Republike Slovenije.

2.5.2.13. Aerodrom Ljubljana, d.d.

Republika Slovenija ima v lasti 49% prednostnih participativnih delnic in 1,67% navadnih delnic družbe Aerodrom, Ljubljana, d.d. Začetek postopka privatizacije je vezan na predhodno sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, pogodbe o najemu zemljišč v lasti RS in koncesijske pogodbe med Republiko Slovenijo in družbo Aerodrom, Ljubljana, d.d V letu 2003 oziroma najkasneje v letu 2004 se predvideva najprej zamenjava vseh prednostnih v navadne delnice nato pa nadaljnja odprodaja paketa 25,67% -1 navadnih delnic v letu 2004. Preostali delež 25% +1 delnica (ki jih bo predhodno potrebno zamenjati v navadne delnice) bo RS v prehodnem obdobju zagotavljal kontrolno funkcijo glede posameznih pomembnejših poslovnih odločitev oziroma statutarnih sprememb.

2.5.2.14. SOČA VGP d.d.

Republika Slovenija ima po izvedeni prisilni poravnavi, katere sklep o potrditvi je postal pravnomočen dne 12. 2. 2003, v lasti 47.131 delnic oziroma lastniški delež v višini 38,25%. Družba za prihodnje pozitivno poslovanje potrebuje strateškega partnerja, ki bo sposoben pridobivati posle in financirati potrebne investicije. Nekaj potencialnih strateških partnerjev je že evidentiranih. Za prodajo se predvideva 16.018 delnic Republike Slovenije, kar predstavlja 13% delnic v celotnem kapitalu, pri čemer bo 25,25% delnic ostalo v lasti Republike Slovenije, saj družba opravlja javno gospodarsko službo. Prodaja se bo poskušala izpeljati skupaj s KAD, zaradi doseganja boljših učinkov.

2.5.2.15. PUH d.d.

Podjetje za urejanje hudournikov d.d. ne opravlja več gospodarske javne službe s področja urejanja hudournikov saj so njene dejavnosti zlasti komercialne narave kot na primer: splošna gradbena dela, izolacijske dela, dajanje gradbenih strojev, raziskovalno vrtanje in sondiranje, prostorsko in krajinsko načrtovanje, ipd. kot izhaja iz statuta družbe. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež v višini 40% proda.

2.5.2.16. Fortuna d.o.o. Trbovlje

Družba Fortuna d.o.o., Trbovlje je s sklepom Vlade RS z dne 27. 11. 1996 pridobila status invalidskega podjetja. Dejavnosti družbe so fizično varovanje, tehnično varovanje, čiščenje prostorov, prevozi oseb in pošiljk, izdelava napisnih tabel, popravila zaščitnih sredstev in vzreja divjih zajcev. Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost storitev, hiter odziv na želje kupcev in zanesljivost. Družba ima licenci ZRSZV za fizično in tehnično varovanje, pooblastilo MO za izvajanje požarnega varstva in obrtno dovoljenje za izvajanje čiščenja in za polaganje kablov. Vizija družbe je povečevanje deleža storitev in izdelkov za kupce in naročnike, posodobitev podjetja z boljšo tehnološko opremljenostjo, zagotavljanje zadostnega števila delovnih mest, primernih za invalide, povezovanje s sorodnimi podjetji zaradi enotnega nastopanja na trgu in stalno usposabljanje na strokovnem področju. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.

2.5.2.17. Gratex d.o.o.

Dejavnosti družbe Gratex d.o.o. so pridobivanje in predelava dolomitskega agregata, kurivoprodaja, projektiranje in tehnično svetovanje (SVD in požarna varnost). Njene reference in konkurenčne prednosti so kakovost, strokovnost in tradicija, sodobna tehnologija pridobivanja peskov, končana razširitev separacijskega postrojenja iz 70 t/h na 110 t/h, končana investicija avtomatskega postrojenja za fino predelavo kamnitih agregatov (pod 1mm), prodaja materiala vsem gradbenim podjetjem v regiji in pridobljeni certifikati ZAG za vse materiale, ki se prodajajo. Vizija družbe je posodabljanje opreme in strojev za pridobivanje kamnitih agregatov, pridobivanje dovoljenj in nakup zemljišč za nadaljnji razvoj kamnoloma ter nadaljevanje razvoja v finejših frakcijah peskov. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.

2.5.2.18. Kamnolom Borovnik d.o.o.

Dejavnosti družbe Kamnolom Borovnik, d.o.o. so proizvodnja in prodaja gramoza in peska, storitve s težko gradbeno mehanizacijo in z miniranjem, prodaja in sortiranje premoga-trgovina, nameščanje protipožarne, zaščitne in varnostne opreme, računovodske storitve in dajanje prostorov v najem. Vizija družbe je razvijanje in prodaja različnih granulacij peskov, posodabljanje odkopne metode v kamnolomu in iskanje novih proizvodnih programov z namenom odpiranja novih delovnih mest. Njene reference in konkurenčne prednosti so dokončane naložbe v mobilno sejalnico in drobilnico, konkurenčne cene, tradicija in sodobna tehnologija pridobivanja peskov. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.

2.5. 2. 19. PIL d.o.o.

Dejavnosti družbe PIL d.o.o. so pranje, likanje, kemično čiščenje in čiščenje poslovnih prostorov. Vizija družbe je postati celovit ponudnik kakovostnih storitev, zagotavljanje konkurenčnih cen storitev in stalno tehnološko posodabljanje. Njene reference in konkurenčne prednosti so dokončane naložbe v stroje za kemično čiščenje, prilagodljivost, zanesljivost in hiter odziv na želje kupcev. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.

2.5. 2. 20. Toplarna Hrastnik d.o.o.

Dejavnosti družbe Toplarna Hrastnik d.o.o. so proizvodnja, distribucija in prodaja toplotne energije, proizvodnja električne energije, montaža ogrevalnih, vodovodnih, plinskih in elektro-instalacij ter dimnikarstvo. Vizija družbe je skrb za okolje in ponudba celotne energetske oskrbe v širši okolici, vzdrževanja in saniranja obstoječih energetskih naprav oziroma montaža novih, neodvisno od vira (daljinsko ogrevanje, plin ali ELKO). Njene reference in konkurenčne prednosti so daljinsko ogrevanje večine javnih, industrijskih in poslovnih objektov v Občini Hrastnik, vgradnja kogeneracijskega postroja za (hkratno) pridobivanje toplotne in električne energije, pomemben prispevek k zmanjšanju onesnaževanja zraka z žveplovim dioksidom in dimom v občini Hrastnik, izvedba plinskih instalacij in centralnega ogrevanja v stanovanjskih blokih v Občini Hrastnik, izvedba vseh strojnih instalacij – ogrevanje, plinovod, vodovod, prezračevanje v stanovanjskem objektu Slape v Ljubljani, trgovini SPAR v Hrastniku ter v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku. Republika Slovenija predlaga, da se njen delež proda.

2.5.2.21. TDR-Metalurgija d.d.

Tovarna dušika Ruše ima dolgo industrijsko tradicijo (prvi agregati so bili postavljeni leta 1918). Njen razvoj je baziral na ceneni električni energiji reke Drave. Skozi desetletja je tovarna razvila proizvodnjo številnih, predvsem elektrotermičnih produktov (ferozlitine za jeklarne, zlitine za livarne), poleg tega pa tudi produkte za kemično industrijo (kalcijev karbid, tehnične pline) za področje nekovin (elekrokorund) in področje agrokemije (umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin). Po razpadu prejšnje države je tovarna izgubila preko 60% tradicionalnih tržišč, kar je ogrozilo njen obstoj. Dosedanji lastniki so iskali ustrezne rešitve. Tovarna je v tem procesu razpadla na posamezne programe, ki so dobili nove lastnike (tehnični plini, korund, agrokemija, nekatere storitvene dejavnosti). Vzdrževalni obrati so šli v stečaj.

Največji porabniki elektrike znotraj ruške tovarne (elektroobločne peči v metalurških obratih) so bili v tem procesu združeni v družbo TDR-Metalurgija. Ta je morala svoja izgubljena tržišča nadomestiti na najbolj zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih. Njeni produkti so namreč dovolj kvalitetni in sorazmerno lahko prodajljivi. Poslovanje je urejeno po standardih ISO 9001. Dokler je družba uspela zagotavljati sorazmerno ugodno ceno električne energije – primerljivo s konkurenčnimi proizvajalci – je kazalo, da bi lahko samostojno preživela. Nekaj let po prisilni poravnavi je uspela pozitivno poslovati. Ni pa imela dovolj akumulacije za prepotrebne tehnološke posodobitve, za razvoj novih produktov z višjo dodano vrednostjo in za naložbe v razvoj novih tržišč.

V poslovnem letu 2002 je družba ponovna padla v resne težave, ki se kažejo v visoki izgubi, oteženi likvidnosti in posledično v njeni nesposobnosti investiranja v nove, energetsko manj zahtevne produkte Pokazalo se je, da ima družba prenizek nivo prodajne realizacije. Zaradi prodaje po delih in s tem povezane izgube nekaterih energetsko manj zahtevnih proizvodnih programov, je metalurška dejavnost padla v še večjo odvisnost od cene električne energije. Ob sočasnem odpiranju slovenskega elektroenergetskega trga in ob rastočih trendih cene električne energije, se bo poslovni položaj družbe še zaostroval.

Po oceni uprave HSE bi bilo realno mogoče zagotoviti obstoj družbe in njen nadaljnji razvoj najuspešneje v njeni navezavi na močnejšega strateškega partnerja, ki bi družbi s svojimi izkušnjami, tehnološkim znanjem in močnejšimi tržnimi povezavami, pomagal k optimiranju in restrukturiranju sedanjega proizvodnega programa v smeri izdelkov višje stopnje predelave (da bi znižal vpliv cene električne energije), predvsem pa da bi ji pomagal k bistveno večjemu obsegu prodaje od dosedanjega. Le tako bo ta, sicer kapitalsko zelo intenzivna družba, zmogla obvladovati visok nivo njenih fiksnih stroškov in lastnikom namesto izgube ponovno ustvarjati dobiček. Prodaja večinskega paketa delnic se predlaga zaradi že izkazanega interesa nekaterih poslovnih partnerjev.

3. poglavje: PROGRAM PRODAJE STVARNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE ZA LETO 2003 IN 2004

Prodaja stvarnega premoženja v lasti države se načrtuje v okvirni ocenjeni vrednosti 3,57 mrd SIT za leto 2003 in 3,74 mrd SIT za leto 2004.

Posamezne vrste stvarnega premoženja, namenjenega za prodajo in njihove okvirne vrednosti so izkazane v prilogi.

Način, pogoji in postopek odprodaje stvarnega premoženja je opredeljen z uredbo o postopkih prodaje in drugih oblikah razpolaganja z državnim premoženjem (Uradni list RS, št. 47/01, 62/01), ki je bila izdana na podlagi 21. člena zakona o izvrševanju proračuna RS za leto 2001 (Uradni list RS, št. 32/01).

Priloga: Program odprodaje premoženja 2003/2004

Priloga: Program odprodaje državnega premoženja 2003/2004

Priloga: Dopolnitev programa odprodaje državnega premoženja 2003/2004

Odlok o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 118/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja za leti 2003 in 2004 – OdPDFSP0304-A (Uradni list RS, št. 78/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»3

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.