Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o razglasitvi Gradu
Jama za kulturni spomenik državnega pomena obsega:
-
Odlok o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena
(Uradni list RS, št. 81/99 z dne 5. 10. 1999),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi
Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 55/02 z
dne 27. 6. 2002),
-
Odlok o spremembi odloka o razglasitvi
Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 z
dne 6. 6. 2003),
-
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1 (Uradni list RS, št. 16/08 z
dne 15. 2. 2008).
ODLOK
o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega
pomena
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
1
Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto
dediščine:
-
Predjama – Grad Jama (EŠD 569).
V območju kulturnega spomenika se razglasi za kulturni
spomenik državnega pomena enoto dediščine:
-
Predjama – Cerkev Žalostne Matere božje (EŠD 4028).
Enoti imata zaradi arheoloških, kulturnih, krajinskih,
umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben
pomen za Republiko Slovenijo. Zato ju razglašamo za kulturna spomenika
državnega pomena z lastnostmi arheološkega spomenika, kulturne krajine,
umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.
2
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega
pomena:
Grad Jama je edini ohranjeni jamski grad in grad, ki zapira
vhod v podzemno jamo v Sloveniji. Grad ima redko ohranjen stavbni razvoj iz
jamskega zavetišča in srednjeveške utrdbe v trdnjavo pred jamo in v renesančno
bivališče z izrazitimi bivalnimi nizi sob. Celota je izjemen krajinski motiv,
nenadomestljiv simbol Notranjske, roba krasa in Slovenije.
Cerkev je značilna gotska podružnica z izjemno kakovostno
gradnjo gotske stavbe ter klesanih detajlov s preslico in s freskami iz 15.
stol. v notranjosti, kar je redkost za ta del Slovenije.
3
Spomenik Predjama – Grad Jama
obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1582/2 (del parcele: osrednji del
sega na južni strani do jugovzhodne meje parcele št. 1883/1 in prečno do
zahodnega roba parcele št. 1582/41 ter po severozahodni meji južno do severozahodnega
roba parcele št. 1582/3), 1582/3, 1582/87, 1582/88, 1582/90 (prej *103), 1807/1
(prej 1807), 1807/2 (prej *97), 1808, 1809/1, 1809/2, 1809/3, 1809/4, 1809/5
(prej *98), 1810, 1811, 1812/1, 1812/2, 1812/7 (prej *90/2), 1813/1, 1813/2,
1813/3, 1813/4 (prej *95), 1813/5 (prej *94/2), 1813/6 (prej *94/3), 1813/7
(prej *96), 1814, 1816/2 (prej *94/1), 1817/6 (prej *93), 1879/6 (prej *92/1),
1879/7 (prej *92/2), 1881/1, 1881/2, 1882, 1883/1, 2288/1 (del parcele: severni
in zahodni del poti vse do jugozahodnega roba parcele št. 228/2), 2288/2,
2288/4, 2288/5, 2288/8 (prej *102), 2306 (del parcele: severni del poti do
severne meje parcele št. 1806/1), 2310 (del parcele: zahodni del ceste do
južnega roba parcele št. 1879/6), vse k.o. Bukovje. Spomenik Cerkev Matere
Božje obsega zemljišče s parcelno številko 1817/6 (prej *93), k.o. Bukovje.
Meji obeh spomenikov sta vrisani na katastrskem načrtu v
merilu 1: 1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika
načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo,
Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike
Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vplivno območje obeh spomenikov obsega vse območje skalne
stene, podzemne jame za in pod gradom ter območja v razdalji 100 m od oboda
gradu, radialno območje 30 m okoli cerkve in območja v širši okolici, na
katerih bi bili postavljeni objekti ali načrtovane dejavnosti, ki bi s svojo
funkcijo, obliko ali velikostjo lahko negativno vplivali na zaščitene elemente
spomenika.
4
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
-
varovanje kulturnih, arheoloških, krajinskih, umetnostno-arhitekturnih
in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
-
podrejanje vsake rabe in vseh posegov v grad in njegove objekte ter
okoliški prostor ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
-
prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin gradu ter cerkve, ki
so ovrednotene kot del spomenika, zlasti vseh poslikav v cerkvi,
-
podrejanje posegov ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških
lastnosti: značilnega tlorisa, varovanje vedut na grad in jamo,
-
omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov
javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in v 2. točki odloka naštetih
posameznih elementov te enote, ter v okviru muzealskih izhodišč,
-
na območju je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega
značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter reklamnimi panoji,
razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
-
prepovedana je vožnja z motornimi vozili znotraj zaščitenega območja,
razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe.
Zavarovano območje je namenjeno:
-
trajni ohranitvi kulturnih, krajinskih, umetnostno- -arhitekturnih in
zgodovinskih vrednot imenovanega spomenika,
-
povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
-
predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ,
v tisku in drugih medijih,
-
znanstveno-raziskovalnemu delu,
-
učno-demonstracijskemu delu.
5
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali
njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so
potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje zavoda.
6
(prenehal
veljati)
7
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.
Priloga: (črtana)
Odlok o razglasitvi Gradu Jama za kulturni
spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99) vsebuje naslednjo končno določbo:
»8
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odlok o
spremembi odloka o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena
(Uradni list RS, št. 55/02) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Odlok o
spremembi odloka o razglasitvi Gradu Jama za kulturni spomenik državnega pomena
(Uradni list RS, št. 54/03) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu kulturne dediščine – ZVKD-1
(Uradni list RS, št. 16/08) v zvezi s prenehanjem veljavnosti
6. člena odloka določa:
»147. člen
(prenehanje obveznosti
izdajanja odločb o varstvu spomenikov)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe
aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, sprejetih na podlagi Zakona o varstvu
kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), ki v zvezi s 13. členom tega
zakona predpisujejo izdajanje odločb o varstvu spomenikov.«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»148. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.