Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu
Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena
(Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi
Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02
z dne 27. 6. 2002),
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008).
ODLOK
o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik
državnega pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto
dediščine:
-
Hmeljnik – Grad (EŠD 175).
Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, krajinskih,
umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben
pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega
pomena z lastnostmi kulturne krajine, umetnostno arhitekturnega spomenika in
zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega
pomena:
Grad Hmeljnik je prostorska dominanta. Jedro stavbe izhaja iz
romanskega obdobja. Grad so v poznem srednjem veku prezidali. V dobi turških
vpadov so zgradili dvojno, s stolpi utrjeno obzidje. V renesansi je grad dobil
reprezentativno arkadno dvorišče. Med drugo svetovno vojno je bil grad zažgan
in po vojni delno rekonstruiran.
3
Spomenik obsega zemljišča, parcelne številke: *51, *54, 2216
(del), 610/5, 640, 641, 642, 648/2, 654/2, vse k.o. Zagorica.
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1:
2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Meja vplivnega
območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika
načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo,
Uprava Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Javni zavod
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod).
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot v
celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin gradu, ki so
ovrednotene kot del spomenika,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove ohranjene zidove
ter robni prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
-
prepoved posegov v vse arheološke plasti spomenika, razen pooblaščenim
osebam s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega zavoda,
-
znotraj območja gradu je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali
začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem
določi pristojni zavod,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in
dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in v 2. točki
odloka posameznih elementov te enote.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih
vrednot,
-
povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
-
prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih
medijev,
-
učno-demonstracijskemu delu,
-
znanstveno-raziskovalnemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali
njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so
potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
(prenehal
veljati)
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Priloga: (črtana)
Odlok o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odlok o
spremembi odloka o razglasitvi Gradu Hmeljnik za kulturni spomenik državnega
pomena (Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1
(Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
6. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje obveznosti
izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega
zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.