Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01 z dne 9. 8. 2001),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z dne 27. 6. 2002),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008),

-        Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1. člen

Za kulturne spomenike državnega pomena se razglasi enote dediščine:

-        Idrija – Antonijev rov (EŠD 4826),

-        Idrija – Frančiškov jašek (EŠD 4822),

-        Idrija – Grad (EŠD 183),

-        Idrija – Jožefov jašek (EŠD 3134),

-        Idrija – Območje topilnice rudnika živega srebra (EŠD 7460),

-        Idrija – Rudarska hiša Bazoviška 4 (EŠD 184),

-        Idrija – Rudniški magacin (EŠD 4819),

-        Idrija – Rudniško gledališče (EŠD 186),

-        Idrija – Vodna črpalna naprava Kamšt (EŠD 187),

-        Idrijska Bela – Belčne klavže (EŠD 12),

-        Vojsko – Idrijske klavže (EŠD 189),

-        Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže (EŠD 506),

-        Idrijska Bela – Putrihove klavže (EŠD 593).

Enote imajo zaradi kulturnih, tehniških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike državnega pomena z lastnostmi tehniškega, umetnostnega in arhitekturnega ter zgodovinskega spomenika.

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenike državnega pomena:

Vse enote, naštete v prvem členu, so v svoji pojavnosti in izvedbi edinstvene na področju Republike Slovenije in zelo redke v evropskem in svetovnem okviru. Idrija in njen živosrebrni rudnik sta bila drugi največji tovrstni obrat na svetu, ki je imel mednarodni pomen. Ves čas delovanja rudnika so njegovi lastniki in strokovnjaki vanj vlagali velike napore za vzdrževanje proizvodnje na čim sodobnejši stopnji. Uvajali so najsodobnejšo namensko tehnologijo in gradili največje in najmogočnejše stroje in naprave, enakovredne ali celo boljše od podobnih na svetu. Navedeni stroji, naprave in objekti so karakteristični prav za Idrijo in večinoma edinstveni na področju varstva tehniške dediščine v svetu. Idrijski rudnik je s svojo infrastrukturo dolga stoletja tvoril avantgardo na področju montanistike, rudarstva in strojništva pri nas.

3. člen

Kulturni spomeniki stojijo na naslednjih parcelnih številkah:

-        Idrija – Antonijev rov (EŠD 4826), parc. št. 1460, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Frančiškov jašek (EŠD 4822), parc. št. 1168 (del), k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Grad (EŠD 183), parc. št. 1398, 1399, 1400, 1401, 1402, 1403, 2625 (del), k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Jožefov jašek (EŠD 3134), parc. št. 2231 (del), 2232 (del), 2235, 2236, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Območje topilnice rudnika živega srebra (EŠD 7460), parc. št. 480 (del), 483/1 (del), 505 (del), 506, 507, 508, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Rudarska hiša Bazoviška 4 (EŠD 184), parc. št. 376, 377, 378, 379, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Rudniški magacin (EŠD 4819), parc. št. 1443, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Rudniško gledališče (EŠD 186), parc. št. 1444, k.o. Idrija - mesto,

-        Idrija – Vodna črpalna naprava Kamšt (EŠD 187), parc. št. 974 (del), 2684 (del), 2650, 2651, 2716, k.o. Idrija – mesto ter parc. št. 1106, 1117, 1019/1 (del), k.o. Čekovnik,

-        Idrijska Bela – Belčne klavže (EŠD 12), parc. št. 1050 (del), 922 (del), 932 (del) in 933 (del), vse k.o. Čekovnik,

-        Vojsko – Idrijske klavže (EŠD 189), parc. št. 1148 (del), 1151 (del), 492 (del) in 605/1 (del), vse k.o. Vojsko,

-        Gorenja Kanomlja – Kanomeljske klavže (EŠD 506), parc. št. 1175 (del), 410/1 (del), 410/2 (del), 411/1 (del) in 411/9 (del), vse k.o. Vojsko,

-        Idrijska Bela – Putrihove klavže (EŠD 593), parc. št. 1049 (del), 1050 (del), 892 (del), 922 (del), 934 (del) in 937 (del), vse k.o. Čekovnik.

Vplivno območje spomenikov obsega parc. št. 1056 (del parcele: vzhodni del), 1057 (del parcele: severovzhodni del do vrha Kocjanovec), 1060, 1061, 1062, 1063, 1064, 1065, 1067, 1068, 1069, 1070, 1078/1, 1078/2, 1078/3, 1079/1, 1079/2, 1080, 1081, 1082, 1083, 1084, 1085/1, 1085/2, 1086/1, 1086/2, 1087/1, 1087/2, 1087/4, 1087/6, 1087/7, 1087/8, 1088/1, 1088/2, 1089, 1090/1, 1090/2, 1095 (del parcele: severni del, ki se zajeda v k.o. Idrija – mesto), 1102 (del parcele: vzhodni del), 1105 (del parcele: severni del do parc. št. 1091), 1108, 1109 (del parcele: severni del do parc. št. 1077), 1113, vse k. o. Čekovnik; vse parcele v k.o. Idrija – mesto, razen parcel 2566/1, 2566/3, 2566/4, 2567, 2568, 2569/1, 2569/2, 2569/3, 2569/4, 2570/2, 2571, 2572, 2573, 2574, 2575, 2576, 2577, 2578/1, 2578/2, 2579, 2580/1, 2580/2, 2580/3, 2580/4, 2581, 2582, 2583, 2584, 2585, 2598, 2599, 2600, 2601/1, 2601/2, 2602, 2627/1 (del parcele: razen severnega dela med parcelama 2587 in 2588), 2627/2, 2628, 2629/1, 2629/2, 2630, 2631, 2632, 2649, 2661, 2662, 2663/1, 2663/2, 2664, 2715; parc. št. 1010/1, 1010/2, 1011/1, 1011/2, 1012, 1013/1, 1013/10, 1013/11, 1013/12, 1013/13, 1013/14, 1013/2, 1013/4, 1013/6, 1013/7, 1013/8, 1013/9, 1014, 1015, 1017 (del parcele: zahodni del do parc. št. 1008/1), 1018 (del parcele: zahodni del do parc. št. 939/6), 1019, 1020, 1021, 1023 (del parcele: zahodni del do parc. št. 1022), 1024 (del parcele: zahodni del do parc. št. 991/1), 938/2, 953, 954, 955, 956, 957, 958, 959, 960, 961/1, 961/2, 961/3, 961/4, 962, 963/1, 963/2, 963/3, 963/4, 964, 965/1, 965/2, 965/3, 966, 967, 968, 969, 970/1, 970/2, 993, 994, 995, 996, 997, 998, 999, vse k. o. Jelični Vrh; parc. št. 788/2, 788/3, 789, 791/1, 791/2, 791/3, 791/4, 791/5, 792/1, 792/2, 794/1, 794/2, 794/4, 795, 796, 797, 798, 802, 803, 804, 805, 809, 810, 811, 812, 813, 814, 815, 816, 817, 818, 843/1, 843/2, 844/1, 844/2, 844/4, 844/5, 844/6, 844/7, 844/8, 844/9, 845, 846, 847, 848/1, 848/2, 848/3, 849/1, 849/2, 850/1, 850/2, 851/1, 851/2, 851/3, 852, 853, 854, 855, 856, 857, 859 (del parcele: vzhodni del), 888, 889 (del parcele: zahodni del do parc. št. 823), 890 (del parcele: južni del do parc. št. 799), 891 (del parcele: južni del do parc. št. 904), 892, 893 (del parcele: vzhodni del), 895 (del parcele: južni del do parc. št. 888), 897, 898, 899, 900, 901, 902, 903 in 904, vse k. o. Srednja Kanomlja.

Meje naštetih kulturnih spomenikov so vrisane na katastrskih načrtih v merilu 1:1000 ali 1:2880 in na temeljnih topografskih načrtih v merilu 1:50 000. Vplivno območje je določeno na digitalnem katastrskem načrtu (k.o. Srednja Kanomlja: uveljavljen 6. maja 2003, Uradni list RS, št. 45/03, izvorno merilo 1:2880; k.o. Čekovnik: uveljavljen 6. maja 2003, Uradni list RS, št. 45/03, izvorno merilo 1:2880; k.o. Idrija – mesto: uveljavljen 9. decembra 2003, Uradni list RS, št. 131/03, izvorno merilo 1:1000; k.o. Jelični Vrh: uveljavljen dne 11. septembra 2003, Uradni list RS, št. 92/03, izvorno merilo 1:2880; vse datoteke z dne 6. julija 2007).

Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

4. člen

Za spomenike velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, tehniških, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        podrejanje vsake rabe varovanih enot dediščine in vseh posegov vanje ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih delov ter tolikšno dostopnost javnosti, ki ne ogroža varovanja spomenika,

-        postavljanje trajnih ali začasnih objektov na območju spomenika je dovoljeno samo s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,

-        vsi vzdrževalni posegi v spomenike, njihove dele, naprave in stroje so dovoljeni le s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Za vplivno območje spomenikov velja varstveni režim, ki določa:

-        sleherna raba prostora in posegi vanj se podrejajo ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti posameznih spomenikov in spomeniških celot v skladu s prostorskimi akti,

-        gradnja novih objektov je mogoča le z izpolnitvijo kulturnovarstvenih pogojev in s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,

-        gradi se lahko le na manj izpostavljenih legah, kadar to ne vpliva na javne vedute Idrije in njenih spomenikov, v skladu s prostorskimi akti,

-        na posamičnih lokacijah vplivnega območja lahko urbani prostor dopolnijo stavbe, ki smiselno nadaljujejo tradicijo idrijske rudarske hiše ter pri tem upoštevajo naslanjanje na pobočje in umestitev v pomembne javne vedute naselja, ki so predvsem: grad, cerkev sv. Antona, jašek Frančiške, Jožefov jašek in jašek Insaghi, v skladu s prostorskimi akti,

-        višinski gabariti za novogradnje in rekonstrukcije so omejeni na etažne višine, ki ne presegajo vkopane kleti, pritličja v celoti ali delno na terenu in nadstropja ter mansarde brez kolenčnega zidu,

-        prenova in nadomestitev stavb je mogoča le znotraj obstoječih višinskih gabaritov,

-        pri sanaciji zunanje podobe stavb je treba čimbolj poenotiti strešno krajino mesta. Strehe eno- in dvostanovanjskih stavb se izdelajo v naklonu od 40–50 stopinj in z opečno kritino (bobrovec, zareznik). Pri poslovnih, večstanovanjskih in industrijskih objektih so poleg tega dopustne ravne strehe v barvah med opečno rdečo prek sive do črne, vendar praviloma ne smejo biti v pločevinasti izvedbi,

-        znotraj mesta morajo biti vzpostavljena kakovostna in količinska razmerja med pozidanimi in zelenimi površinami v skladu s prostorskimi akti, v katerih se opredelijo tudi površine zunaj naselja, ki vsebinsko dopolnjujejo zgodovinsko sosledje rasti mesta, zasnovanega na odkritju in delovanju rudnika živega srebra,

-        ohranja se čim več zgodovinskih lastnosti objektov in prostorov, ki dopolnjujejo pripoved o zgodovinskem razvoju naravoslovne in tehnične kulture v mestu.

5. člen

Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike ali njihove dele so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6. člen

(prenehal veljati)

7. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Odlok o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 66/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi tehniške dediščine v Idriji in njeni okolici za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 16/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.