Neuradno prečiščeno besedilo, ki vsebuje to spremembo:
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi
tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega
pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za
kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01 z dne 9. 8.
2001),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in
njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02
z dne 27. 6. 2002),
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008),
-
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka
o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne
spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).
ODLOK
o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni
okolici za kulturne spomenike državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1. člen
Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasi enote
dediščine:
-
Idrija – Antonijev rov (EŠD 4826),
-
Idrija – Frančiškov jašek (EŠD 4822),
-
Idrija – Grad (EŠD 183),
-
Idrija – Jožefov jašek (EŠD 3134),
-
Idrija – Območje topilnice rudnika živega srebra (EŠD 7460),
-
Idrija – Rudarska hiša Bazoviška 4 (EŠD 184),
-
Idrija – Rudniški magacin (EŠD 4819),
-
Idrija – Rudniško gledališče (EŠD 186),
-
Idrija – Vodna črpalna naprava Kamšt (EŠD 187),
-
Idrijska Bela – Belčne klavže (EŠD 12),
-
Vojsko – Idrijske klavže (EŠD 189),
-
Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže (EŠD 506),
-
Idrijska Bela – Putrihove klavže (EŠD 593).
Enote imajo zaradi kulturnih, tehniških, umetnostnih in
arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo.
Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena z lastnostmi
tehniškega, umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.
2. člen
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenike državnega
pomena:
Vse enote, naštete v prvem členu, so v svoji pojavnosti in
izvedbi edinstvene na področju Republike Slovenije in zelo redke v evropskem in
svetovnem okviru. Idrija in njen živosrebrni rudnik sta bila drugi največji
tovrstni obrat na svetu, ki je imel mednarodni pomen. Ves čas delovanja rudnika
so njegovi lastniki in strokovnjaki vanj vlagali velike napore za vzdrževanje
proizvodnje na čim sodobnejši stopnji. Uvajali so najsodobnejšo namensko
tehnologijo in gradili največje in najmogočnejše stroje in naprave, enakovredne
ali celo boljše od podobnih na svetu. Navedeni stroji, naprave in objekti so
karakteristični prav za Idrijo in večinoma edinstveni na področju varstva
tehniške dediščine v svetu. Idrijski rudnik je s svojo infrastrukturo dolga
stoletja tvoril avantgardo na področju montanistike, rudarstva in strojništva
pri nas.
3. člen
Kulturni spomeniki stojijo na naslednjih parcelnih številkah:
-
Idrija – Antonijev rov (EŠD 4826), parc. št. 1460, k.o. Idrija - mesto,
-
Idrija – Frančiškov jašek (EŠD 4822), parc. št. 1168 (del), k.o. Idrija
- mesto,
-
Idrija – Grad (EŠD 183), parc. št. 1398, 1399, 1400, 1401, 1402, 1403,
2625 (del), k.o. Idrija - mesto,
-
Idrija – Jožefov jašek (EŠD 3134), parc. št. 2231 (del), 2232 (del),
2235, 2236, k.o. Idrija - mesto,
-
Idrija – Območje topilnice rudnika živega srebra (EŠD 7460), parc. št.
480 (del), 483/1 (del), 505 (del), 506, 507, 508, k.o. Idrija - mesto,
-
Idrija – Rudarska hiša Bazoviška 4 (EŠD 184), parc. št. 376, 377, 378,
379, k.o. Idrija - mesto,
-
Idrija – Rudniški magacin (EŠD 4819), parc. št. 1443, k.o. Idrija -
mesto,
-
Idrija – Rudniško gledališče (EŠD 186), parc. št. 1444, k.o. Idrija -
mesto,
-
Idrija – Vodna črpalna naprava Kamšt (EŠD 187), parc. št. 974 (del),
2684 (del), 2650, 2651, 2716, k.o. Idrija – mesto ter parc. št. 1106, 1117,
1019/1 (del), k.o. Čekovnik,
-
Idrijska Bela – Belčne klavže (EŠD 12),
parc. št. 1050 (del), 922 (del), 932 (del) in 933 (del), vse k.o. Čekovnik,
-
Vojsko – Idrijske klavže (EŠD 189), parc. št. 1148 (del), 1151 (del),
492 (del) in 605/1 (del), vse k.o. Vojsko,
-
Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže (EŠD 506), parc. št. 1175 (del),
410/1 (del), 410/2 (del), 411/1 (del) in 411/9 (del), vse k.o. Vojsko,
-
Idrijska Bela – Putrihove klavže (EŠD 593), parc. št. 1049 (del), 1050
(del), 892 (del), 922 (del), 934 (del) in 937 (del), vse k.o. Čekovnik.
Vplivno območje spomenikov
obsega parc. št. 1056 (del parcele: vzhodni del), 1057 (del parcele:
severovzhodni del do vrha Kocjanovec), 1060, 1061, 1062, 1063, 1064, 1065,
1067, 1068, 1069, 1070, 1078/1, 1078/2, 1078/3, 1079/1, 1079/2, 1080, 1081,
1082, 1083, 1084, 1085/1, 1085/2, 1086/1, 1086/2, 1087/1, 1087/2, 1087/4,
1087/6, 1087/7, 1087/8, 1088/1, 1088/2, 1089, 1090/1, 1090/2, 1095 (del
parcele: severni del, ki se zajeda v k.o. Idrija – mesto), 1102 (del parcele:
vzhodni del), 1105 (del parcele: severni del do parc. št. 1091), 1108, 1109
(del parcele: severni del do parc. št. 1077), 1113, vse k. o. Čekovnik; vse
parcele v k.o. Idrija – mesto, razen parcel 2566/1, 2566/3, 2566/4, 2567, 2568,
2569/1, 2569/2, 2569/3, 2569/4, 2570/2, 2571, 2572, 2573, 2574, 2575, 2576,
2577, 2578/1, 2578/2, 2579, 2580/1, 2580/2, 2580/3, 2580/4, 2581, 2582, 2583,
2584, 2585, 2598, 2599, 2600, 2601/1, 2601/2, 2602, 2627/1 (del parcele: razen
severnega dela med parcelama 2587 in 2588), 2627/2, 2628, 2629/1, 2629/2, 2630,
2631, 2632, 2649, 2661, 2662, 2663/1, 2663/2, 2664, 2715; parc. št. 1010/1,
1010/2, 1011/1, 1011/2, 1012, 1013/1, 1013/10, 1013/11, 1013/12, 1013/13,
1013/14, 1013/2, 1013/4, 1013/6, 1013/7, 1013/8, 1013/9, 1014, 1015, 1017 (del
parcele: zahodni del do parc. št. 1008/1), 1018 (del parcele: zahodni del do
parc. št. 939/6), 1019, 1020, 1021, 1023 (del parcele: zahodni del do parc. št.
1022), 1024 (del parcele: zahodni del do parc. št. 991/1), 938/2, 953, 954,
955, 956, 957, 958, 959, 960, 961/1, 961/2, 961/3, 961/4, 962, 963/1, 963/2,
963/3, 963/4, 964, 965/1, 965/2, 965/3, 966, 967, 968, 969, 970/1, 970/2, 993,
994, 995, 996, 997, 998, 999, vse k. o. Jelični Vrh; parc. št. 788/2, 788/3,
789, 791/1, 791/2, 791/3, 791/4, 791/5, 792/1, 792/2, 794/1, 794/2, 794/4, 795,
796, 797, 798, 802, 803, 804, 805, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 815, 816, 817,
818, 843/1, 843/2, 844/1, 844/2, 844/4, 844/5, 844/6, 844/7, 844/8, 844/9, 845,
846, 847, 848/1, 848/2, 848/3, 849/1, 849/2, 850/1, 850/2, 851/1, 851/2, 851/3,
852, 853, 854, 855, 856, 857, 859 (del parcele: vzhodni del), 888, 889 (del
parcele: zahodni del do parc. št. 823), 890 (del parcele: južni del do parc.
št. 799), 891 (del parcele: južni del do parc. št. 904), 892, 893 (del parcele:
vzhodni del), 895 (del parcele: južni del do parc. št. 888), 897, 898, 899,
900, 901, 902, 903 in 904, vse k. o. Srednja Kanomlja.
Meje naštetih kulturnih spomenikov so vrisane na katastrskih
načrtih v merilu 1:1000 ali 1:2880 in na temeljnih topografskih načrtih v
merilu 1:50 000. Vplivno območje je določeno na digitalnem katastrskem načrtu
(k.o. Srednja Kanomlja: uveljavljen 6. maja 2003, Uradni list RS, št. 45/03,
izvorno merilo 1:2880; k.o. Čekovnik: uveljavljen 6. maja 2003, Uradni list RS,
št. 45/03, izvorno merilo 1:2880; k.o. Idrija – mesto: uveljavljen 9. decembra
2003, Uradni list RS, št. 131/03, izvorno merilo 1:1000; k.o. Jelični Vrh:
uveljavljen dne 11. septembra 2003, Uradni list RS, št. 92/03, izvorno merilo
1:2880; vse datoteke z dne 6. julija 2007).
Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo
za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije.
4. člen
Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, tehniških, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih
vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
podrejanje vsake rabe varovanih enot dediščine in vseh posegov vanje
ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih delov ter
tolikšno dostopnost javnosti, ki ne ogroža varovanja spomenika,
-
postavljanje trajnih ali začasnih objektov na območju spomenika je
dovoljeno samo s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine,
-
vsi vzdrževalni posegi v spomenike, njihove dele, naprave in stroje so
dovoljeni le s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine.
Za vplivno območje spomenikov velja varstveni režim, ki
določa:
-
sleherna raba prostora in posegi vanj se podrejajo ohranjanju in
vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti posameznih spomenikov in
spomeniških celot v skladu s prostorskimi akti,
-
gradnja novih objektov je mogoča le z izpolnitvijo kulturnovarstvenih
pogojev in s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo
kulturne dediščine,
-
gradi se lahko le na manj izpostavljenih legah, kadar to ne vpliva na
javne vedute Idrije in njenih spomenikov, v skladu s prostorskimi akti,
-
na posamičnih lokacijah vplivnega območja lahko urbani prostor dopolnijo
stavbe, ki smiselno nadaljujejo tradicijo idrijske rudarske hiše ter pri tem
upoštevajo naslanjanje na pobočje in umestitev v pomembne javne vedute naselja,
ki so predvsem: grad, cerkev sv. Antona, jašek Frančiške, Jožefov jašek in
jašek Insaghi, v skladu s prostorskimi akti,
-
višinski gabariti za novogradnje in rekonstrukcije so omejeni na etažne
višine, ki ne presegajo vkopane kleti, pritličja v celoti ali delno na terenu
in nadstropja ter mansarde brez kolenčnega zidu,
-
prenova in nadomestitev stavb je mogoča le znotraj obstoječih višinskih
gabaritov,
-
pri sanaciji zunanje podobe stavb je treba čimbolj poenotiti strešno
krajino mesta. Strehe eno- in dvostanovanjskih stavb se izdelajo v naklonu od
40–50 stopinj in z opečno kritino (bobrovec, zareznik). Pri poslovnih,
večstanovanjskih in industrijskih objektih so poleg tega dopustne ravne strehe
v barvah med opečno rdečo prek sive do črne, vendar praviloma ne smejo biti v
pločevinasti izvedbi,
-
znotraj mesta morajo biti vzpostavljena kakovostna in količinska
razmerja med pozidanimi in zelenimi površinami v skladu s prostorskimi akti, v
katerih se opredelijo tudi površine zunaj naselja, ki vsebinsko dopolnjujejo
zgodovinsko sosledje rasti mesta, zasnovanega na odkritju in delovanju rudnika
živega srebra,
-
ohranja se čim več zgodovinskih lastnosti objektov in prostorov, ki
dopolnjujejo pripoved o zgodovinskem razvoju naravoslovne in tehnične kulture v
mestu.
5. člen
Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih
delov in za vsak poseg v spomenike ali njihove dele so potrebni predhodni kulturnovarstveni
pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6. člen
(prenehal
veljati)
7. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v
Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS,
št. 66/01)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»8. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi
tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega
pomena (Uradni list RS, št. 55/02)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine –
ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08)
v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje obveznosti
izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega
zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje
naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odlok o
spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in
njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 16/08)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.