Odlok o razglasitvi arheološkega najdišča Šempeter v Savinjski dolini - Antična nekropola za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi arheološkega najdišča Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi arheološkega najdišča Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 115/03 z dne 24. 11. 2003),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi arheološkega najdišča Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

1. člen

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola (EŠD 1053).

Enota ima zaradi izjemnih kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato se razglasi za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arheološkega, umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Antična nekropola v Šempetru v Savinjski dolini obsega prezentirano rimskodobno grobišče iz časa od 1. do 3. st. n. št. ter prostor z visokim arheološkim potencialom v neposredni okolici.

Grobišče je ležalo ob rimski cesti Emona – Celeia, ob kateri so se na obeh straneh vrstile grobne edikule, ograjene grobne parcele in preprostejši žarni pokopi s pridatki.

Iz odkritih arhitekturnih elementov je bilo moč popolnoma rekonstruirati štiri družinske grobnice, ki sodijo med najvišje ovrednotene umetniške spomenike antike v Sloveniji in so najbolje ohranjena dela noriško–panonske plastike nasploh.

Poleg številnih antičnih je bilo odkritih tudi 6 planih žganih grobov iz časa starejše železne dobe (8. do 7. stol. pr. Kr.).

3. člen

Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi številkami: *331, *332, *403, *628, *629, *630, *78, *82, *83, *85, *86, *91, *93/2, *96, *98, 1121/1, 1121/2 (del parcele: zahodni del ceste do zahodne meje parcele št. 405/4), 1141/1 (del parcele: zahodni del ceste do prvega križišča s kapelico), 1152/10 (del parcele: severni del ceste do južne meje parcele št. *98), 1172/1, 1172/2, 1201, 1202, 1207, 2719, 340/1, 341/1, 342/1, 342/3, 343/1, 344/1, 345, 346, 347, 348, 349/1, 349/2, 351, 352, 353, 354/1, 355/1, 356/2, 357, 358, 359, 360/1, 360/2, 361/1, 361/2, 362/1, 362/2, 362/3, 363/2, 405/4, 715/3, 715/4, 717/1, 717/2, 719, 723, 727/1, 727/2, 727/3, 729/4, 731/1, 731/2, 731/4, 731/5, 731/6, 731/7, 733/1, 733/2, 733/3, 736/1, 736/2, 736/3, 736/4, 738/1, 738/2, 738/3, 741/1, 741/2, 741/3, 741/4, 742, 743/1, 743/2, 744, 745, 746, 748/1, 748/2, 749, 750, 751, 752, 753, 754, 755/1, 755/2, 755/3, 756, 757, 758, vse k.o. Šempeter v Savinjski dolini.

Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu v izvornem merilu 1 : 2880 z dne 6. 8. 2003 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000.

Izvirnika načrta hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v določenem prostoru arheološkega najdišča ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika ali njegovih posameznih elementov,

-        prepoved vseh posegov v plasti arheološkega spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem zavoda,

-        prepoved postavljanja objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod,

-        prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja tekočih ali trdnih odpadkov.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika “in situ” v tisku in drugih medijih,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu, učno-demonstracijskemu in kulturno-turističnemu delu.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pridobiti pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi pisno kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6. člen

(prenehal veljati)

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi arheološkega najdišča Šempeter v Savinjski dolini – Antična nekropola za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 115/03) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.