Uredba o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov obsega:

-       Uredbo o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov (Uradni list RS, št. 102/03 z dne 23. 10. 2003),

-       Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 z dne 8. 11. 2004),

-       Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 7/06 z dne 24. 1. 2006).

UREDBA

o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov

(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta uredba določa območje vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ki je ogroženo območje zaradi čezmerne obremenjenosti podzemne vode vodonosnika z:

-       atrazinom in metabolitom desetilatrazinom,

-       na delu vodonosnika z metabolitom 2,6‑diklorobenzamidom,

-       na delu vodonosnika z diklorometanom in tetrakloroetenom in

-       na celotnem vodonosniku zaradi trajnega povečevanja onesnaženosti z lahkohlapnimi kloriranimi ogljikovodiki.

(2) V zvezi z ukrepi celovite sanacije na ogroženem območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja uredba določa:

-       najstrožji režim ukrepov varovanja vodonosnika pred vnosom aktivnih snovi in onesnaženjem z lahkohlapnimi kloriranimi ogljikovodiki in območje, na katerem velja ta režim (v nadaljnjem besedilu: najožje vodovarstveno območje),

-       strogi in manj strogi režim ukrepov varovanja vodonosnika pred vnosom aktivnih snovi in onesnaženjem z lahkohlapnimi kloriranimi ogljikovodiki in območje, na katerem veljata ta režima (v nadaljnjem besedilu: ožje vodovarstveno območje),

-       način uporabe vodnjakov, ki napajajo centralni sistem oskrbe s pitno vodo v Ljubljani, ter nadzor v zvezi z načinom uporabe vodnjakov,

-       obveznost izvedbe ukrepov na centralnem sistemu oskrbe s pitno vodo v Ljubljani z namenom, da se zagotovi stabilnejša oskrba s pitno vodo,

-       obveznosti v zvezi z načrtovanjem in zagotavljanjem sredstev za meritve aktivnih snovi v tleh zaradi nadzora prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev in

-       obveznosti v zvezi z načrtovanjem in zagotavljanjem sredstev za dodatni monitoring kakovosti podzemne vode glede vsebnosti lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov in glede vsebnosti aktivnih snovi, ki jih vsebujejo fitofarmacevtska sredstva v uporabi na območju, kjer se izvajajo ukrepi varovanja vodonosnika.

(3) Za izvajanje ukrepov celovite sanacije obremenjenosti podzemnih voda vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja z aktivnimi snovmi, ki jih ta uredba ne ureja, se uporabljajo določbe uredbe o določanju statusa zaradi fitofarmacevtskih sredstev ogroženega območja vodonosnikov in njihovih hidrografskih zaledij in o ukrepih celovite sanacije (Uradni list RS, št. 97/02; v nadaljnjem besedilu: uredba).

2. člen

(1) Območje vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja je določeno za ogroženo območje na podlagi rezultatov imisijskega monitoringa podzemne vode v letu 2002, trajno povečevanje onesnaženosti z lahkohlapnimi kloriranimi ogljikovodiki pa na podlagi rezultatov imisijskega monitoringa podzemne vode v obdobju od 1997 do 2002.

(2) Imisijski monitoring podzemne vode iz prejšnjega odstavka je monitoring, ki ga zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje, skladno s predpisom, ki ureja imisijski monitoring podzemne vode.

(3) Ogroženo območje vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja je območje katastrskih občin iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

3. člen

(1) Ukrepi varovanja vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja pred vnosom aktivnih snovi in pred onesnaženjem z lahkohlapnimi halogeniranimi ogljikovodiki se razvrščajo v najstrožji, strogi in manj strogi režim ukrepov varovanja vodonosnika.

(2) Najstrožji režim ukrepov varovanja vodonosnika velja na najožjem vodovarstvenem območju, strogi in manj strogi režim ukrepov varovanja vodonosnika pa na ožjem vodovarstvenem območju.

(3) Meje najožjega vodovarstvenega območja, meje ožjega vodovarstvenega območja s strogim režimom varovanja vodonosnika in meje ožjega vodovarstvenega območja z manj strogim režimom varovanja vodonosnika so izrisane na karti v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Seznam parcel na najožjem vodovarstvenem območju, na ožjem vodovarstvenem območju s strogim režimom varovanja vodonosnika in na ožjem vodovarstvenem območju z manj strogim režimom varovanja vodonosnika je v prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.

II. PREPOVEDI IN NJIHOV NADZOR

4. člen

Na celotnem območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja se izvaja nadzor nad prepovedjo uporabe atrazina iz predpisov, ki urejajo registracijo fitofarmacevtskih sredstev, in nad prepovedjo uporabe diklobenila iz predpisa, ki ureja prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo diklobenil, na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih na način, ki je določen v uredbi.

5. člen

(1) (razveljavljen)

(2) (razveljavljen)

(3) (razveljavljen)

(4) (razveljavljen)

(5) (razveljavljen)

(6) (prenehal veljati)

(7) (prenehal veljati)

6. člen

(1) Na najožjem vodovarstvenem območju in na ožjem vodovarstvenem območju s strogim režimom varovanja vodonosnika je prepovedana uporaba halogeniranih hlapnih organskih spojin, razen za površinsko zaščito kovinskih ali lesenih površin pri vzdrževanju objektov in naprav.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa je na ožjem vodovarstvenem območju s strogim režimom varovanja vodonosnika dovoljena uporaba halogeniranih hlapnih organskih spojin za izvajanje dejavnosti v zaprtih in pokritih prostorih stavb, če je zagotovljeno, da se iz teh prostorov ne odvajajo odpadne vode. V odpadni vodi, ki se odvaja iz drugih prostorov te stavbe, pa vsebnost lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov ne sme presegati meje določljivosti analitskih metod in se morajo odvajati v javno kanalizacijo.

7. člen

Na ožjem vodovarstvenem območju z manj strogim režimom varovanja vodonosnika je uporaba halogeniranih hlapnih organskih spojin dovoljena samo za izvajanje dejavnosti v zaprtih in pokritih prostorih stavb, če je zagotovljeno, da se iz teh prostorov ne odvajajo odpadne vode ali pa, da se odpadne vode iz teh prostorov odvajajo v javno kanalizacijo, očiščene skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo.

8. člen

Lastnik ali najemnik stavbe na ožjem vodovarstvenem območju s strogim režimom varovanja vodonosnika in lastnik ali najemnik stavbe na ožjem vodovarstvenem območju z manj strogim režimom varovanja vodonosnika mora uporabo halogeniranih hlapnih organskih spojin zaradi izvajanja dejavnosti ne glede na količino uporabe prijaviti na način, ki je določen v predpisu o emisiji halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, ki uporabljajo organska topila.

III. UPORABA VODNJAKOV

9. člen

(1) Upravljavec centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana mora zagotavljati zdravstveno ustreznost pitne vode na omrežju uporabnikov.

(2) V času izvajanja ukrepov celovite sanacije mora upravljavec centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana zagotoviti takšen režim črpanja, da se za oskrbo s pitno vodo prednostno črpajo vodnjaki, ki so najmanj obremenjeni z aktivnimi snovmi in njihovimi metaboliti.

(3) Upravljavec centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana mora enkrat letno posredovati poročilo o režimu črpanja ter o učinkih tega ukrepa na zdravstveno ustreznost pitne vode na omrežju uporabnikov ministrstvu, pristojnemu za zdravje.

IV. UKREPI ZA STABILNEJŠO OSKRBO S PITNO VODO

10. člen

(1) Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana mora pripraviti za obdobje 2004–2006 program ukrepov na centralnem vodovodnem sistemu z namenom, da se zagotovi stabilnejšo oskrbo s pitno vodo.

(2) Program iz prejšnjega odstavka je treba posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev do 31. decembra 2003.

(3) V program iz prvega odstavka tega člena je treba vključiti ukrepe tako, da se do 31. decembra 2006 zagotovi najmanj 15% dodatnih razpoložljivih količin vode za oskrbo s pitno vodo v Ljubljani in od tega najmanj 7% z ukrepi zmanjšanja izgub vode v centralnem sistemu oskrbe s pitno vodo.

(4) Izvedbo ukrepov iz potrjenega programa ukrepov na centralnem vodovodnem sistemu morata v roku iz prejšnjega odstavka zagotoviti izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Mestni občini Ljubljana in Mestna občina Ljubljana.

V. DODATNI MONITORING KAKOVOSTI PODZEMNE VODE

11. člen

(1) Na območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja se mora ugotavljati kakovost podzemne vode glede vsebnosti aktivnih snovi, ki jih vsebujejo fitofarmacevtska sredstva v uporabi na tem območju, in glede vsebnosti lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov na podlagi dodatnega vzorčenja podzemne vode v homogeni mreži merilnih mest.

(2) Homogenost mreže merilnih mest kakovosti podzemne vode zagotovita ministrstvo, pristojno za okolje, in Mestna občina Ljubljana.

(3) Šteje se, da je homogenost mreže merilnih mest kakovosti podzemne vode primerna za ugotavljanje kakovosti podzemne vode, če njen indeks reprezentativnosti ni manjši od 25.

(4) Indeks reprezentativnosti merilne mreže se izračuna na podlagi naslednjega izraza:

kjer je:

R      indeks reprezentativnosti

r        srednja razdalja med merilnimi mesti, izražena v km

n       število merilnih mest

P       površina vodonosnika v km2.

(5) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo monitoring kakovosti podzemnih voda, je pogostost vzorčenja najmanj šestkrat letno.

VI. DRUGI UKREPI

12. člen

(prenehal veljati)

13. člen

(prenehal veljati)

VII. NADZOR

14. člen

Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:

-       s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskih zemljiščih ter prepovedjo gnojenja z gnojevko ali gnojnico opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,

-       s prepovedjo gradnje gradbenih inženirskih objektov, ki so pomožni objekti za shranjevanje vrtnega orodja ali posod za zalivanje rastlin, in gradnje rastlinjakov iz prejšnjega člena opravljajo gradbeni inšpektorji,

-       s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev na drugih zemljiščih, prepovedjo uporabe halogeniranih hlapnih organskih spojin in prepovedjo črpanja podzemne vode opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in

-       z zdravstveno ustreznostjo pitne vode opravljajo zdravstveni inšpektorji.

15. člen

(1) Nadzor prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev je treba načrtovati na podlagi analize rabe tal in analize rabe fitofarmacevtskih sredstev.

(2) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag načrta nadzora uporabe fitofarmacevtskih sredstev iz prejšnjega odstavka ter sredstva za meritve vsebnosti aktivnih snovi v tleh zagotavljajo v enakih delih ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ministrstvo, pristojno za okolje, in Mestna občina Ljubljana.

(3) Načrt nadzora prepovedi uporabe fitofarmacevtskih sredstev pripravita in zagotovita njegovo izvedbo ministrstvo, pristojno za okolje, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

16. člen

(1) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:

-       kot lastnik, zakupnik ali najemnik zemljišča ne dopusti vzorčenja tal ali ovira vzorčenje tal,

-       kot lastnik ali zakupnik zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju uporablja gnoj ali gnojevko v nasprotju z določbami prvega odstavka 5. člena,

-       kot lastnik, zakupnik ali najemnik zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju uporablja ali dopusti uporabo zemljišča v nasprotju z določbami drugega odstavka 5. člena,

-       kot lastnik, zakupnik ali najemnik zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju uporablja ali dopusti uporabo fitofarmacevtskih sredstev ali vnaša ali dopusti vnos rastlinskih hranil v tla v nasprotju z določbami tretjega odstavka 5. člena,

-       kot lastnik, zakupnik ali najemnik zemljišča uporablja ali dopusti uporabo fitofarmacevtskih sredstev v nasprotju z določbami četrtega in petega odstavka 5. člena,

-       je na podlagi rezultatov meritev vsebnosti aktivnih snovi v tleh razvidno, da so se na zemljišču, ki ga uporablja in ga ima v lasti, zakupu ali v najemu, uporabljala fitofarmacevtska sredstva v nasprotju z določbami 5. člena,

-       kot lastnik ali najemnik stavbe uporablja halogenirane hlapne organske spojine v nasprotju z določbami 6. in 7. člena,

-       kot lastnik ali najemnik stavbe ni prijavil uporabe halogeniranih hlapnih organskih spojin skladno z določbami 8. člena,

-       uporablja vodnjake v nasprotju z določbami 9. člena,

-       ne posreduje poročila v skladu z določbami 9. člena,

-       kot lastnik, zakupnik ali najemnik zemljišča krši prepoved o črpanju podzemne vode iz 12. člena,

-       kot lastnik zemljišča dopusti uporabo ali sam uporablja zemljišče za gradnjo rastlinjaka ali za uporabo rastlinjaka v nasprotju z določbami 12. člena,

-       kot lastnik, zakupnik ali najemnik zemljišča krši prepoved o namakanju kmetijskih zemljišč iz 12. člena,

-       kot lastnik zemljišča dopusti uporabo ali sam uporablja zemljišče za vrtičke v nasprotju z določbami 13. člena in

-       kot lastnik kmetijskega zemljišča dopusti uporabo ali sam uporablja kmetijsko zemljišče za gradnjo pomožnih objektov za shranjevanje vrtnega orodja v nasprotju z določbami 13. člena.

(2) Če stori prekršek pravna oseba, se z globo od 100.000 do 250.000 tolarjev kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.

(3) Če stori prekršek samostojni podjetnik posameznik, se z globo od 100.000 do 250.000 tolarjev kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Priloga 1: Ogroženo območje Ljubljanskega polja

Priloga 2: Zemljevid ogroženega območja Ljubljanskega polja

Priloga 3. Seznam parcel

Uredba o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov (Uradni list RS, št. 102/03) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

17. člen

(1) Določbe drugega in tretjega odstavka 5. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2006.

(2) Ministrstvo, pristojno za okolje, pripravi v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, in z Mestno občino Ljubljana program prilagoditve obstoječe kmetijske pridelave na zemljiščih na najožjem vodovarstvenem območju najkasneje do 1. julija 2004.

18. člen

Določbe tretjega odstavka 13. člena te uredbe ne veljajo:

-       za obstoječe objekte, zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano pred uveljavitvijo te uredbe, in obratujejo v skladu z uporabnim dovoljenjem,

-       za objekte v gradnji, če se gradijo na podlagi gradbenega dovoljenja, ki je bilo izdano pred uveljavitvijo te uredbe,

-       za obstoječe pomožne objekte, zgrajene po 14. septembru 1990 na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del oziroma zgrajene pred navedenim datumom, če je začetek njihove gradnje priglašen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.

19. člen

Globe iz 16. člena te uredbe se do dne začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01).

Določbe 16. člena te uredbe, ki se nanašajo na odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, se začnejo uporabljati z dnem začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

20. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04) določa:

»28. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe se razveljavi prvi do peti odstavek 5. člena Uredbe o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih ogljikovodikov (Uradni list RS, št. 102/03) in preneha uporabljati Odlok Mestne občine Ljubljana o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 13/88) v delu, ki se nanaša na vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»29. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 7/06) določa:

»18. člen

Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati šesti in sedmi odstavek 5. člena ter 12. in 13. člen Uredbe o območju vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih ogljikovodikov (Uradni list RS, št. 102/03, 41/04 – ZVO-1 in 120/04).«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»19. člen

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.