Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena obsega:

-        Odlok o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),

-        Odlok o spremembi odloka o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02 z dne 13. 3. 2002),

-        Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z dne 15. 2. 2008),

-        Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 19/08 z dne 25. 2. 2008).

ODLOK

o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena

(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-        Branik – Grad Rihemberk (EŠD 40).

Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika, kulturne krajine in zgodovinskega spomenika.

2

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:

Grad Branik – Rihemberk je največji ohranjeni srednjeveški grad na Primorskem, s prevladujočim romanskim stolpom, bivališče družine Lanthieri in pomembna arheološka postojanka. Grad je nezamenljiva prostorska dominanta, vodilni motiv doline in naselja pod njim in kot tak nenadomestljiv za Slovenijo.

3

Spomenik obsega zemljišča s parcelnimi številkami: *88/1, *88/2, *89, 131, 132/1, 132/2, 4888/13, 4888/14, 4888/9, 4927/1 (del parcele: srednji del parcele, na Z od meje s parcelo 132/2, na V do meje s parcelo 82/11), 60/1, 60/3, 60/5, 61/1, 61/3, 61/5, 62/1, 62/5, 65/1, 65/4, 66, 67, 68/1, 68/2, 68/3, 68/4, 69, 72/1, 72/2, 72/5, 72/8, 73, 74, 75/2, 75/4, vse k.o. Branik.

Meja spomenika je določena na digitalnem katastrskem načrtu (uveljavljen 16. februarja 2004, Uradni list RS, št. 19/04, datoteka z dne 2. februarja 2007, izvorno merilo 1 : 2880) in vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov iz prejšnjega stavka hranita Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Vplivno območje spomenika obsega vse površine v oddaljenosti 250 m od zarisane meje spomenika in območja v širši oddaljenosti, na katerih bi bili postavljeni objekti ali zasajene kulture, ki bi s svojo velikostjo, obliko ali funkcijo lahko negativno vplivali na spomenik.

4

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

-        varovanje kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,

-        prepoved predelav romanskega stolpa, zunanjih zidov palacija in obodnih obzidij gradu,

-        prepoved vseh posegov v arheolške plasti spomenika, razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,

-        podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad, grajska pobočja ter odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

-        omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih posameznih elementov te enote,

-        znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.

Zavarovano območje je namenjeno:

-        trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, krajinskih, in zgodovinskih vrednot,

-        povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,

-        prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,

-        učno-demonstracijskemu delu,

-        znanstveno-raziskovalnemu delu.

5

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

6

(prenehal veljati)

7

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Priloga: (črtana)

Odlok o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi odloka o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 22/02) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti 6. člena odloka določa:

»147. člen

(prenehanje obveznosti izdajanja odločb o varstvu spomenikov)

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;

ter vsebuje naslednjo končno določbo:

»148. člen

(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi gradu Branik (Rihemberk) za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 19/08) vsebuje naslednjo končno določbo:

»2. člen

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.